Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2005 z dne 13. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2005 z dne 13. 5. 2005

Kazalo

1962. Tehnični pravilnik o javnem vodovodu v Občini Videm, stran 4847.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99), 6. člena odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Videm je Občinski svet občine Videm na 15. redni seji dne 28. 9. 2004 sprejel
T E H N I Č N I P R A V I L N I K
o javnem vodovodu v Občini Videm
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba javnih vodovodov v Občini Videm (v nadaljnjem besedilu: vodovod).
2. člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji, komunalnem opremljanju in upravnem postopku za izvajalca javne službe in uporabnike vodovodov.
3. člen
Vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo za oskrbo prebivalstva s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
4. člen
Naprave in objekti vodovoda so:
– zajetja,
– vodnjaki (vrtine),
– črpališča,
– čistilne naprave,
– cevovodi,
– prečrpališča,
– vodohrani (zbiralniki pitne vode),
– objekti in naprave za zniževanje tlaka,
– vodovodno omrežje,
– omrežje za gašenje požara – hidrantna mreža,
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njih sestavni del.
5. člen
Lokalni vodovod je samostojni vodovod s samostojnim vodnim virom, ki ni v upravljanju izvajalca javne službe.
6. člen
Vodovod za tehnološko vodo ali tehnološki vodovod je sklop medsebojno funkcionalno povezanih naprav, objektov in cevovodov, ki služijo izključno za dobavo, pripravo in oskrbo s tehnološko vodo. Vodovod za tehnološko vodo ne sme biti fizično povezan z javnim vodovodom.
II. DEFINICIJE POJMOV
7. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in pojmi imajo naslednji pomen:
– zajetje = objekt za zajemanje vode,
– vodnjak = objekt za zajemanje vode,
– črpališče = objekt, v katerem so nameščene črpalke za črpanje vode,
– prečrpališče = isto kot črpališče s funkcijo prečrpavanja vode v višje ležeči vodohran,
– čistilna naprava = objekt za čiščenje in razkuževanje vode,
– vodohran ali vodni zbiralnik = objekt za hranjenje vode,
– raztežilnik ali razbremenilnik = objekt za znižanje tlaka vode v cevovodu,
– reducirna postaja = objekt, v katerem je nameščen reducirni ventil in služi za znižanje tlaka,
– cevovod = objekt za transport vode,
– vodovodno omrežje = sistem cevovodov, ki ga delimo na magistralno, primarno ter sekundarno omrežje,
– magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja,
– primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, med magistralnim in sekundarnim omrežjem, oziroma cevovodi in objekti od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večje naselje, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji,
– sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarnovarstveno funkcijo,
– zračnik = element za odzračevanje cevovoda,
– blatnik = element za praznjenje in čiščenje cevovoda,
– priključek = spojni vod od vodovodnega omrežja do vodomera,
– jašek = betonski objekt na cevovodu (običajno služi za namestitev zasunov in zračnikov),
– vodomerni jašek = jašek, v katerem je nameščen vodomer,
– vodomer = naprava za merjenje porabljene vode,
– zasun = zaporni element na cevovodu,
– hidrant = element v vodovodni mreži, ki služi za odvzem vode iz vodovodne mreže pri gašenju požara (razlikujemo podzemne in nadzemne hidrante),
– uporabnik = odjemalec vode iz vodovoda.
III. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA VODOVODA
8. člen
Pri načrtovanju vodovoda se morajo upoštevati poleg drugih predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, še določila tega pravilnika ter soglasja in smernice, ki jih opredeli izvajalec javne službe.
a) Dimenzije cevovodov in vrste cevi
9. člen
Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi iz naslednjih materialov:
1. litoželezne cevi iz nodularne litine (duktil),
2. cevi iz polietilena visoke gostote – PE,
3. jeklene cevi,
4. keramične cevi.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti ustrezati veljavnim standardom.
10. člen
Cevi PE uporabljamo samo v naslednjih primerih:
– za izvedbo priključkov in sekundarno omrežje,
– na terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
– za vgradnjo v zaščitno cev,
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov,
– spajanje PE cevi se izvaja z elektroupornimi sponkami.
Največji dovoljen premer PE-HD cevi je 110 mm. Za večje premere je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
11. člen
Jeklene cevi se uporabljajo za gradnjo cevovodov samo, kjer zaradi zahtevnosti gradnje ni možna uporaba drugih cevi.
12. člen
Jeklene cevi morajo biti pred vgradnjo antikorozijsko zaščitene. Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim ali drugim ustreznim premazom in povita z zaščitnim trakom na svetlo očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti čiščena s peskanjem ali drugimi mehanskimi pripomočki. Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno. Na mestih, kjer se pojavljajo blodeči tokov mora biti jekleni cevovod tudi katodno zaščiten.
b) Globine
13. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 1,1 m zasipa pri nevoznih površinah in 1,3 m pri voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m od temena cevi, vendar samo v izjemnih primerih.
14. člen
Dno jarka za polaganje cevovodov mora biti skopano po dani niveleti s točnostjo ±3 cm.V jarku, izkopanem v terenu IV. in V. kategorije, je za polaganje cevovoda treba obvezno pripraviti posteljico iz sipkega materiala v minimalni debelini 10 cm. Plastične cevi (PE) se smejo polagati samo na posteljico iz peska granulacije 0–4 mm.
15. člen
Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm nad temenom cevi se sme opraviti izključno s sipkim materialom. Plastične cevi pa s peskom granulacije 0-4 mm 10 cm nad temenom, 20 cm pa s sipkim materialom.
16. člen
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga električni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu jarka, gledano v smeri toka vode. Kabel mora biti položen na posteljico in v osnovnem zasipu zasut enako kot plastične cevi.
c) Odmiki
17. člen
Cevovod mora biti projektiran in položen tako, da je možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
18. člen
Odmik objektov od cevovoda mora znašati najmanj:
– čisti objekti in oporni zidovi 3 m,
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnim in škodljivim materialom 5 m,
– posamezna drevesa (drevored) 2 m,
– drogovi (električni in PTT) 1 m.
19. člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali od cevovoda odmaknjeni minimalno:
– kanalizacija (fekalna ali mešana), ki poteka na manjši globini ali enaki kot cevovod, 3 m,
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m,
– plinovod 0,5 m,
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot vodovod 1 m, oziroma 0,5 m, če so položeni v kineti ali ustrezno zaščiteni,
– toplovod v kineti, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1,0 m,
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, morajo biti odmaknjeni minimalno 0,5 m.
Pri minimalnih odmikih 0,5 m mora biti vodovod položen tako, da je možen neoviran dostop z ene strani.
20. člen
Kolikor zaradi terenskih razmer ni možno zagotoviti minimalnih odmikov iz predhodnih členov, mora izdelovalec projekta z dogovorom z izvajalcem javne službe določiti način izvedbe in vzdrževanja ter možnost dostopa z ustrezno mehanizacijo.
d) Križanja
21. člen
Za vsako križanje cevovoda s komunalnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje izvajalca javne službe obstoječega komunalnega voda.
22. člen
Pri križanju cevovoda z železnico mora cevovod potekati v zaščitni cevi ne glede na material, iz katerega je cevovod.
23. člen
Pri križanju cevovoda s prometnico mora biti ta del cevovoda zgrajen iz jeklenih ali litoželeznih cevi iz nodularne litine ali PE cevi z zaščitnim plaščem.
24. člen
Minimalni vertikalni odmiki pri križanju cevovoda z komunalnimi inštalacijami morajo biti:
1. če poteka cevovod nad
– kanalizacijo 0,3 m,
– toplovodno kineto 0,4 m,
– plinovodom 0,4 m,
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m;
2. če poteka cevovod pod
– kanalizacijo (izjemoma) 0,6 m,
– toplovodno kineto 0,6 m,
– plinovod 0,6 m,
– energetskim in telekomunikacijskim kablom in kablom javne razsvetljave 0,3 m.
Minimalni odmik se šteje najkrajša razdalja med obodoma cevi kanalizacije in cevovoda oziroma stene kinete in cevovoda oziroma točke na obodu (zaščiti) kabla do oboda cevovoda. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°.
25. člen
Cevovod ne sme potekati pod fekalno kanalizacijo. Kolikor to ni možno, mora biti križanje s fekalno kanalizacijo v projektu posebej obdelano in v soglasju z izvajalcem javne službe.
e) Vgradnja merilnoregulacijske opreme, armatur, fazonov
in spojnih elementov
26. člen
V vodnjake, črpališča, rezervoarje in pomembna hidravlična vozlišča mora biti vgrajena ustrezna merilnoregulacijska oprema.
Vrsto in tip ter mesto vgradnje določi projektant v soglasju z izvajalcem javne službe.
27. člen
V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo taki fazonski kosi in armature, ki ustrezajo veljavnim standardom.
Kolikor je zaradi dejanskih razmer na terenu nujna vgradnja nestandardnega fazonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 16 bar. Fazonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten.
28. člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
29. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda pred in za zaščito pod železnico, na priključku za hidrant na primarnem cevovodu, pred zračnikom, blatnikom in na vsakih 500–800 m v primarnem cevovodu.
30. člen
Zasuni se smejo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti načeloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Pri vgradnji zasuna je treba upoštevati težo zasuna in nosilnost cevi.
31. člen
Litoželezne cestne kape se morajo obvezno podbetonirati. Betonske plošče pod cestno kapo morajo biti take velikosti, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja.
f) Jaški
32. člen
V omrežje vgrajujemo betonske jaške za vgradnjo armatur in merilnoregulacijske opreme.
Minimalna velikost jaškov mora biti:
– po višini 170 cm,
– po dolžini = vsota dolžine vseh vgrajenih elementov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do Ø250 mm in 180 cm na cevovodih do Ø600 mm,
– po širini = vsota dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 najširšega vgrajenega el. v osi cevovoda + 80 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do Ø150 mm, 150 cm na cevovodih do Ø250 mm in 180 cm na cevovodih do Ø600 mm,
– nad ploščo jaška mora biti minimalno 30 cm zasipa,
– dno jaška mora biti z betoniranim dnom s poglobitvijo za črpanje vode,
– velikost vstopne odprtine mora biti min. dim. 60 x 60 cm. Locirana mora biti v kotu jaška. Vstopna odprtina se mora zapirati s standardnim litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora ustrezati prometni obremenitvi,
– jašek, v katerem so vgrajeni fazonski elementi, težji kot 150 kg, mora imeti tudi montažno odprtino minimalne velikosti 80 x 80 cm neposredno nad elementom,
– montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom. Teža pokrova mora odgovarjati prometni obremenitvi. Kjer tipizirana velikost montažne odprtine ne zadošča se izjemoma izvede plošča jaška iz armirano betonskih lamel, ki jih je možno odstraniti,
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestev morata biti iz cevi Ø40 mm, nastopne prečke Ø18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti pritrjena na steno jaška.
33. člen
Jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti obvezno nad visokim nivojem poplavne vode. V dnu jaška morajo imeti poglobitev za črpanje vode.
34. člen
Vodomerni jaški so obdelani v poglavju IV/c.
g) Hidranti
35. člen
Hidrante vgrajujemo v vodovodno omrežje v naselju na razdaljo 80–150 m oziroma v odvisnosti od gostote naselitve prebivalstva v posameznem naselju. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključujejo hidranti, je Ø100 mm. Pri projektiranju gradnje hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
36. člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemne hidrante vgrajujemo povsod, kjer ne ovirajo prometa in funkcionalnosti zemljišča.
37. člen
Hidrant, vgrajen na primarni vodovodni mreži, mora imeti na priključku zasun. Vsa izlivna mesta pri hidrantu in priključni zasun se plombirajo.
38. člen
Hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena.
39. člen
Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora biti tako velika, da glede na nosilnost terena prenaša obtežbo kape brez pogrezanja. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega je montiran hidrant.
h) Preizkušanje cevovoda
40. člen
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverjata vodotesnost in kakovost zgrajenega cevovoda.
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik je sestavni del investicijsko-tehnične dokumentacije.
41. člen
Tlačni preizkus vseh vrst cevi se izvaja točno po navodilih proizvajalca. Tlačni preizkus cevovoda iz jeklenih cevi se izvede na 2x-ni delovni tlak, vendar ne manj kot 15 bar. Tlačni preizkus mora trajati min. 2 uri oziroma 60 min/100 m cevovoda.
42. člen
Klorni šok je preizkus, s katerim se ugotovi, ali je vodovod sposoben prenašati zdravo pitno vodo. Preizkus izvede upravljalec vodovoda v soglasju z Zavodom za zdravstveno varstvo in o preizkusu izda ustrezen dokument. Klorni šok se mora opraviti na vsakem novozgrajenem vodovodu.
i) Označevanje vodovodnih naprav
43. člen
Zasuni in hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana s SIST 1005 za zasune in SIST 1007 za hidrante.
44. člen
Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablica postavi na zato posebej postavljen drog.
45. člen
Trasa cevovoda se označuje z opozorilnim trakom, ki se polaga na osnovni zasip (30 cm nad temenom cevi). Nad cevovodi iz plastičnih cevi mora biti položen označevalni trak s kovinskim vložkom.
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI
a) Postopek za priključitev nepremičnine na javno vodovodno omrežje
46. člen
Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o priključitvi.
K pogodbi mora priložiti:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu, ki velja za projektno dokume ntacijo,
– kopijo gradbenega dovoljenja ali lokacijsko informacijo za izvedbo vodovodnega priključka,
– projekt vodovodnega priključka, interne inštalacije oziroma tehnološki projekt, za proizvodne in druge objekte, kjer se bo voda rabila v tehnološke namene,
– soglasje občine s potrdilom o plačilu povračila ob priključitvi na vodovodno omrežje
– soglasje upravljalca ceste (v primeru preboja ali rezanja ceste),
– služnostno pogodbo, sklenjeno z lastniki zemljišč (če trasa vodovoda prečka njihovo zemljo).
47. člen
Izvajalec javne službe je dolžan skleniti pogodbo o priključitvi ob izpolnitvi tehničnih pogojev, razen v primeru, če naročniku ne more zagotoviti zadostnih količin vode in izpolniti dobavno-tehničnih pogojev ali če bi bila s tem motena oskrba ostalim potrošnikom.
V primeru, da iz razlogov iz prejšnjega odstavka ni možno skleniti pogodbe o priključitvi, je izvajalec javne službe dolžan o tem obvestiti pristojni občinski organ, s katerim se naročnik ob sodelovanju izvajalca javne službe dogovori o možnosti načina in tehnične rešitve izvedbe priključitve.
48. člen
Na osnovi sklenjene pogodbe o priključitvi izvajalec javne službe naročniku – bodočemu uporabniku vode opravi:
– odkaz trase priključka in merilnega mesta,
– skladno z dogovorom med naročnikom izdela ponudbeni predračun in pogodbo za izvedbo priključka.
49. člen
Izvajalec javne službe izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o priključitvi. Po izvedbi del za priključitev na vodovodno omrežje je izvajalec javne službe dolžan vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil izveden priključek.
50. člen
Spremembo lokacije merilnega mesta, trase priključka ali dobavnih količin lahko uporabnik zahteva po enakem postopku kot nov priključek, pri čemer izvajalec javne službe za vsak primer posebej presodi, ali je potrebno predložiti ustrezno dokumentacijo v celoti ali samo deloma.
51. člen
Priključek se ukine na osnovi pisnega naročila lastnika priključka. Stroške ukinitve poravna naročnik.
b) Dimenzije priključkov in izvedba
52. člen
Dimenzijo priključka določi izvajalec javne službe:
– po številu izlivnih mest v priključenem objektu za gospodinjstvo:
------------------------------------------------------------------
Število izlivnih mest      Vrsta in minimalna dimenzija priključka
------------------------------------------------------------------
5–20                                     PE DN 32/10
20–30                                    PE DN 40/10
------------------------------------------------------------------
    – če se predvideva, ob upoštevanju vseh podatkov iz projekta
interne instalacije oziroma tehnološkega projekta, večja konična
poraba kot 2 l/sek., se dimenzionira priključek s hidravličnim
izračunom.
----------------------------------------------------------------
53. člen
Za gradnjo vodovodnih priključkov se smiselno uporabljajo določbe v poglavju projektiranje in gradnja vodovoda.
c) Lokacija in izvedba merilnega mesta
54. člen
Merilno mesto je praviloma v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V objektih, v katerih je predvidena ločena meritev za več uporabnikov, je lahko register vodomerov v objektu.
55. člen
Če je vodomerno mesto v objektu uporabnika, mora biti cev vodovodnega priključka zaščitena s PE cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera. V zaščitni cevi mora biti tudi cev priključka, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška izven objekta.
56. člen
Talni jaški izven objekta so tipski PVC termo jaški ali betonski jaški, opisani v 32. členu tega pravilnika.
d) Tipi in dimenzije vodomerov
57. člen
Vrsto in tip vodomerne naprave, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa izvajalec javne službe, dimenzijo vodomera pa določi projektant ob soglasju izvajalca javne službe.
58. člen
Upravljalec plombira ob prevzemu vodovodnega priključka oziroma ob vsaki vgradnji vodomera matični privoj s PVC plombo. Odstranitev, uničenje oziroma poškodovanje plombe se sankcionira v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo.
e) Nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave ter kontrole vodomerov – vzdrževalnina priključka
59. člen
Vzdrževalnina priključka je znesek, ki se mesečno zaračunava za pokrivanje stroškov redne menjave vodomernih naprav v enem menjalnem obdobju.
Znesek vzdrževalnine priključka v obračunskem obdobju dobimo kot zmnožek nazivnega pretoka vodomera in cene vode.
Vzdrževalnina priključka = Qn (m 3 /h) x cena vode (SIT/m 3) x obračunsko obdobje (mesec)
Vodomer DN(mm) 20 25 32 40 50 65 80 100 150 50-k 80-k 100-k 150kNazivni pretok Qn (m3/h) 2,5 6 6 10 15 25 40 60 150 40 60 90 200
· k – kombinirani vodomer
60. člen
Izvajalec javne službe lahko na osnovi predvidene porabe vode, upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
V. TEHNIČNO-DOBAVNI POGOJI
61. člen
Priključitev uporabnika na vodovod je možna ob naslednjih pogojih:
– da je kota tlačne črte pri Q max v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izliva v objektu,
– da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegal pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja in povzročal motenj v oskrbi ostalih potrošnikov.
62. člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen:
1. za gradbišče (gradbiščni priključek),
2. za bodoče uporabnike na kompleksih, ki niso pokriti s sekundarno mrežo minimalnega premera 80 mm ob pogoju:
– da z izgradnjo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
– da je s srednjeročnim programom predvidena izgradnja sekundarne vodovodne mreže na kompleksu, kjer je objekt uporabnika,
– da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z izvajalcem javne službe, kjer bodo natančno opredeljene obveznosti uporabnika do sofinanciranja sekundarne mreže na kompleksu in rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda izvajalec javne službe, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik predložiti.
63. člen
Naprave za zvišanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem izvajalca javne službe.
Naprave za zvišanje tlaka se morajo priključiti preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem v primerih, ko iz omrežja ni možno zagotavljati črpalne količine vode.
Vtok v rezervoar mora biti nad najvišjim nivojem vode v rezervoarju.
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
64. člen
Vse vodovodne naprave, ki jih gradi ali rekonstruira katerikoli izvajalec in bodo po dokončanju prešle v upravljanje izvajalcu javne službe, nadzira med samo gradnjo strokovna služba izvajalca javne službe.
65. člen
Nadzor iz prejšnjega člena tega pravilnika obsega kontrolo izvajanja določil izdanih soglasij in tega pravilnika ter kontrolo kakovosti izvedenih del in vgrajenega materiala.
VII. PREVZEM VODOVODOV V UPRAVLJANJE
66. člen
Investitor javnega vodovoda, če to ni občina, mora tega predati v last občini. Način in pogoje predaje opredelita investitor in občina s pogodbo. Občina preda predmetni vodovod v upravljanje izvajalcu javne službe. Ob primopredaji mora investitor izročiti občini oziroma izvajalcu javne službe naslednjo dokumentacijo:
– projekt z gradbenim dovoljenjem,
– projekt izvedenih del (PID) v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in po določbah pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in metodologiji katastra izvajalca javne službe,
– zapisnik o tlačnem preizkusu,
– atest o izvedenem klornem šoku,
– podatke o investicijski vrednosti,
– uporabno dovoljenje.
Na osnovi zapisnika o prevzemu javnega vodovoda vnese izvajalec javne službe vodovod v kataster komunalnih naprav in v evidenco sredstev v upravljanju.
67. člen
Lokalni vodovod prevzame izvajalec javne službe v upravljanje le, če so izpolnjeni pogoji tega pravilnika in je vodovod zgrajen oziroma saniran skladno z vsemi predpisi ter ima vodni vir, ki ustreza pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in urejene varstvene pasove.
VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
68. člen
Izvajalec javne službe mora za objekte javnega vodovoda voditi kataster komunalnih naprav. Kataster komunalnih naprav se vodi skladno z določbami pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav in zakona o katastru komunalnih naprav.
Podatki iz katastra se izdajo na osnovi pisne vloge, katera mora vsebovati namen rabe podatkov. Za izdajo podatkov iz katastra se plača nadomestilo stroškov priprave in izdaje podatkov. Občini se za njene potrebe izdajo podatki iz katastra brezplačno v dogovorjeni DXF oblik. Prav tako občina izdaja podatke iz katastra izvajalcu javne službe brezplačno.
69. člen
Ne glede na določbe pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa izvajalec javne službe za operativne potrebe sektorja vodooskrbe vodi katastrski elaborat v obsegu:
1. pisni del,
2. grafični del v državnem koordinatnem sistemu,
3. skanogrami,
4. elaborati.
Ad/1
Pisni del vsebuje popisne liste ali tabele po segmentih (točka, sistem daljic ali ploskev).
Ad/2
Grafični del vsebuje:
a) Podloge:
– digitalni katastrski načrt,
– digitalni ortofoto načrt,
– topografski načrt različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25 000…),
– druge podloge.
b) Segmente katastra komunalnih naprav:
– točkovni (hidranti, zasuni, zračniki…),
– linijski (cevovodi...),
– ploskovni (jaški, vodovarstvena območja…).
Ad/3 Skanogrami so digitalna oblika elaborata:
a) skanogrami fotografij (jaškov, cevovodov, križanj, zanimivih detajlov…),
b) skanogrami topografij, skic, shem in shematskih prikazov…,
c) skanogrami, druga dokumentacija.
Ad/4 Elaborati:
Elaborat je zbirka vseh listin, dokumentov, skic in zapisnikov, na osnovi katerih je bil nastavljen pisni in grafični del elaborata, zlasti:
– pregledna karta območja novega cevovoda M 1: 500, 1000, 5000, 10000,
– situacijski načrt, ki vsebuje geodetski posnetek terena in cevovoda z vsemi pripadajočimi elementi z označbami in podatki
– podolžni profili
– topografije zasunov, hidrantov in podobnih objektov na cevovodu,
– oznake detajlnih listov, kjer je cevovod ter številke zapisnikov s podatki meritev,
– montažni načrti cevovodov (zasuni, hidranti, zračniki, blatniki, odcepi, priključna mesta, križanja),
– dimenzije, materiali, leto izgradnje,
– situacijski načrt, topografije in podolžni profili morajo biti v digitalni obliki (dwg, dxf format),
– drugi podatki.
70. člen
Vzdrževanje katastra komunalnih naprav temelji na prijavah o spremembah na komunalnih vodih, ki se posredujejo izvajalcu, ki vodi kataster.
Prijava o spremembi komunalnega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke o kraju komunalnega objekta in kratek opis spremembe na objektu.
71. člen
Po prejemu prijave o spremembi komunalnega voda mora služba katastra takoj poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v katastrski elaborat.
72. člen
O spremembah na komunalnih vodih se vodi posebna evidenca.
IX. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
73. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejmejo po postopku, določenim za njegov sprejem.
74. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Župan
Občine Videm
Friderik Bračič l. r.