Uradni list

Številka 110
Uradni list RS, št. 110/2005 z dne 9. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 110/2005 z dne 9. 12. 2005

Kazalo

4878. Odlok o oskrbi s pitno vodo, stran 11829.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in odl. US RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 108/03), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04) in 18. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 58/99) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 20. seji dne 29. 11. 2005 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz sistema javne oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javnega vodovoda), ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja.
Ta odlok se ne uporablja za oskrbo s pitno vodo iz sistemov, ki zagotavlja manj kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje manj kot 50 oseb, razen če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode.
Pitna voda, na katero se nanašajo določila tega odloka, je voda, ki ustreza pravilniku o pitni vodi, zakonu o živilih in ostalim zakonom, ki govorijo o vodi.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Oskrba s pitno vodo je obvezna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljevanju: javna služba) in obsega:
– upravljanje, uporabo in vzdrževanje javnih vodovodnih omrežij, objektov in naprav ter vodovodnih priključkov;
– zajemanje, črpanje in druge oblike pridobivanja vode, njeno čiščenje in dovajanje gospodinjstvom in drugim uporabnikom preko sistemov za javno oskrbo s pitno vodo oziroma preko javnega vodovodnega omrežja;
– izvajanje meritev in spremljanje kvalitete pitne vode;
– v okviru notranjega nadzora zagotavljati zdravstveno ustreznost in varnost oskrbe;
– s pitno vodo, ki mora biti vzpostavljena na osnovi načel HACCP sistema;
– dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije v sodelovanju z občino ter širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občine ustanoviteljice oziroma po uskladitvi s sosednjimi občinami tudi na širšem območju;
– opremljanje naselij s požarno vodo v skladu s standardi;
– organizacijo prevoza pitne vode;
– izdajati smernice, mnenja, projektne pogoje, soglasja in potrdila v skladu z določbami tega odloka;
– priključevanje novih uporabnikov na javni sistem za oskrbo s pitno vodo;
– obveščanje uporabnikov o prekinitvah dobave vode in
– vodenje katastra infrastrukturnih objektov, omrežij in naprav, namenjenih javni oskrbi s pitno vodo.
3. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:
– javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo, in je v lasti lokalne skupnosti ter ima status grajenega javnega dobra;
– javni vodovod je sistem vodovodov, objektov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja preskrba s pitno vodo;
– uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik oziroma uporabnik objekta ali zemljišča in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda;
– upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki ji je občina na podlagi tega odloka in s Pogodbo o upravljanju, uporabi in vzdrževanju sredstev infrastrukture podelila opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo;
– vodovodni priključek je vodovodna cev od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila za vodomerom, ki loči vodovodni priključek od internega vodovodnega omrežja.
Vodovodni priključek se deli na del, ki obsega vodovodno cev od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila pred obračunskim vodomerom, in na del, ki obsega opremo v vodomernem jašku ali niši med ventilom pred obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom;
– interno (hišno) vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode;
– obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
– interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun, razen v primeru, če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec objekta o tem posebno pogodbo;
– vodarina je znesek, ki ga uporabnik plačuje za dobavljene količine pitne vode;
– števčnina je prispevek, ki se koristi za redne preglede, popravila in zamenjavo obračunskih vodomerov, ventilov in vseh vgradnih elementov v vodomernem jašku;
– vzdrževalnina je nadomestilo za stroške rednih pregledov, popravil in zamenjave in popravil vodovodne cevi od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila pred vodomerom;
– hidrant je element v vodovodnem omrežju, ki služi praviloma za gašenje požara;
– vodnjak je vrtina javnega značaja za zajem podtalnice za oskrbo uporabnikov s pitno vodo.
4. člen
(lastnik, upravljavec, uporabnik in zavezanec)
Lastnik objektov in naprav javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v Občini Miren - Kostanjevica je Občina Miren - Kostanjevica.
Upravljavec javnega vodovoda je pravna oseba, ki ji občina na podlagi tega odloka in s Pogodbo o upravljanju, uporabi in vzdrževanju sredstev infrastrukture podeli izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo. Upravljavec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti.
Uporabnik pitne vode iz sistema javne oskrbe s pitno vodo je fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik).
Zavezanec za plačilo vodarine in dajatev, vezanih na količino porabljene vode, je uporabnik vodovodnega priključka oziroma lastnik.
5. člen
(Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov)
Uprava upravljavca sprejme na predlog strokovnih služb in ob soglasju župana občine – ustanoviteljice Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: tehnični pravilnik). Predlog pravilnika pripravi upravljavec najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
6. člen
Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov podrobneje določa tehnične normative za projektiranje, gradnjo, nadzor, priključevanje, uporabo in vzdrževanje vodovodnega omrežja ter navodila in druge pogoje za izvajanje javne službe.
Občina ga po sprejemu objavi.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA
7. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave v lasti uporabnikov so:
– vodovodni priključek, s katerim upravlja upravljavec;
– interno (hišno) vodovodno omrežje, ki ga od javnega ločuje ventil za vodomerom ali s pogodbo dogovorjeno merilno mesto;
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje in za dezinfekcijo vode ter drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave so zgrajene na osnovi potrdila upravljavca in na stroške lastnika objekta oziroma investitorja.
Z vložitvijo sredstev v izgradnjo javnega vodovodnega omrežja, vlagatelj na njem ne pridobi lastninske pravice.
8. člen
(objekti in naprave lastnika oziroma upravljavca)
Objekti in naprave, ki so v lasti ali upravljanju Občine Miren - Kostanjevica in s katerimi upravlja upravljavec, so:
– vodnjaki – vrtina javnega značaja, črpališča, prečrpališča in zajetja, naprave za čiščenje in pripravo vode;
– vodohrani in razbremenilniki;
– javni vodovodni sistem ter omrežje in naprave in vodovodni priključki do vključno glavnega ventila;
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov;
– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na javnem omrežju;
– parcele ali deli parcel namenjena normalni rabi objekta.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
9. člen
(pooblastila upravljavca)
Upravljavec je s tem odlokom pooblaščen za izdajo smernic in mnenj k prostorskim aktom po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), projektnih pogojev in soglasij k projektom za gradbeno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04) in soglasij za gradnjo v varovalnem pasu javnega vodovoda po Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03 in 130/04).
Smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja izdaja upravljavec na podlagi pisne vloge.
V primerih, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti z razmerami, zaradi katerih priključitev na javni vodovod ni možna oziroma je povezana z nesorazmernimi stroški.
10. člen
(projektni pogoji in soglasja)
Vlogi za pridobitev projektnih pogojev mora investitor oziroma projektant projektne dokumentacije predložiti:
– lokacijsko informacijo;
– idejno zasnovo predvidene gradnje;
– geodetski posnetek obstoječega stanja z vrisom komunalnih naprav;
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 z vrisanimi objekti, ter vsemi komunalnimi;
– napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– podatke o količinskem predvidenem odvzemu pitne, tehnološke in požarne vode;
– drugo dokumentacijo skladno z veljavno zakonodajo.
Za projektne pogoje lahko upravljavec zaračuna samo tiste materialne stroške, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo.
Vlogi za izdajo soglasja k projektni rešitvi mora naročnik predložiti naslednjo dokumentacijo:
– del projektne gradbene dokumentacije (PGD) s predvideno potrošnjo pitne, tehnološke in požarne vode z načrtom priključitve na javno vodovodno omrežje z detajli za izvedbo vodovodnega priključka;
– študijo požarne varnosti za zahtevani objekt, če je to po zakonu potrebno;
– meritve pritiskov in razpoložljivih količin vode v vodovodnem omrežju pristojne ustanove, kolikor je to v projektnih pogojih zahtevano;
– projektne pogoje.
Za izdajo soglasij upravljavec zaračunava upravno takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 45/01, 42/02, 18/04, 91/05) in Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04).
11. člen
(pogoji za priključitev na javni vodovod)
Priključitev na javni vodovod uporabniku je dovoljena samo s pridobitvijo predhodnega vodovodnega soglasja, potrdila in sklenjene pogodbe, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka, Zakona o graditvi objektov, Pravilnika o pitni vodi in Pravilnika o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov.
12. člen
(potrdilo za priključitev na javni vodovod)
Pred priključitvijo na javni vodovod izda upravljavec na pisno vlogo prosilca vodovodno potrdilo.
Priključitev na javni vodovod je lahko stalna ali začasna.
Za potrdilo upravljavec zaračuna materialne stroške vključno s stroški dela, ki jih je imel v zvezi z njihovo pripravo po ceniku.
13. člen
(trajna priključitev na javni vodovod)
Upravljavec izda potrdilo za trajno priključitev na javni vodovod, če je vlogi priložena naslednja dokumentacija:
– soglasje v skladu z 9. in 10. členom,
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je bil objekt v zemljiško knjigo vpisan pred letom 1967,
– kopija katastrskega načrta,
– projekt vodovodnega priključka ali skica vodovodnega priključka, če ni PGD;
– pogodba o služnosti lastnikov parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma soglasje za prekop v primeru gradnje na javnem dobrem.
14. člen
(začasna priključitev, sprememba priključne moči, merilnega mesta ali trase priključka)
Upravljavec izda potrdilo za začasno priključitev na javni vodovod, za spremembo priključne moči ter za spremembo merilnega mesta ali trase priključka, če je vlogi priložena naslednja dokumentacija:
– kopija katastrskega načrta,
– situacija z vrisanim objektom,
– opis predvidene porabe vode oziroma predvidene spremembe,
– projekt ali skica vodovodnega priključka (za gradbiščni priključek v sklopu ureditve gradbišča).
Za pridobitev potrdila za obstoječe objekte se uporabljajo določila 13. člena tega odloka.
Za začasno priključitev je potrebno podati oceno trajanja začasne priključitve.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika seznaniti z razmerami, zaradi katerih priključitev na javni vodovod ni možna oziroma je povezana z nesorazmernimi stroški.
15. člen
(pogodba o dobavi pitne vode)
Na podlagi izdanega potrdila skleneta upravljavec in uporabnik pogodbo o dobavi pitne vode.
Pogodbo o dobavi pitne vode sklenejo z upravljavcem tudi uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod, uporabljajo pitno vodo in plačujejo vodarino.
S pogodbo o dobavi pitne vode upravljavec in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti predvsem glede dobave pitne vode, obračuna in plačevanja vodarine in drugih dajatev na podlagi zakona ter vzdrževanja vodovodnega priključka.
Navodila o vzdrževanju vodovodnega priključka, ki jih pripravi upravljavec, so obvezna priloga k pogodbi o dobavi pitne vode.
16. člen
(priključitev)
Vodovodni priključek mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov ter v skladu s pogoji potrdila upravljavca za priključitev na javni vodovod.
Priključitev na javni vodovod se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima posamezen objekt tudi več priključkov. V objektih, v katerih se opravlja gospodarska ali druga pridobitna dejavnost, je potrebno posebno merilno mesto ali pogodba z upravljavcem vodovoda, v kateri se definirana osebna poraba vode in poraba vode za pridobitno dejavnost ter način obračuna.
17. člen
Pogoj za priključitev na javni vodovod je sklenitev pogodbe o dobavi vode in plačevanju vodarine in drugih dajatev ter izpolnitev pogojev, določenih v potrdilu za priključitev na javni vodovod.
Stroški izvedbe priključka na javni vodovod bremenijo uporabnika.
Po priključitvi na javni vodovod se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov, ki jo vodi upravljavec javnega vodovoda.
18. člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer v skladu z veljavnimi zdravstveno tehničnimi predpisi za vodovodne objekte in naprave in Pravilnikom o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov. Prostor, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
19. člen
Vsa dela na objektih in napravah iz 7. in 8. člena tega odloka, razen del na internem vodovodnem omrežju in napravah, nadzira izključno upravljavec ali od njega pooblaščena oseba.
Upravljavec ima izključno pravico za izvajanje:
– montažnih del na vodovodnem priključku;
– prevezav, bypasov in drugih posegov na obstoječem vodovodnem omrežju;
– izvajanju ali nadziranju montažnih del na objektih, ki se financirajo iz sredstev upravljavca.
V primeru izgradnje objektov in naprav iz 8. člena tega odloka, ki se financirajo iz proračunskih sredstev, se postopek izvaja po Zakonu o javnih naročilih in drugih veljavnih predpisih.
IV. PRENOS IN PREVZEM VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
20. člen
(prenos obstoječega sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje)
Prenos oziroma prevzem obstoječih objektov in naprav javnega sistema za oskrbo s pitno vodo v upravljanje upravljavcu se opravi s Pogodbo o upravljanju, uporabi in vzdrževanju sredstev infrastrukture, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti med lastnikom in upravljavcem.
V. UPORABA JAVNEGA VODOVODA
21. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom, priključenih na javni vodovod, in na način, ki ne vpliva na varnost oskrbe s pitno vodo in zdravstveno ustreznost pitne vode v sistemu javne oskrbe z vodo.
Uporabnik se s pitno vodo ne sme oskrbovati iz javnega vodovoda in v okviru istega sistema iz lastnega vodnega vira.
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez predhodnega soglasja oziroma potrdila upravljavca.
VI. JAVNI HIDRANTI
22. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti na omrežju javnega vodovoda so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju.
Uporaba hidranta je brez predhodnega soglasja upravljavca dovoljena le za gašenje požarov.
Uporaba vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve in za polnjenje cistern za razvoz vode, je dovoljena le s soglasjem upravljavca in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo uporaba, pogoji odvzema in način plačila stroškov porabljene vode.
23. člen
O uporabi hidranta in odvzemu vode v izrednih razmerah mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje v 24 urah po uporabi.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju, v nasprotnem primeru uporabnik hidranta odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu in vodovodnem omrežju.
Hidrantne omarice niso predmet vodooskrbe in jih upravljavec vodovodnega sistema ne zagotavlja.
VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN PORABLJENE PITNE VODE
24. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera.
Obračunski vodomer namesti upravljavec vodovodnega omrežja vsakemu uporabniku vodovodnega omrežja.
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera, niti odstraniti plombe ali drugih naprav, ki služijo za odčitavanje.
25. člen
(kontrola točnosti vodomera)
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani organa, pristojnega za meroslovje.
Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo neposredno lastnika objekta ali uporabnika, prav tako tudi stroški okvar, ki so nastali na vodovodnem priključku ali vodomeru po njegovi krivdi.
Upravljavec vodovoda vzdržuje vodovodni priključek od javnega voda oziroma glavnega ventila do vključno ventila pred vodomerom v skladu z Pravilnikom o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov. Stroški rednih pregledov in popravil bremenijo uporabnika v obliki vzdrževalnine.
Upravljavec vodovoda vzdržuje vodomere, hrani vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za njihovo zamenjavo v skladu z veljavnimi predpisi o meroslovju. Stroški rednih pregledov, popravil in zamenjave vodomerov ter ventilom pred in za vodomerom bremenijo zavezanca v obliki fiksnega dela – števčnine.
26. člen
Vsako okvaro na vodomeru mora uporabnik takoj prijaviti pristojni službi za prijavo okvar pri upravljavcu. Okvaro mora upravljavec odpraviti najkasneje v roku 15 delovnih dni. Okvaro, ki povzroča večjo materialno škodo, mora upravljavec odpraviti največ v roku pet dni.
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera skladno s 25. členom tega odloka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven predpisanih dopustnih mej po Zakonu o meroslovju oziroma veljavnem pravilniku, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
Upravljavec je dolžan pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) obračunskega vodomera seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem.
27. člen
(obračun vodarine)
Na osnovi porabljene količine pitne vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino. Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) z odčitavanjem obračunskega vodomera. Upravljavec je dolžan pri uporabniku odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno, obvezno pa ob spremembi cene, tehnični spremembi priključka ali zamenjavi vodomera.
28. člen
(pavšalni obračun vodarine)
V primeru, da vodovodni priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, in sicer:
– 4 m3 na osebo,
– 3 m3 na glavo živine (govedo, konji),
– 1 m3 na glavo drobnice.
Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in plačujejo pavšalno vodarino oziroma še nimajo nameščenega obračunskega vodomera, so dolžni v roku enega leta od veljavnosti tega odloka izvesti vodomerni jašek in montažo vodomera v skladu z določili tega odloka.
Uporabnikom, ki odklanjajo vgraditev vodomera, se z naslednjim mesecem po preteku roka iz obvestila upravljavca zaračuna trikratna pavšalna poraba.
29. člen
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je vodomer v okvari ali da iz drugih vzrokov ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi povprečja meritev zadnjega trimesečnega obračunskega obdobja. Če so podani razlogi iz 18. člena tega odloka, zaradi katerih ni mogoče odčitati stanja na vodomeru, upravljavec pozove uporabnika, da v roku nadaljnjih 30 dni le-te odpravi.
V primeru, da upravljavec ugotovi nedovoljen način odvzema ali uporabe vode iz javnega vodovoda ali uporabnik ne odpravi vzrokov iz prejšnjega odstavka tega člena, upravljavec s poprejšnjim obvestilom takoj prekine dobavo pitne vode.
30. člen
(plačevanje računov)
Uporabnik je dolžan poleg porabljene vode – vodarine plačati tudi vzdrževalnino in števčnino po veljavnem ceniku ter druge dajatve v skladu s predpisi.
Upravljavec izstavlja račune uporabniku za največ za tri mesece, na podlagi odčitka količine porabljene vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v obdobju zadnjega obračunskega leta.
31. člen
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo oziroma upravljavca objekta, ki razdeljuje, sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo.
Vodomeri v interni napeljavi služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za obračun vode, razen v primeru, če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec objekta o tem posebno pogodbo.
V objektih, kjer je poleg gospodinjstva prijavljena oziroma se opravlja tudi gospodarska ali druga pridobitna dejavnost in ni mogoče izvesti posebnega priključka v smislu 16. člena, uporabnik sklene z upravljavcem javnega vodovoda posebno pogodbo o meritvah in razdelitvi ter obračunu porabljene vode. Osnova za ugotovitev deleža porabe vode iz gospodinjstva je poraba, določena v 28. členu. Kolikor uporabnik ne sklene pogodbe v roku 30 dni po pozivu upravljavca, se obračunava poraba vode po gospodarski tarifi za celoten objekt.
32. člen
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu.
V primeru, da uporabnik ne poravna celotnega računa v navedenem roku po prejemu, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora upravljavec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, upravljavec prekine dobavo vode, o čemer predhodno seznani uporabnika.
Uporabnik lahko v roku petnajstih dni od prejema računa vloži pisni ugovor, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Ugovor ne zadrži plačila.
Upravljavec je dolžan na ugovor uporabnika odpraviti napako oziroma pisno odgovoriti v roku nadaljnjih petnajst dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Če uporabnik računa ne poravna niti v osmih dneh po prejemu pisnega odgovora, ravna upravljavec v smislu drugega odstavka tega člena.
VIII. PREKINITVE IN OMEJITVE DOBAVE VODE
33. člen
(prekinitev dobave pitne vode)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika in s predhodnim obvestilom prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne (hišne) napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in je zaradi te napeljave ogroženo zdravje drugih uporabnikov in kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda;
2. če je bila priključitev na vodovodno omrežje izvedena brez soglasja oziroma potrdila upravljavca ali v nasprotju s soglasjem upravljavca;
3. če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom;
4. če ne poravna stroškov priključitve na javnem vodovodu po izdanem računu;
5. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno (hišno) napeljavo;
6. če uporabnik onemogoči delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka;
7. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani vodomer, odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi;
8. če uporabnik krši javno objavljene omejitve in navodila o varčevanju z vodo;
9. če uporabnik ne poravna obveznosti niti po prejemu obvestila o prekinitvi dobave vode v roku, ki je na njem naveden;
10. če uporabnik v več stanovanjskem objektu ne sporoči pravne ali fizične osebe za sprejem in razdelitev računov oziroma ne sklene ustrezne pogodbe;
11. če je prostor, kjer se nahaja vodomer nedostopen, zanemarjen oziroma ni v skladu s tehničnim pravilnikom tako, da odčitavanje ni možno;
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora pred ponovnim priklopom plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve na javni vodovod ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode.
34. člen
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
V primeru nepredvidenih okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ima upravljavec pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
V primeru prekinitve vode nad 24 ur mora upravljavec vodovoda zagotoviti najnujnejšo nadomestno oskrbo s pitno vodo.
V primeru nedovoljenega izpusta odpadnih vod ali nedopustnega ravnanja z odpadki, ki bi ogrozilo vire ali distribucijo pitne vode ali povzročilo onesnaženje pitne vode, sme upravljavec prekiniti dobavo pitne vode in postopati v skladu s prejšnjim odstavkom.
35. člen
(prekinitev dobave vode v primeru izrednih razmer)
V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije, okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa v čimkrajšem času obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja o trajanju in kraju motenj vodooskrbe in jim posredovati ustrezna priporočila oziroma navodila v skladu s Pravilnikom o pitni vodi.
36. člen
(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)
Če uporabnik pisno zahteva, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec to tudi dolžan storiti.
Stroški začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave vode bremenijo uporabnika.
IX. FINANCIRANJE OSKRBE
S PITNO VODO
37. člen
(financiranje)
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode (vodarina),
– vzdrževalnina,
– števčnina,
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.
– sredstva EU.
člen
(oblikovanje cen)
Ceno pitne vode, števčnine, vzdrževalnine in cenik upravljavca sprejme na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi občinski svet ali od njega pooblaščen organ.
38. člen
Občinski svet lahko v predpisu določi prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo.
V predpisu, s katerim se prispevek uvede, mora biti določen način pobiranja in višina prispevka in namen, zaradi katerega se uvede.
X. NALOGE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
39. člen
(obveznosti upravljavca)
Upravljavec ima pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo predvsem naslednje obveznosti:
1. zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov;
2. redno vzdrževati objekte in naprave javnega vodovoda;
3. redno vzdrževati obračunske vodomere, skrbeti za njihove redne preizkuse skladno s predpisi o meroslovju ali na zahtevo uporabnika, skladno določili tega odloka;
4. pravočasno obveščati uporabnike o zamenjavi vodomera;
5. redno kontrolirati kvaliteto vode skladno z veljavnimi predpisi, zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
6. kontrolirati porabo vode in jo primerjati z dovoljeno porabo ob priključitvi;
7. neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obveščati uporabnike o prekinitvah dobave vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu
8. voditi kataster vodovodnega omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda;
9. redno odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode in drugih prispevkov in dajatev v skladu s tem odlokom;
10. izvajati in nadzirati priključitev novih uporabnikov na javni vodovod, v skladu s tem odlokom in pravili stroke;
11. v primeru višje sile organizirati dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poročati pristojnim občinskim organom;
12. sistematično pregledovati omrežje, ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo;
13. nadzirati izvedbo del na objektih iz 8. člena tega odloka in vodovodnem priključku;
14. nadzirati ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo in po priključitvi na javni vodovod;
15. prijavljati in opozarjati pristojne organe nadzora na onesnaževanje in posege na vodovarstvenem območju, vodovodnem omrežju ter v prostoru ob javnem vodovodu;
16. opravlja popravila in napake na vodovodnem omrežju v roku 15 dni od prijave oziroma 5 dni v primeru večjih okvar.
40. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. na javni vodovod se lahko priključijo le s potrdilom in sklenitvijo pogodbe z upravljavcem;
2. redno vzdrževati interno vodovodno instalacijo, vodomerni jašek, vključno z vodomerom in interno hidrantno omrežje, čistiti dostope do njih in jih ščititi pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
3. omogočati upravljavcu vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje, zamenjavo vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
4. redno javljati upravljavcu vidne okvare na javnem vodovodu, priključku in obračunskem vodomeru ter o nedovoljenem odjemu vode iz javnih hidrantov,
5. pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
6. redno poravnavati obveznosti na podlagi izdanih računov v plačilnem roku;
7. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega vodomera in sporočijo upravljavcu naslovnika, zavezanca za plačilo računov;
8. upoštevati vse varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve ali dobave vode,
9. odgovarjati za škodo, povzročeno na javnem vodovodu zaradi del na njihovem objektu ali napravi ali zaradi motenj, ki so jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
XI. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA,
OBJEKTOV IN NAPRAV
41. člen
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje.
Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.
42. člen
(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)
Investitorji oziroma izvajalci del morajo pri novogradnji, vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.
Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, telefon, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru nastanka škode morajo na lastne stroške upravljavcu naročiti popravilo poškodbe in mu povrniti povzročeno škodo.
XII. NADZOR
43. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi občinskih uprav, pristojni za gospodarske javne službe.
Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja krajevno pristojna občinska inšpekcijska služba.
Pooblaščeni delavci upravljavca, ki opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.
Občina zagotovi nadzor nad izvajanjem tega odloka v roku šestih mesecev po sprejetju tega odloka.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Z globo 350.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec:
– če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda (35. člen);
– če ne dopusti priključitve v skladu z določili tega odloka;
– neopravičeno omejuje porabo vode;
– če ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Z globo 50.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
45. člen
Z globo 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– se priključi na vodovodno omrežje brez soglasja upravljavca in krši določila 10. in 11. člena tega odloka;
– če krši določila 17.,18., 19. in tretjega odstavka 24. člena odloka;
– če uporabi vodo iz hidranta v nasprotju z določili 22. člena tega odloka;
– če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje vodomera skladno s 24. členom;
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera;
– če odstrani plombo na vodomeru, hidrantu in na vodovodnih objektih in napravah;
– če samovoljno prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom povzroči onesnaženje vode v napeljavi;
– če ne prijavi vidne okvare na vodovodnem priključku;
– če v primeru pomanjkanja pitne vode koristi pitno vodo v nasprotju z opozorili in navodili o racionalni porabi pitne vode;
– če povzroči onesnaženje pitne vode oziroma krši določilo tretjega odstavka 34. člena;
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 41., 42. in 43. člena tega odloka.
– če ne obvesti upravljavca o začetku del v bližini javnega vodovoda.
Vsakomur, ki povzroča škodo na javnem vodovodnem omrežju, se odmerita odškodnina po oceni upravljavca in globa po ceniku.
Z globo 50.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi uporabnik – fizična oseba, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(prehodne določbe)
Upravljavec javnega vodovodnega omrežja, ki je v lasti občine Miren - Kostanjevica in uporabniki tega omrežja se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku šestih mesecev po objavi tega odloka.
Pravilnik o tehnični izvedbi, delovanju in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov določa podrobnejša navodila in tehnične normative za projektiranje, gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
Predlog tega pravilnika pripravi upravljavec najkasneje v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Do sprejema novega pravilnika se uporablja dosedanji pravilnik.
47. člen
Dosedanje cene vode – vodarina ostanejo v veljavi do sprejema novih cen v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
Dosedanje cene priključnine, ki s sprejetjem tega odloka postane števčnina, ostanejo v veljavi in se tekoče enkrat letno revalorizirajo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem listu RS.
Cene drugih storitev po javnih pooblastilih ostanejo v veljavi in se tekoče enkrat letno revalorizirajo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin, objavljenih v Uradnem listu RS.
48. člen
(končna določba)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS, veljati pa začne petnajsti dan po objavi.
Št. 352.05-2/2005
Miren, dne 29. novembra 2005
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Zlatko - Martin Marušič l.r.