Uradni list

Številka 132
Uradni list RS, št. 132/2004 z dne 10. 12. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 132/2004 z dne 10. 12. 2004

Kazalo

5683. Statut Občine Železniki, stran 15891.

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) je Občinski svet občine Železniki na 15. redni seji dne 24. 11. 2004 sprejel
S T A T U T
Občine Železniki
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE
IN DELI OBČINE
1. člen
Statut Občine Železniki ureja in določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Železniki (v nadaljevanju: občina), organe občine, oblikovanje in pristojnosti občine in njenih organov razen glede organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstva občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi občanov v okviru svojih pristojnosti. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
Pri razvojnih načrtih in financiranju dejavnosti se prednostno upošteva načelo solidarnosti in enakomernosti razvoja celotnega teritorija občine.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Samoupravne lokalne skupnosti med seboj prostovoljno sodelujejo zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. V ta namen lahko združujejo sredstva in v skladu z zakonom ustanavljajo skupne organe ter organe skupne občinske uprave, ustanavljajo in upravljajo sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezujejo v skupnosti, zveze in združenja.
Samoupravne lokalne skupnosti, njihove skupnosti, zveze in združenja lahko sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba javnega prava. Sedež občine Železniki je v Železnikih, Češnjica 48.
Občina praznuje svoj praznik 30. junija.
Občina ima svoj grb, zastavo in pečat.
Grb Občine Železniki ima obliko poznogotskega ščita. Grb je razdeljen diagonalno na štiri polja in prikazuje geografsko značilnost občine. Plavž je osnovni motiv grba, ob straneh pa sta vkomponirana dva ročno kovana žeblja. V petih poljih, gledano od spredaj, je v desnem znak čipkarstva, »klekelj«, v levem pa smrekova vejica, ki simbolizira gozdarstvo občine. Grb je izražen v naslednjih barvah: modra: Pantone 355 (C), zelena: Pantone 2995 (C), rumena: Pantone 116 (C), črna, siva: Pantone 428 (C), 429 (C), 431 (C), 432 (C).
Zastava Občine Železniki je diagonalno razdeljena na tri polja, od katerih sta zunanji polji v zeleni Pantone 2995 (C) barvi in srednje polje v beli barvi. Grb je vkomponiran v belem polju, in sicer v četrtinki gledano od vrha zastave.
Občina Železniki ima žig in pečat, ki sta okrogle oblike in imata v zgornji polovici na svojem obodu besedilo: »OBČINA ŽELEZNIKI«, v sredini pa grb Občine Železniki. Žig in pečat sta izdelana v dveh velikostih s premerom 30 mm in 20 mm.
Žig je pečat izdelan iz kovine.
6. člen
Na območju Občine Železniki je ustanovljenih 6 krajevnih skupnosti, ki obsegajo naslednja območja:
1. Krajevna skupnost Davča zajema naselji Davča (razen h. št. 55-58) in Podporezen (h. št. 6);
2. Krajevna skupnost Dolenja vas zajema naselje Dolenja vas;
3. Krajevna skupnost Dražgoše-Rudno zajema naselji Dražgoše in Rudno;
4. Krajevna skupnost Selca zajema naselja Golica, Kališe, Lajše, Selca, Topolje, Zabrekve;
5. Krajevna skupnost Sorica zajema naselja Podporezen (h.št. 1-5), Spodnje Danje, Spodnja Sorica,
Zabrdo, Zgornje Danje, Zgornja Sorica;
6. Krajevna skupnost Železniki zajema naselja Martinj Vrh, Ojstri Vrh, Osojnik, Podlonk, Potok, Prtovč.
Ravne, Smoleva, Studeno, Torka, Zala, Zali Log, Železniki, Davča (h. št. 55-58).
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so določene s statutom in posameznim odlokom občinskega sveta.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, občina pa odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevna skupnost lahko sklepa posamezne pravne posle v višini do 10% od njenega letnega finančnega načrta, nad to vrednostjo pa le ob soglasju župana.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice, obveznosti, premoženje in delavci preidejo na občino oziroma na novo krajevno skupnost, ki nastane z združitvijo prejšnjih krajevnih skupnosti.
7. člen
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine ali ustanovi ožji del občine ali spremeni njegovo območje na način in po postopku, ki je določen z zakonom. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Občinski svet lahko ustanovi poleg krajevnih skupnosti tudi vaške in četrtne skupnosti, ki pa niso pravne osebe javnega prava. Podrobnejša organizacija, ustanavljanje, naloge, delovanje in financiranje vaških in četrtnih skupnosti se določi z odlokom.
Pobudo za ustanovitev ožjih delov občine ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ob podpori najmanj 10% volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma njenem delu, ki obsega območja posameznih naselij, katera želijo spremembo.
Pred ustanovitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja mora občinski svet na zborih krajanov ali na referendumu ugotoviti interes prebivalcev posameznih območij, za katera se predlaga spremembo. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
Referendum je uspel, če je za predlog glasovalo več kot polovica tistih, ki so se udeležili referenduma.
V primerih iz tega člena mora občinski svet ob spremembi določiti, na katere krajevne skupnosti preidejo pravice in obveznosti prejšnje krajevne skupnosti.
8. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet). Svet izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti vsaka štiri leta. Način izvolitve članov sveta določa zakon o lokalnih volitvah.
Krajevna skupnost, ki ima:
– do 250 prebivalcev, izvoli v svet pet članov,
– nad 250 prebivalcev, izvoli v svet sedem članov,
– nad 1000 prebivalcev, izvoli v svet devet članov,
– nad 3000 prebivalcev, izvoli v svet enajst članov.
Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta, lahko pa izvolijo tudi podpredsednika sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa krajevno skupnost.
Svet lahko imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnike in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
9. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge, ki jih občinski svet prenese v njihovo pristojnost in, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti, zlasti pa naslednje naloge:
– lokalne javne službe,
– vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.
Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnih skupnosti, določijo z odlokom.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet uredi način svojega dela s statutom. Soglasje k statutu mora dati občinski svet.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.
10. člen
Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ukrepe in daje mnenja na vseh področjih iz izvirne pristojnosti občin, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
11. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
II. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki so določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke in druge dajatve;
– ureja upravljanje z energetskimi in komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja delovanje občinskih javnih služb;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določi organizacijo in delo v vojni;
– sprejema načrt varstva pred požarom lokalne skupnosti;
– ustanavlja javna podjetja občinskega pomena;
– načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči;
– ureja druge zadeve lokalnega pomena;
2) skrbi za:
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine;
– za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in kvaliteto življenja njenih prebivalcev;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– kulturnoumetniško ustvarjalnost, dostop do kulturnih programov, splošno izobraževalno knjižnično dejavnost ter v skladu z zakonom za kulturno dediščino na svojem območju;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnost za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč;
– razvoj požarne varnosti in gasilstva;
– kulturno in muzejsko dejavnost;
– dejavnosti humanitarnih organizacij;
– za hitrejši razvoj odročnih in demografsko ogroženih krajev;
3) s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
– pospešuje kulturno, muzejsko, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socialno ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov občinskega sveta ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja denarno pomoč in tekoče prenose v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– skrbi za požarno varnost;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požari;
– organizira sistem alarmiranja;
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev;
4) na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč;
5) vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine, v skladu z zakonom ureja promet v občini ter opravlja naloge občinskega redarstva;
– energetske in komunalne objekte;
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč;
6) s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge na področju gostinstva, turizma in kmetijstva;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, vodotokov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
– razvija dejavnost za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
7) zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanja in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanje in pomoči;
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč;
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8) pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine;
9) sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in drugih razmerjih, v katere stopa občina;
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči;
10) pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
13. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;
– občinsko upravno nadzorstvo;
– izdajanje javnih listin (osebni dokumenti, itd.), ki so v pristojnosti občine;
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev;
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja;
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine;
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč;
– odločanje o rabi prostora;
– gasilstvo kot obvezno javno službo;
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje;
– varstvo naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, ki je v pristojnosti občine;
– ukrepe za zaščito okolja;
– sprejemanje občinskih prostorskih aktov in skupnih prostorskih aktov države in občin;
– odločanje o namembnosti urbanega prostora;
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj;
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– mrliško ogledno službo;
– določanje komunalnih dejavnosti;
– organizacijo dimnikarske službe;
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij;
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja;
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov;
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanja naravne krajine;
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom;
– urejanje lokalnega prometa;
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma in izdajanje soglasij;
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja;
– predpisovanje prometne ureditve;
– urejanje lokalnega potniškega prometa;
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj;
– delovanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu;
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov;
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov.
14. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja;
– davek na dediščine in darila;
– davek na dobitke od iger na srečo;
– davek na promet nepremičnin;
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte;
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja;
– druge z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
15. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet.
16. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
17. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta, odborov in komisij občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
Organi občine so dolžni na zahtevo poslanca dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
18. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
19. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– na predlog župana sprejme akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnika v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni s statutom drugače določeno,
– imenuje in razrešuje člane občinskega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o najemu občinskega posojila, izdajanju garancij in poroštev,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestila članov občinskega sveta, odborov občinskega sveta in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter določa lokalne javne službe, način opravljanja lokalnih javnih služb in pogoje za opravljanje lokalnih javnih služb v koncesiji,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o vseh zadevah iz državne pristojnosti prenesene na občino, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ,
– sprejema načrte hitrejšega razvoja odročnih in demografsko ogroženih krajev v občini.
20. člen
Občinski svet ima sedemnajst članov.
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Volilno pravico iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena ima volivec v občini, v kateri ima stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22. člen
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta.
Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občinskega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvoljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
23. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
24. člen
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico;
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije;
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev;
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo občinskega sveta, župana in podžupana;
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 37.b člena Zakona o lokalni samoupravi, ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana;
– če odstopi.
Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka.
Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta, izvolitev novega župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Če je župan imenovan
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
25. člen
Če preneha mandat članu občinskega sveta, ki je bil izvoljen na proporcionalnih volitvah, postane član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe tisti kandidat, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je prenehal mandat, razen če je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Če kandidat, ki bi po prejšnjem členu postal član občinskega sveta za preostanek mandatne dobe, v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Če tudi noben kandidat s te liste kandidatov v osmih dneh ne sporoči, da sprejema funkcijo člana občinskega sveta, se opravijo nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se opravijo tudi, če članu občinskega sveta, v primeru iz prvega odstavka tega člena, preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih od potrditve mandata.
Nadomestne volitve se ne opravijo, če članu občinskega sveta preneha mandat manj kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe občinskega sveta, razen če občinski svet odloči drugače.
Na nadomestnih volitvah se član občinskega sveta izvoli za čas do izteka mandatne dobe občinskega sveta.
26. člen
Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta, mora pa jih sklicati najmanj šestkrat letno. Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članom občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti predložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta opravlja občinska uprava.
27. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
28. člen
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut ali kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
29. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori občinskega sveta
30. člen
Občinski svet ustanovi odbore občinskega sveta, ki so njegovo posvetovalno telo.
31. člen
Občinski svet ima naslednje odbore občinskega sveta kot stalna delovna telesa:
– odbor za gospodarske dejavnosti,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za komunalno dejavnost in varstvo okolja.
32. člen
Odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Odbori in komisije občinskega sveta ter vsak drug član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v tem statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
33. člen
Sestavo odbora občinskega sveta predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
34. člen
Člani občinskih odborov so poleg svetnikov tudi občani, vendar največ polovica članov.
Odbor za komunalno dejavnost in varstvo okolja sestavljajo poleg svetnikov tudi predstavniki vseh krajevnih skupnosti občine.
Predsednika odbora občinskega sveta se voli izmed svetnikov, predsednik vodi delo odbora.
35. člen
Odbore občinskega sveta potrjuje in razrešuje občinski svet.
Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
4. Komisije občinskega sveta
36. člen
Občinski svet lahko za proučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti ustanovi komisije. Z aktom o ustanovitvi se določijo njihova sestava, naloge in roki.
37. člen
Občinski svet ima komisije kot stalna delovna telesa:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za statut in pravna vprašanja.
Člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
Člane komisije za statut in pravna vprašanja so poleg svetnikov tudi občani, vendar največ polovica članov.
Predsednika komisije se voli izmed svetnikov, predsednik vodi delo komisije.
5. Nadzorni odbor
38. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– nadzoruje celotno poslovanje krajevnih skupnosti.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
Če nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku, mora o teh kršitvah v roku petnajst dni obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
39. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor mora o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih najmanj dvakrat letno izdelati poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
Nadzorni odbor v skladu s statutom občine sprejme svoj poslovnik, v katerem se določi organizacija dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov pri izvajanju nadzora, delo izvedencev, ki opravljajo posebne strokovne naloge nadzora, delo strokovnih sodelavcev, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacija oziroma evidentiranje dela nadzornega odbora, priprava, sklicevanje, vodenje sej, pisanje zapisnikov ter vodenje evidenc in dokumentacije.
40. člen
Nadzorni odbor ima pet članov, ki svoje naloge opravljajo nepoklicno.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. En član mora imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članom občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz prvega odstavka 24. člena tega statuta.
Konstitutivno sejo nadzornega odbora skliče župan.
41. člen
Nadzorni odbor izvaja nadzor predvsem s/z:
– pregledovanjem in proučevanjem pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– pregledovanjem listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki, knjigovodske listine, poslovne knjige in podobno),
– ugotavljanjem skladnosti ravnanja s predpisi ter gospodarnosti in namenskosti trošenja sredstev in njihovega učinka glede na opredeljeni cilj,
– izdelovanjem nadzorstvenega zapisnika in poročila,
– obravnavanjem pripomb strank v postopku,
– s sprejemom poročila ter mnenj in priporočil oziroma predlogov ukrepov nadzorovanim osebam,
– obveščanjem pristojnih organov občine in predlaganjem ukrepov iz njihove pristojnosti,
– s sprejemom letnega programa nadzora v začetku proračunskega leta in z njegovo seznanitvijo občinskega sveta in župana.
42. člen
Nadzorni odbor predstavlja in zastopa predsednik, ki ga člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe na svoji seji. Predsednik nadzornega odbora je izvoljen, če zanj glasuje več kot polovica vseh članov nadzornega odbora. Če predsednika ni možno izvoliti niti po ponovljenem glasovanju, zadostuje za izvolitev večina opredeljenih članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih članov skupaj s predsednikom ali po izvolitvi predsednika izvoli tudi namestnika predsednika.
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik. Nadzorni odbor se mora sestati vsaj na štirih rednih sejah letno, praviloma vsake tri mesece enkrat.
Predsednik mora sklicati sejo, če to zahteva občinski svet ali župan. Če predsednik ne skliče seje v 15-ih dneh po podani zahtevi občinskega sveta ali župana, jo lahko skliče župan. O poteku seje se vodi zapisnik.
Organi občine in vsi uporabniki proračunskih sredstev so nadzornemu odboru dolžni na njegovo zahtevo predložiti na vpogled vse akte in listine, ki se nanašajo na porabo proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Občinski organi imajo pravico prisostvovati sejam nadzornega odbora in z dovoljenjem predsedujočega podati mnenja in predloge, ki zadevajo delo in naloge, ki jih opravlja posamezni občinski organ, ki ga nadzorni odbor obravnava.
Občinski svet ali župan lahko zahtevata od nadzornega odbora, da poda o določeni zadevi mnenje oziroma, da opravi izredni nadzor pri porabniku proračunskih sredstev.
Za delo nadzornega odbora so zagotovljena sredstva v občinskem proračunu.
43. člen
V primeru, da nadzorni odbor pri nadzoru ugotovi manjše nepravilnosti, pozove stranko v postopku, da jih v določenem roku odpravi in odpravi tudi vse nastale posledice. Če so napake v roku odpravljene, niso sestavni del poročila.
Pred obravnavo poročila na občinskem svetu mora občinski svet zahtevati mnenje stranke v postopku.
6. Župan
44. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivali­šče, na neposrednih tajnih volitvah.
Mandatna doba župana traja 4 leta.
Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba 22. člena tega statuta.
Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana izmed članov občinskega sveta.
Imenovanje podžupana se opravi najkasneje v 45 dneh po prvi seji občinskega sveta.
45. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,
– opravlja določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta, ki mu jih ta določi in poveri,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– določa in izda akt o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi in imenuje višje upravne delavce ter odloča o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe Civilne zaščite občine, sektorjev in KS ter poverjenike za Civilno zaščito,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v izrednih razmerah, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti.
Župan je posebno odgovoren za pridobivanje dodatnih sredstev iz državnih programov za demografsko ogrožena področja in pospešen razvoj nerazvitih področij.
46. člen
Župan je dolžan zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlagati občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z Zakonom prenesena na občino, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
47. člen
Z aktom o imenovanju podžupana določi občinski svet na predlog župana podžupana, ki bo v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravljal funkcijo župana v času od sprejema sklepa o predčasnem prenehanju mandata in razpisa nadomestnih volitev do izvolitve novega župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
48. člen
Operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab Civilne zaščite občine, poveljnik in štab Civilne zaščite KS Železniki ter poverjeniki za Civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za Civilno zaščito (iz prejšnjega odstavka) so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom Civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
49. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
50. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa eno ali več krajevnih skupnosti.
51. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
52. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.
53. člen
Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali tem statutom ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
Zadeve, ki se obravnavajo na zboru občanov, so določene v 51. in 52. členu tega statuta.
Župan mora sklicati zbor občanov, če je pobuda podprta s podpisi najmanj 5% volivcev iz območja občine, za katerega je sklican zbor, na zbranem seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča. Pobuda za sklic zbora občanov mora vsebovati razloge za sklic z obrazložitvijo. Župan mora sklicati zbor občanov v 15 dneh po prejemu popolne pobude.
Stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zbora občanov so veljavno sprejete, če sodeluje na zboru najmanj 5% volivcev iz območja občine, za katerega je sklican zbor. Stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve, ki jih sprejme zbor občanov z absolutno večino, mora obravnavati občinski svet.
54. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Občinski svet lahko razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če je tako določeno v zakonu in tem statutu.
Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma odločitve na referendumu.
Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca mandata.
55. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
56. člen
Da ugotovi voljo občanov, lahko občinski svet pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše tudi svetovalni referendum. Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
57. člen
Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora vsebovati zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 5% volivcev na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega bivališča.
Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prejšnjim odstavkom ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov.
Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo zadostno število volivcev.
58. člen
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu oziroma vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma. Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vsebino vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu ter določi dan, ki se šteje za dan razpisa, referendumsko območje in dan glasovanja.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način kot se objavljajo drugi splošni akti občine in kot to določa ta statut.
59. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače. Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. Za postopek izvedbe referenduma se primerno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občni oziroma delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način kot se objavljajo drugi splošni akti občine in kot to določa ta statut.
60. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe 55.a člena tega statuta.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
IV. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
61. člen
Upravne naloge in druge naloge v občini opravlja občinska uprava. Občinsko upravo sestavljajo organi občinske uprave, ki jih ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom ter določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
Sistemizacijo delovnih mest določi na predlog direktorja občinske uprave župan.
62. člen
Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje posameznih aktov iz pristojnosti občinske uprave.
Za svoje delo je direktor občinske uprave odgovoren županu.
63. člen
Naloge občinske uprave opravljajo javni uslužbenci, ki opravljajo javne naloge, javni uslužbenci, ki opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela in strokovno tehnični javni uslužbenci, ki opravljajo druga spremljajoča dela.
O zaposlitvah v lokalni skupnosti odloča župan. Odločitev o zaposlitvi se sprejme, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki celovito ureja sistem javnih uslužbencev v upravah lokalnih skupnosti.
64. člen
Javni uslužbenci in strokovno-tehnični javni uslužbenci v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
65. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
66. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izda direktor občinske uprave, župan pa lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
67. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
68. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu z veljavnimi predpisi.
69. člen
Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka. Vrsta in stopnja izobrazbe je določena z uredbo vlade.
Če predstojnik organa oziroma župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.
70. člen
O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala uprava samoupravne lokalne skupnosti v upravni zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, in o pritožbi zoper odločbo, ki jo izda nosilec javnih pooblastil na podlagi predpisa sveta samoupravne lokalne skupnosti, odloča župan.
O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala uprava samoupravne lokalne skupnosti iz državne prenesene pristojnosti, odloča stvarno pristojno ministrstvo.
71. člen
Župan odloča v sporih o pristojnosti med organi iste samoupravne lokalne skupnosti.
O izločitvi direktorja občinske uprave in uradnih oseb uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča župan.
O izločitvi župana odloča svet samoupravne lokalne skupnosti, ki v tem primeru tudi odloči v upravni zadevi.
O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
72. člen
Občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti.
Za opravljanje nadzorstva iz prejšnjega odstavka se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o upravi.
Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o upravi.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
73. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno in tehnološko vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
74. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališke pogrebne storitve,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– oskrba s plinom, upravljanje in vzdrževanje plinovodne infrastrukture,
– oskrba s toplotno energijo iz toplotnih sistemov,
– varstvo pred požari.
75. člen
Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, a so ti proizvodi in storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine;
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih in ekoloških funkcij občine;
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.
76. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ter vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
77. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČIN
78. člen
Premoženje občine sestavlja finančno in stvarno premoženje občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.
Občina mora s premoženjem upravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja in voditi evidence o tem premoženju.
Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje.
Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo finančnega in stvarnega premoženja v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
79. člen
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti soglasje za finance pristojnega organa občine, ali drugega z občinskim statutom pooblaščenega organa, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
80. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in z državnega proračuna ter z donatorstvom.
81. člen
Prihodki in odhodki so zajeti v proračunu občine.
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
– ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
82. člen
Postopek za sprejemanje proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta.
83. člen
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. Odlok o proračunu določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja, posebnosti upravljanja in prodaje finančnega in stvarnega premoženja občine ter druge ukrepe za izvrševanje proračuna.
V odloku proračuna se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštvih občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter posebna pooblastila županu in občinski upravi pri izvrševanju proračuna.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom, z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji.
84. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta.
85. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga določa zakon.
Župan mora predložiti občinskemu svetu:
– predlog proračuna z obrazložitvami,
– predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z obrazložitvami,
– predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna.
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti nabav in gradenj ter kadrovski načrt občine.
86. člen
Župan je dolžan v juliju poročati občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje:
– poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;
– podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;
– razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in
– predlog potrebnih ukrepov.
87. člen
Proračunska sredstva se prerazporejajo pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine.
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
88. člen
Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le-ta ne more uravnovesiti, mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom in po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.
89. člen
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa občinski svet z odlokom.
90. člen
Občina oblikuje splošno proračunsko rezervacijo, v katero izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini 0,5 odstotkov prihodkov.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
O uporabi rezervacije odloča župan.
91. člen
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
92. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih potrdi občinski svet, v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi sprejetega proračuna.
Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami prvega odstavka tega člena, je nična.
93. člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo v kraju, kjer so bila zbrana.
94. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine.
Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je.
Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
95. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančna služba občine.
Delo finančne službe nadzorujejo župan ali direktor občinske uprave.
96. člen
Nabavo blaga, naročanje storitev ter izvedbo gradenj izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
97. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odbor občinskega sveta lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
98. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Statut se sprejme po dvofaznem postopku. Po prvi fazi (osnutek) je najmanj 15-dnevna javna razprava. Pripombe obravnava in sprejme statutarna komisija, potrdi pa občinski svet (predlog). Po izdelanem predlogu je 15-dnevni rok za vlogo amandmajev na ta predlog (amandmaje lahko vložijo samo svetniki). O sprejetju amandmajev odloči občinski svet, ki za tem tudi sprejme statut.
Po enakem postopku kot statut se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
O spremembah in dopolnitvah statuta odloča občinski svet po enakem postopku kot velja za sprejem statuta. Predlog za spremembe in dopolnitve statuta lahko da tretjina članov sveta, župan ali 10% volilnih upravičencev v občini.
99. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
100. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
101. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
102. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
103. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
104. člen
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Posamični akti občine
105. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
106. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
107. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
108. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
109. člen
Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
110. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
111. člen
Odbori občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
112. člen
Občina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
Odločitev o vključitvi v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
113. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
114. člen
Tolmačenje tega statuta daje komisija za statut in pravna vprašanja.
115. člen
Krajevne skupnosti morajo uskladiti svoje statute, organiziranost in delovanje z zakonom in z določbami sprememb in dopolnitev statuta Občine Železniki v roku petih mesecev od dneva objave v uradnem glasilu.
116. člen
Do sprejema novih splošnih aktov Občine Železniki se v občini uporabljajo splošni akti, ki so jih sprejeli organi bivše skupne Občine Škofja Loka.
117. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Železniki (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98 in 21/99).
118. člen
Statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 080-09-8214
Železniki, dne 24. novembra 2004.
Župan
Občine Železniki
Mihael Prevc l. r.