Uradni list

Številka 101
Uradni list RS, št. 101/2004 z dne 17. 9. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 101/2004 z dne 17. 9. 2004

Kazalo

4349. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, stran 12161.

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (UL L št. 393 z dne 30. 12. 1989, str. 13, z vsemi spremembami) ureja obveznosti delodajalca in delavca v zvezi z delovno opremo, ki se uporablja pri delu.
2. člen
(1) Za uporabnike delovne opreme po tem pravilniku se štejejo delavci in samozaposlene osebe, ki uporabljajo delovno opremo pri delu.
(2) Delodajalec se šteje za proizvajalca delovne opreme, če nepopolno delovno opremo sam sestavlja v kompleksno delovno opremo, ali če sam sestavlja ali predeluje delovno opremo tako, da ji bistveno spremeni funkcionalnost.
(3) Če delodajalec postane proizvajalec delovne opreme, veljajo zanj predpisi, ki veljajo za proizvajalce delovne opreme.
3. člen
Po tem pravilniku imajo posamezni izrazi naslednje pomene:
a) »delovna oprema« je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki se uporablja pri delu;
b) »uporaba delovne opreme« je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja delovna oprema, kot npr. zagon, uporaba in ustavitev opreme, njen transport, popravilo, vzdrževanje, sprememba, ki ne spreminja funkcionalnih lastnosti delovne opreme, strežba, servisiranje ter čiščenje;
c) »nevarno območje« je vsako območje na delovni opremi in okoli nje, kjer je delavec izpostavljen nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare;
d) »izpostavljeni delavec« je vsak delavec, ki se popolnoma ali deloma nahaja v nevarnem območju;
e) »upravljalec« je delavec in samozaposlena oseba (v nadaljnjem besedilu: delavec), ki mu je bila dana naloga uporabe delovne opreme;
f) »nevarno gibanje« je po tem pravilniku tisto gibanje delovne opreme ali njenega dela, zaradi katerega je lahko neko območje nevarno;
g) »nevarne snovi« so snovi, ki lahko zaradi fizikalnih, kemijskih in bioloških škodljivosti povzročajo poškodbe in/ali zdravstvene okvare delavcev (eksplozivne snovi, plini pod tlakom, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki razvijajo v stiku z vodo vnetljive pline, organski peroksidi, strupi, kužne, radioaktivne in jedke snovi ipd.);
h) »varovalo« je del delovne opreme, ki pomeni varovanje s fizično oviro (npr.: okrov, pokrov, zaslon, vrata, oklep itd.), pri čemer so varovala pritrjena, premična, nastavljiva, zaporna, zaporna z zaklepanjem varovala, krmilna itd.;
i) »varnostna naprava« je naprava, ki izniči ali zmanjša nevarnost sama ali v povezavi z varovalom (npr.: zaporna naprava, potrditvena krmilna naprava, zadrževalna krmilna naprava, dvoročna krmilna naprava, naprava, občutljiva na približanje, mehanska zadrževalna naprava, omejevalna naprava, krmilna naprava za omejitev gibanja, oviralna naprava);
j) »proizvod«, je rezultat aktivnosti ali postopkov, ki predstavlja storitev, strojno opremo, predelane materiale, programsko opremo ali njihove kombinacije itd.
k) »pristojne osebe« so strokovnjaki, ki imajo dovoljenje za delo, ki ga v skladu s posebnimi predpisi izda minister pristojen za delo, oziroma jih določi delodajalec v skladu z 18. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu.
II. SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELODAJALCA V ZVEZI
Z DELOVNO OPREMO
4. člen
(1) Delodajalec mora zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja.
(2) Delodajalec mora, po opravljenem ocenjevanju tveganja, v skladu z izjavo o varnosti, z ukrepi organizacije dela preprečiti ali omejiti predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme, in predvideti ukrepe za uporabo v izrednih okoliščinah.
(3) Delovna oprema ob pravilni uporabi ne sme povzročati nepredvidenih nevarnosti in škodljivosti.
5. člen
(1) Delovna oprema, ki se uporablja, mora biti na vidnem mestu označena v skladu s posebnimi predpisi.
(2) Delodajalec mora pridobiti in hraniti dokumentacijo, iz katere je razvidno, da delovna oprema ustreza predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
6. člen
Če varnosti in zdravja pri delu v nevarnem območju ni mogoče zagotoviti s konstrukcijskimi rešitvami, ga mora delodajalec zagotoviti z drugimi tehničnimi rešitvami (z varnostnimi napravami, varovali ipd.), pri katerih ni potrebno, da se delavec med uporabo delovne opreme nahaja neposredno v nevarnem območju.
7. člen
(1) Če se je potrebno zaradi delovnega postopka z roko ali deli telesa približati nevarnemu območju ali držati obdelovani proizvod ali ga postavljati v nevarno območje ali jemati iz njega, mora delodajalec zagotoviti uporabo delovne opreme (pomožno ročno orodje ali mehanične naprave) za prijemanje oziroma vlaganje, obračanje, vodenje, metanje, jemanje ipd.
(2) Če se uporablja pomožno ročno orodje, mora delodajalec zagotoviti način dela, ki ne ogroža varnosti in zdravja pri delu.
8. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema, ki jo delavci uporabljajo, ustreza vrsti in načinu izvajanja delovnih nalog oziroma je za ta namen ustrezno prirejena, in njena uporaba ne ogroža varnosti in zdravja delavcev. Delovna oprema se lahko uporablja samo za delovne naloge in pod pogoji, za katere je ustrezna.
(2) Pri izbiri delovne opreme mora delodajalec upoštevati nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu oziroma druge nevarnosti in škodljivosti, ki obstajajo pri uporabi delovne opreme.
(3) V primeru, da ni mogoče v celoti zagotoviti uporabe delovne opreme brez nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev, mora delodajalec izvesti vse potrebne ukrepe, da se nevarnost zniža na najmanjšo možno mero.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema vzdrževana v skladu z navodili proizvajalca delovne opreme tako, da ves čas uporabe ustreza določbam tega pravilnika.
9. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delovno opremo po namestitvi in pred prvim zagonom, ali po premestitvi na drugo delovno mesto, pregleda pristojna oseba, ki izda potrdilo, iz katerega je razvidno, da je delovna oprema pravilno nameščena in da deluje v skladu s predpisi.
(2) Delodajalec mora zagotoviti nadzor nad delovno opremo, katere uporaba je lahko nevarna ali škodljiva za delavce:
– z rednimi kontrolnimi pregledi in, kjer je potrebno, s preskusi, ki jih opravijo pristojne osebe v skladu s predpisi in
– s posebnimi pregledi, ki jih opravijo pristojne osebe, če pride do izjemnih okoliščin, ki lahko ogrozijo varnost delovanja delovne opreme (npr. sprememba načina dela, poškodba opreme pri delu, nevarni pojav ali daljše obdobje nedelovanja), da se zagotovi upoštevanje varnostnih in zdravstvenih zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje napak.
(3) Ugotovitve pregledov iz prejšnjega odstavka morajo biti zabeležene in morajo biti ves čas uporabe delovne opreme na voljo inšpekciji dela.
(4) V primeru, ko delodajalec uporablja delovno opremo izven mesta, ki je namenjeno za opravljanje dela, jo mora opremiti z veljavnim pisnim dokazilom o opravljenem zadnjem kontrolnem pregledu.
10. člen
V primeru, da uporaba delovne opreme predstavlja nevarnost ali škodljivost za poškodbo ali zdravstveno okvaro delavcev, mora delodajalec izvesti ukrepe, s katerimi zagotovi:
– da tako delovno opremo uporabljajo samo delavci, ki so za njeno uporabo usposobljeni in
– da popravila, spremembe, ki ne spreminjajo funkcionalnih lastnosti delovne opreme, vzdrževanje ali servisiranje izvajajo posebej za to delo določeni in usposobljeni delavci.
11. člen
Zaradi zagotavljanja minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev mora delodajalec upoštevati ergonomske zahteve, ki upoštevajo položaj in držo delavcev med uporabo delovne opreme.
12. člen
(1) Delodajalec mora delavce usposobiti za pravilno in varno uporabo delovne opreme s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem ter seznanjanjem z nevarnostmi, ki se lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme.
(2) Ustna in pisna navodila delodajalca se nanašajo na:
– pogoje, pod katerimi se delovna oprema varno uporablja,
– predvidene izredne okoliščine, ki lahko nastopijo pri uporabi delovne opreme in
– zaključke, dobljene na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih pri uporabi delovne opreme.
(3) Delodajalec mora pred začetkom dela in po vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na varnost delovne opreme, delavce opozoriti na nevarnosti, ki so lahko posledica delovanja druge delovne opreme v njihovem neposrednem delovnem območju, ki jo delavci neposredno ne uporabljajo.
(4) Delodajalec mora zagotoviti ustna, in kjer je to primerno, pisna navodila o delovni opremi, ki se uporablja pri delu. Navodila morajo biti delavcem lahko razumljiva.
(5) Delodajalec mora za delavce, na katere se nanaša 10. člen tega pravilnika, zagotoviti posebno usposabljanje.
13. člen
Delodajalec se mora posvetovati z delavci in njihovimi zastopniki o nameravanih spremembah, preureditvah in razširitvah uporabnosti delovne opreme, ki bistveno spremenijo obstoječo oceno tveganja za varnost in zdravje ter jim omogočiti, da sodelujejo pri obravnavi vseh vprašanj v zvezi z zagotavljanjem njihove varnosti in zdravja pri uporabi delovne opreme.
III. SPLOŠNE OBVEZNOSTI DELAVCEV V ZVEZI
Z DELOVNO OPREMO
14. člen
(1) Delavec mora v skladu s svojo usposobljenostjo in navodili, ki jih je dobil od delodajalca:
– pravilno uporabljati delovno opremo,
– delovno opremo vzdrževati v skladu z navodili,
– od delodajalca zahtevati popravilo poškodovane ali zamenjavo izrabljene delovne opreme, če ta predstavlja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca ali delavcev, ki to delovno opremo uporabljajo, in drugih oseb, ki lahko pridejo v nevarno območje delovne opreme,
– od delodajalca zahtevati dodelitev osebne varovalne opreme, če se med delom, kljub pravilni uporabi delovne opreme, pojavi nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare.
(2) Delavec mora delovno opremo uporabljati na tak način, da se pri njeni uporabi izogne nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare, in da pri delu ne ogroža varnosti in zdravja drugih oseb, ki se nahajajo v nevarnem območju delovne opreme.
15. člen
(1) Delavec mora delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, za katere utemeljeno meni, da predstavljajo resno in neposredno nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, kakor tudi o vseh pomanjkljivostih delovne opreme in varnostnih naprav oziroma varoval.
(2) Delavec mora sodelovati z delodajalcem pri izvedbi ukrepov, ki jih delodajalcu naloži inšpekcija dela, in delodajalcu omogočiti, da tako vzpostavi varno delovno okolje in delovne razmere.
IV. ZAHTEVE DELODAJALCEV IN DELAVCEV ZA UPORABO DELOVNE OPREME
16. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so naprave za krmiljenje delovne opreme dobro vidne, prepoznavne in označene v skladu s predpisi.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so krmilne naprave nameščene zunaj nevarnih območij na tak način, da njihovo delovanje ne povzroča dodatnih nevarnosti, pri čemer ne sme obstajati možnost, da bi krmilne naprave povzročile nevarnost, ki bi bila posledica njihovega nehotenega vklopa.
(3) Delodajalec mora zagotoviti delavcu, ki uporablja delovno opremo, da lahko z mesta upravljanja ugotavlja, ali se v nevarnih območjih nahaja kakšna oseba. V primeru, da to ni mogoče, se mora avtomatsko sprožiti zvočni oziroma svetlobni opozorilni signal preden začne delovna oprema delovati. Delavec oziroma druga oseba mora imeti dovolj časa, da se pravočasno izogne nevarnosti, ki jo povzroča zagon oziroma ustavitev delovne opreme.
(4) Delodajalec mora zagotoviti varne krmilne sisteme, ki morajo biti izbrani ob upoštevanju možnosti, da lahko pride do napak, odpovedi in omejitev pri predvidenih okoliščinah uporabe delovne opreme.
17. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je zagon delovne opreme možen le z vključitvijo krmilja, ki je temu namenjeno, brez nevarnosti za poškodbo delavcev.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka velja tudi za:
– ponovni zagon po ustavitvi zaradi kakršnegakoli vzroka in
– krmiljenje, ki povzroči bistvene spremembe parametrov delovnega postopka (npr. sprememba hitrosti, tlaka itd.) razen, kadar takšen ponovni zagon ali sprememba ne ogroža varnosti in zdravja delavca.
(3) Zahteva iz prvega odstavka tega člena ne velja za ponovni zagon ali spremembo parametrov delovnega postopka, ki je posledica normalnega delovnega cikla delovne opreme.
18. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema opremljena s krmiljem za popolno in varno ustavitev.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je vsako delovno mesto, upoštevaje vrsto nevarnosti za poškodbo delavca ali drugih oseb v bližini, opremljeno s krmiljem za ustavitev določenega dela ali celotne delovne opreme.
(3) Krmilna naprava za ustavitev delovne opreme mora imeti prednost pred krmilnimi napravami za zagon.
(4) Po ustavitvi delovne opreme ali njenih nevarnih delov je potrebno pogonskim delom izklopiti dovod energije.
19. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, če njeno delovanje in njen normalni čas za ustavitev predstavlja nevarnost za poškodbe delavca in drugih oseb v bližini, opremljena s krmilno napravo za izklop v sili.
20. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, ki predstavlja nevarnost za poškodbe delavca in drugih oseb v bližini zaradi padanja predmetov ali delov, ki segajo iz nje, opremljena z varnostnimi napravami, ki preprečijo tako nevarnost.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, ki predstavlja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare delavca in drugih oseb v njeni bližini zaradi oddajanja plina, hlapov, kapljevine ali prahu, opremljena z varnostnimi napravami za primere zadrževanja v bližini te delovne opreme.
21. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so delovna oprema in njeni deli, kjer je to potrebno za varnost in zdravje delavcev, pritrjena/i s sponami ali drugimi sredstvi na trdno podlago.
22. člen
Kjer obstaja nevarnost, da deli delovne opreme, ki se polomijo ali razpadejo, poškodujejo delavca ali druge osebe v bližini, mora delodajalec izvesti varovalne ukrepe (npr. uporaba varoval), s katerimi se taka nevarnost odpravi, če tega ni storil že proizvajalec delovne opreme.
23. člen
(1) Kjer obstaja nevarnost, da pride do mehaničnega stika z gibljivimi deli delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da se ti deli zavarujejo z varovali ali z napravami, ki preprečujejo dostop do nevarnih območij ali zagotavljajo ustavitev gibanja nevarnih delov, preden je doseženo nevarno območje.
(2) Varnostne naprave in varovala:
– morajo biti dovolj trdna in odporna,
– ne smejo povzročati dodatnih nevarnosti,
– morajo biti takšna, da jih ni mogoče zlahka odstraniti ali onemogočiti njihovo delovanje,
– morajo biti nameščena v takšni razdalji od nevarnega območja, da oseba ne more doseči nevarnega območja delovne opreme,
– ne smejo omejevati pogleda na delovni ciklus opreme,
– morajo omogočati aktivnosti, ki so potrebne za pritrditev ali zamenjavo delov in vzdrževanje ter morajo omejevati dostop do območja, kjer poteka delo, ne da bi bilo potrebno odstraniti varovalo ali varnostno napravo.
24. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so območja in mesta na delovni opremi, na katerih je potrebno delati oziroma izvajati vzdrževanje, osvetljena v skladu s predpisi.
25. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema ali njeni deli z visoko ali nizko temperaturo toplotno izolirani oziroma zavarovani pred dotikom v skladu s predpisi.
26. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so, v skladu s predpisi, opozorilne naprave na delovni opremi nedvoumne, lahko zaznavne ter razumljive.
27. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se vzdrževalna dela izvajajo samo takrat, ko je delovna oprema izključena. Če to ni mogoče, mora delodajalec zagotoviti, da takšna dela ne predstavljajo nevarnost za poškodbo ali zdravstveno okvaro delavca.
(2) Delodajalec mora redno voditi evidenco vzdrževanja delovne opreme.
28. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti opremljenost vse delovne opreme z jasno razpoznavnimi sredstvi, s katerimi jo je mogoče izolirati pred vsemi viri energije.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da ponovna priključitev na vire energije ne predstavlja nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca.
29. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so na delovni opremi nameščena opozorila in oznake, ki so potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev.
30. člen
Delodajalec mora delavcem zagotoviti varen dostop in zadrževanje na vseh območjih, kjer je to potrebno za proizvodnjo, nastavitev in za vzdrževalna dela na delovni opremi.
31. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema takšna, da varuje delavce pred nevarnostjo vžiga ali pregretjem, pred plini, prahom, kapljevinami, hlapi ali drugimi snovmi, ki nastajajo, se uporabljajo ali shranjujejo v delovni opremi.
32. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema takšna, da preprečuje eksplozije zaradi snovi, ki nastajajo, se uporabljajo ali shranjujejo v delovni opremi.
(2) V primeru, da ni mogoče z gotovostjo preprečiti eksplozij v delovni opremi (npr. reaktor, silos), mora delodajalec zagotoviti, da eksplozija ne ogrozi varnosti delavcev in drugih oseb v bližini, npr. s trdno gradnjo, ventili ali z razbremenjevalnimi površinami.
33. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je vsa delovna oprema takšna, da varuje izpostavljene delavce in druge osebe v bližini pred nevarnostjo neposrednega ali posrednega stika z električnim tokom.
34. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se delovna oprema namesti, vgradi in uporablja tako, da ni nevarnosti za poškodbe delavcev in drugih oseb v bližini, na primer z zagotovitvijo zadostnega prostora med premičnimi in pritrjenimi deli delovne opreme ali premičnimi deli v njeni okolici, in tako, da je možno vse oblike energije in snovi, ki se uporabljajo ali se proizvajajo ali nastajajo kot stranski proizvod, dovajati oziroma odstraniti tako, da pri tem nista ogrožena varnost in zdravje delavcev in drugih oseb v bližini.
35. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se pri montaži in demontaži delovne opreme upoštevajo navodila proizvajalca delovne opreme.
36. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, katero lahko med uporabo zadane strela, opremljena z napravami za zaščito pred njenim škodljivim učinkom (npr. prenapetostna zaščita).
37. člen
Pred začetkom dela mora delavec vizualno in z vklopom posameznih krmilnih naprav preveriti brezhibnost delovanja delovne opreme ter nameščenost in brezhibnost varnostnih naprav in varoval.
38. člen
(1) Delavci, ki uporabljajo delovno opremo, ki povzroča nevarna gibanja, morajo na delovnem mestu nositi obleko, ki se prilega k telesu, brez posameznih ohlapnih in izstopajočih delov ter šalov.
(2) V bližini premičnih delov delovne opreme morajo imeti delavci z dolgimi lasmi le-te zvite ob glavi in pokrite z ruto ali kapo, tako da se prepreči neposreden kontakt gibajočega se dela z lasmi.
39. člen
(1) Delavec, ki uporablja delovno opremo, mora svoje delo opravljati tako, da zaradi nastanka nevarnih gibanj ali drugih nevarnih dejanj ne ogroža sebe ali drugih oseb v bližini.
(2) Če delavec med delom opazi nepravilnost na delovni opremi, mora delovno opremo takoj ustaviti in nepravilnost prijaviti neposrednemu vodji.
40. člen
(1) Delavec sme pognati delovno opremo, če so na njej vse varnostne naprave in varovala in če vse deluje brezhibno.
(2) Delavec, ki uporablja delovno opremo, ne sme odstraniti varnostne naprave in varovala ali naprave za blokiranje oziroma povzročiti, da ta ne deluje.
41. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delavec, ki uporablja delovno opremo in pri tem dela z nevarnimi snovmi, seznanjen z lastnostmi nevarnih snovi in varnim načinom dela.
42. člen
V primeru, da delovno opremo sočasno uporabljata dva ali več delavcev, mora delodajalec zagotoviti, da je za delo s tako delovno opremo in za koordinacijo delavcev pri delu odgovoren eden izmed njih.
43. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti periodične preglede in preskuse delovne opreme v rokih, ki jih je določil proizvajalec.
(2) V primeru, da proizvajalec ne določi roke za periodične preglede, mora delodajalec zagotoviti periodične preglede in preskuse v rokih, ki ne smejo biti daljši od 36 mesecev.
44. člen
V primeru, ko je ob delovni opremi tudi pripadajoča naprava za dviganje tovora ali delovnih predmetov, mora delodajalec zagotoviti, da je delavec, ki to delovno opremo uporablja, teoretično in praktično usposobljen za varno delo z napravo za dviganje tovora in delovnih predmetov.
V. DODATNE ZAHTEVE ZA UPORABO DELOVNE OPREME
1. Namestitev delovne opreme
45. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti tako namestitev delovne opreme, da premična delovna oprema ali njeni deli ne predstavljajo nevarnih območij.
(2) Če delovne opreme ni možno namestiti v skladu s prejšnjim odstavkom, mora delodajalec postaviti varovala oziroma varnostne naprave (npr.: zasloni, ograje, pokrovi).
(3) Če namestitev delovne opreme in postavitev varoval ali varnostnih naprav ni mogoča, mora delodajalec postaviti varnostni znak za prepoved prehoda v skladu s predpisi.
46. člen
(1) Pri nameščanju delovne opreme mora delodajalec predvideti proste površine za uporabo delovne opreme in površine za odlaganje proizvodov, dovoz materiala itd.
(2) Za čiščenje, mazanje in vzdrževanje delovne opreme mora delodajalec zagotoviti ustrezne proste prehode in dostope do opreme s tistih strani, kjer ta dela potekajo, ter zadostno osvetlitev.
(3) Širina dostopa do delovne opreme, pri kateri delavec opravlja dela iz drugega odstavka tega člena, mora biti v skladu z delovnimi potrebami in položajem telesa delavca pri opravljanju teh del.
47. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema nameščena tako, da delavci, ki delovno opremo uporabljajo, in delavci, ki delajo v njeni neposredni bližini ter druge osebe v bližini, niso ogroženi zaradi morebitnih mehanskih poškodb (npr. s padajočimi ali letečimi deli), ali zdravju škodljivih učinkov (npr. strupene in agresivne snovi, sevanja, bleščeča svetloba), pri tem pa mora upoštevati tudi navodila proizvajalca delovne opreme.
48. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema v prostoru ali na prostem nameščena tako, da ima delavec, ki jo uporablja, dober pregled nad delovnim področjem in vsemi deli delovne opreme. Če to ni mogoče, je potrebno izvesti varnostne ukrepe, s katerimi se nevarnost zaradi slabega pregleda odpravi.
49. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je stabilna delovna oprema postavljena na trdno podlago, po potrebi pa tudi pritrjena na podlago ali druge temeljne opore (npr. s konzolami, okvirji idr.), tako da se pri uporabi ne more spremeniti njen položaj.
50. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema, ki pri delu povzroča močnejše udarce oziroma tresljaje, ni postavljena v nadstropjih objektov ali na zvišane opore, če bi se lahko zaradi udarcev in tresljajev poškodovala konstrukcija objekta ali opore.
(2) Če na delovni opremi, postavljeni v nadstropjih ali na zvišanih oporah, nastajajo udarci in tresljaji, mora delodajalec predhodno izvesti varnostne ukrepe, da se prepreči prenos hrupa in tresljajev na konstrukcijo stavbe (npr. elastični temelji, plavajoči podi)
2. Napisi in navodila
51. člen
(1) Če obstaja pri uporabi delovne opreme nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, mora delodajalec zagotoviti, da so v neposredni bližini delovne opreme ali na njej trajno nameščena opozorila oziroma navodila.
(2) V primeru, ko je delovna oprema iz prejšnjega odstavka postavljena v posebnem gradbenem objektu ali posebni stavbi ali prostoru, mora delodajalec zagotoviti, da je na vratih te stavbe ali prostora ali na vidnem mestu na steni ob vhodnih vratih nameščeno opozorilo.
(3) Opozorila ali navodila morajo kratko in jasno opozarjati na obvezno ali prepovedano ravnanje in na nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare delavcev in drugih oseb v bližini.
3. Zahteve v zvezi s pogonsko energijo
52. člen
Pri uporabi delovne opreme, ki jo poganja motor z notranjim zgorevanjem (s tekočim ali plinastim gorivom), mora delodajalec zagotoviti:
– da je delovna oprema v posebnem prostoru, če je postavljena na stalno delovno mesto;
– poseben način temeljenja, če pri uporabi delovne opreme nastajajo tresljaji, ki se prenašajo na gradbeni objekt, v katerem delajo delavci;
– odvajanje izpušnih plinov iz objekta oziroma delovne cone delavcev in dovajanje svežega zraka;
– dovajanje pogonskega goriva iz rezervoarja po neprepustnem in varno položenem cevovodu, pripadajočih armaturah in drugih sestavnih delih.
53. člen
Če se lahko na ceveh, priključenih cevovodih in spojnih mestih za hidravlično, parno ter pnevmatsko delovno opremo zviša tlak nad dovoljeno mejo, mora delodajalec zagotoviti varnostne naprave, ki znižajo tlak na dovoljeno mejo.
54. člen
Pri delovni opremi, pri kateri se uporabljajo plinasta, tekoča ali trdna goriva, mora delodajalec zagotoviti obstoj in pravilno delovanje varnostnih naprav, ki preprečujejo izpuščanje goriva in nastajanje požarno eksplozivnih zmesi ali zmesi, nevarnih za varnost in zdravje delavcev.
55. člen
Pri delovni opremi, ki jo sestavlja tlačna posoda, mora delodajalec zagotoviti varnostne naprave za zagotavljanje varnosti pred povečanjem tlaka (npr. membrane).
56. člen
V primeru, ko zaradi motenj, prekinitve dovoda energije in njenega ponovnega dovoda lahko pride do nevarnega delovanja zaostale ali povratne energije, mora delodajalec zagotoviti, da so na delovni opremi ali v njeni neposredni bližini postavljena vidna opozorila v skladu s predpisi.
4. Krmiljenje
57. člen
Če ima delovna oprema več pogonskih mehanizmov za različne delovne operacije oziroma gibe, ki po navodilu proizvajalca delovne opreme zaradi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ne smejo potekati sočasno, mora delodajalec zagotoviti vgradnjo varnostne naprave, ki preprečuje sočasno vključitev krmilnih mehanizmov oziroma sočasno izvedbo različnih operacij.
58. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se varnostne naprave za prekinitev dovoda katerekoli vrste energije aktivirajo:
– pred začetkom čiščenja delovne opreme;
– pred začetkom vzdrževalnih del in popravil;
– kadar je potrebno izključiti delovno opremo;
– po končanem dnevnem delu.
59. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da v bližini krmilnih naprav ni ovir, ki bi delavcu preprečevale, da upravlja celotni hod krmilne naprave.
5. Varnostne naprave in varovala
60. člen
(1) Če je potrebno varnostne naprave zaradi tehnoloških razlogov občasno sneti ali odpreti zaradi pregleda, naravnavanja, zamenjave orodja, popravila, čiščenja idr., mora delodajalec zagotoviti izključitev delovne opreme od vira energije, dokler varnostna naprava ali varovalo ni ponovno na svojem mestu.
(2) Začasna odstranitev varnostnih naprav med razstavljanjem delovne opreme za prikaz delovanja se ne šteje za kršitev prve točke tega člena, če je poskrbljeno za varnost in zdravje oseb.
61. člen
(1) Delodajalec mora preprečiti uporabo delovne opreme, ki nima predvidenih varnostnih naprav.
(2) Delavec, ki uporablja delovno opremo, ne sme izključiti predvidenih varnostnih naprav ali zmanjšati njihovo funkcijo.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da varnostna naprava na delovni opremi, ki jo delavec uporablja, ni izključena.
62. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so varnostne naprave in varovala postavljene tako, da ne motijo normalne uporabe delovne opreme.
(2) V primeru, ko delovni postopek zahteva nadzorovanje ali kontrolo delovne opreme med delom, mora delodajalec zagotoviti možnost opazovanja delovnega postopka (npr. skozi odprtino, na zaslonu).
63. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so navpične, poševne in vodoravne jermenske in druge transmisije ne glede na njihovo širino in hitrost, zaslonjene ali ograjene do višine 2 m od poda, na katerem stoji delavec.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so jermenske in druge transmisije, ki so več kot 2 m nad podom, zaslonjene ali ograjene vsaj od spodaj.
(3) V primeru, ko zaradi objektivnih in tehničnih razlogov varnostne ograje za transmisije do višine 2 m od poda ni mogoče postaviti neposredno ob jermenu ali drugem transmisijskem sredstvu, mora delodajalec zagotoviti, da se varovalo postavi v določeni razdalji od jermena ali drugega transmisijskega sredstva in je lahko nižja od 2 m, če je ta razdalja tolikšna, da se delavec ne more z iztegnjeno roko dotakniti transmisije v pogonu, če stoji na podu.
64. člen
Delodajalec mora za prestavitev jermena z ene jermenice na drugo med pogonom transmisije zagotoviti uporabo mehanične prestavljalne naprave.
65. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so premični deli prenosnikov moči (npr. osi, jermenice, jermeni), ki so nad podom prostora, galerije ali ploščadi, na prehodih nad njimi premoščeni in ograjeni s trdimi polnimi ali mrežastimi varnostnimi ograjami.
66. člen
(1) V primeru, da se za varnost in zdravje delavcev na delovni opremi uporablja varnostna naprava za dvoročni vklop, mora delodajalec zagotoviti dve napravi za aktiviranje (npr. tasterja, ročici), na kateri mora delavec sočasno delovati, dokler traja nevarna delovna operacija.
(2) Na delovni opremi, na kateri poteka delo z napravo za dvoročni vklop, mora biti onemogočeno sočasno delati z nožnim pedalom ali kakršnokoli drugo napravo za vklop.
67. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema naprave za daljinsko krmiljenje v primerih:
– ko gre za uporabo delovne opreme s toplotnim sevanjem;
– ko gre za uporabo delovne opreme z nevarnim sevanjem (npr.: rentgenski aparati);
– ko gre za uporabo delovne opreme, ki povzroča hrup nad dovoljeno ravnijo;
– ko gre za uporabo delovne opreme, pri kateri se sproščajo različne, za življenje ali za zdravje delavcev škodljive snovi (plini, hlapi, aerosoli idr.);
– ko gre za uporabo specialne delovne opreme, pri kateri se z daljinskim krmiljenjem lahko doseže boljša preglednost dela, s tem pa tudi večja varnost pri delu.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, ko delavec samo občasno med delovno izmeno nadzoruje in krmili delovni postopek v bližini delovne opreme in pri tem uporablja ustrezno osebno varovalno opremo.
6. Kontrolni instrumenti in signalne naprave
68. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so kontrolni in merilni instrumenti (termometri, manometri, pirometri, brzinometri, anemometri, indikatorji ravni tekočine in drugi kontrolni inštrumenti) in signalne naprave (signalne svetilke, zvočne signalne naprave za alarmiranje in drugi signalizatorji), postavljeni v vseh primerih, ko se z njimi zagotavlja nadzorstvo nad varnim in zdravim delom delavcev ter, da brezhibno delujejo med uporabo delovne opreme.
(2) Delavci, ki uporabljajo delovno opremo, morajo vizualno kontrolirati brezhibnost kontrolnih instrumentov in signalnih naprav pred začetkom dela in med delovanjem delovne opreme.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se kontrolni instrumenti pregledujejo in preskušajo v predpisanih rokih.
69. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so kontrolni inštrumenti in optične signalne naprave na delovni opremi ali v njeni neposredni bližini postavljeni tako, da so zlahka vidne in da je mogoče rezultate o kakovosti in količini ter signale odčitati ali opaziti z delovnega mesta delavca.
70. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovno opremo velikih dimenzij, pri kateri je medsebojno sporazumevanje dveh ali več delavcev otežkočeno, le-to pa je zaradi zagotovitve varnosti pri delu potrebno, postavijo naprave z zvočnimi ali optičnimi signali ali druge naprave za opozarjanje na nastalo nevarnost oziroma za dogovarjanje.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se zvočni signali ali druga opozorila iz prejšnjega odstavka tega člena vnaprej določijo in da so delavci z njimi seznanjeni.
(3) Če je dajanje zvočnega signala ali opozorila povezano z zagonom delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da je čas med signalom in zagonom delovne opreme določen tako, da imajo delavci dovolj časa, da zapustijo nevarno območje ali se umaknejo na varno ali da se pripravijo za delovno operacijo, ki jo bodo opravljali.
7. Delovna oprema, pri kateri nastaja statična elektrina
71. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovni opremi, pri kateri nastaja statična elektrina, izvedejo varnostni ukrepi, če lahko nastanek statične elektrine ogrozi varnost in zdravje delavca oziroma povzroči požar ali eksplozijo.
(2) Pri izbiri ukrepov za varnost in zdravje delavcev in drugih oseb v bližini pred statično elektrino mora delodajalec upoštevati stopnje nevarnosti, vrsto tehnološkega postopka in delovne opreme ter razmere v prostoru (ozemljitev, vzdrževanje ustrezne vlage v zraku, antistatična preparacija, odvajanje statične elektrine z influenco, povečanje prevodnosti slabo prevodnih materialov in ionizacije zraka ali kombinacije teh varnostnih ukrepov).
8. Delovna oprema, pri kateri nastaja in se izloča prah
72. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema v delovnih prostorih in na prostem, katere uporaba povzroča na delovnem mestu zaprašenost nad največjo dovoljeno koncentracijo, napravo za odvajanje prahu.
(2) V primeru, ko vsega prahu ni mogoče zbrati in odstraniti z napravami za odvajanje, mora delodajalec zagotoviti, da se delovna oprema hermetično zapre ali da se postavi v poseben prostor in zagotovi daljinsko vodenje.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da so naprave za odvajanje prahu postavljene tako, da se lahko delovno opremo varno uporablja in da se lahko naprave za odvajanje prahu snamejo samo zaradi čiščenja in popravila.
9. Delovna oprema z nevarnimi snovmi
73. člen
Pri uporabi delovne opreme z nevarnimi snovmi se poleg ukrepov za varnost in zdravje pri delu, predpisanih s tem pravilnikom, uporabljajo tudi ukrepi, predpisani s posebnimi predpisi glede ravnanja, označevanja in hranjenja nevarnih snovi.
74. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, pri uporabi katere se izločajo nevarne snovi (npr. plini, hlapi, prah), nameščena tako, da je škodljivo delovanje teh snovi na delavca in drugih oseb v bližini v okviru dovoljenih meja, ki so določene s posebnimi predpisi.
75. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, ki se uporablja za proizvodnjo oziroma predelavo strupenih snovi (npr.: proizvodnja in predelava strupov I. in II. skupine), nameščena v posebnih prostorih oziroma boksih.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se tehnološki postopek, ki se opravlja z delovno opremo iz prejšnjega odstavka, krmili iz posebnega prostora, v katerega se mora dovajati toliko čistega zraka, da je v njem ves čas nadtlak glede na prostor ali boks, v katerem je nameščena delovna oprema.
(3) Če je potrebno pri tehnološkem postopku jemati vzorce nevarnih snovi iz prvega odstavka tega člena, ki so pod tlakom, mora delodajalec zagotoviti, da se vzorci jemljejo z varnostno napravo, ki preprečuje prehod nevarnih snovi v delovni prostor.
76. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da tehnološki postopki, pri katerih se uporabljajo ali izločajo strupene snovi, potekajo v hermetično zaprtih posodah ali prostorih.
(2) Snov je potrebno vlagati v hermetično zaprte posode ali prostore delovne opreme iz prvega odstavka tega člena ali jo jemati iz njih tako, da je onemogočeno delovanje strupenih snovi na delavca.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema, ki se odpira, da bi se napolnila z materialom oziroma vzel material iz nje, pri tem pa obstaja možnost, da iz nje uidejo strupene snovi, varnostne naprave in naprave za odvajanje, odsesavanje ali nevtralizacijo, ki preprečujejo uhajanje teh snovi iz delovne opreme v delovni prostor.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da ima delovna oprema, na kateri se izločajo strupene snovi in ki jo zaradi tehnoloških razlogov ni mogoče zapreti (hermetizirati), naprave za odvajanje, odsesavanje ali nevtralizacijo.
(5) Delodajalec mora določiti in zagotoviti izvajanje ukrepov v zvezi z delovno higieno za delavce, ki uporabljajo delovno opremo za predelavo, obdelavo ipd. strupenih snovi, ter zagotoviti uporabo osebne varovalne opreme.
77. člen
(1) Delovna oprema z eksplozivnimi in lahkovnetljivimi snovmi se mora postaviti in vzdrževati tako:
– da se maže s sredstvi in na način, ki ne more biti vir požara ali eksplozije;
– da električni prevodniki niso preobremenjeni in da se električna instalacija strokovno vzdržuje;
– da se v prostoru ali v bližini delovne opreme ne uporabljajo sredstva, ki so lahko vir ognja in iskrenja, ali v prostoru, kjer so razžarjeni predmeti.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da osebna varovalna oprema za delavce, ki uporabljajo delovno opremo z eksplozivnimi ali lahko vnetljivimi snovmi, ustreza delovnim razmeram in ne povzroča iskrenja.
(3) Naprave za krmiljenje delovne opreme iz prvega odstavka tega člena je potrebno postaviti v poseben prostor, ločen od prostora z delovno opremo.
78. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se delovna oprema s plinskimi gorilniki uporablja in vzdržuje po navodilih proizvajalca ali projektanta delovne opreme in v skladu s predpisi.
(2) Vsa dela v zvezi z vzdrževanjem plinskih gorilnikov sme izvajati samo za to usposobljena oseba ali servisna služba, pooblaščena za ta dela.
79. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se pregledi in preskušanje delovne opreme, s katero se jedke snovi (korozivne, agresivne) obdelujejo, predelujejo ali uporabljajo v druge namene, opravljajo v rokih, ki ne smejo biti daljši od 24 mesecev.
(2) Delodajalec mora delavcem pri uporabi delovne opreme iz prejšnjega odstavka zagotoviti osebno varovalno opremo za varovanje pred jedkimi snovmi in določiti ter zagotoviti izvajanje ukrepov v zvezi z delovno higieno.
80. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema za predelavo kužnih in gabljivih snovi (živalski odpadki, kože, kosti, rogovi, parklji idr.) postavljena tako, da se zlahka čisti, pomiva in dezinficira, in da nima vgrajenih delov, ki vpijajo tekočino ali vonj.
(2) Delodajalec mora delavcem, ki uporabljajo delovno opremo iz prejšnjega odstavka, zagotoviti osebno varovalno opremo za varovanje pred kužnimi in gabljivimi snovmi, in določiti ter zagotoviti izvajanje ukrepov v zvezi z delovno higieno.
81. člen
V primeru, ko se nevarne snovi ne smejo izpuščati v ozračje, mora delodajalec zagotoviti, da se izstopne odprtine cevi speljejo v posebno napravo za absorpcijo, nevtralizacijo ali usedanje ali pa je potrebno te snovi sežigati.
82. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se prenosne in premične posode, v katerih se hranijo nevarne snovi, čistijo in pomivajo v za to s strani delodajalca posebej določenih in opremljenih delovnih prostorih.
(2) Čiščenje in pomivanje posod mora biti, če je možno, mehanizirano, tako da delavcem ni potrebno vanje vstopati in se v njih zadrževati.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da imajo vgrajene posode (podzemeljske in nadzemeljske) za skladiščenje nevarnih snovi, ki jih je treba občasno npr. čistiti, pomivati, razmastiti, priključke za paro in vodo oziroma druga sredstva, s katerimi se opravljajo ta dela, in odvode za odtekanje umazane vode ali drugega sredstva na ustrezno mesto, pri čemer mora biti zagotovljena para in voda oziroma druga sredstva v zadostnih količinah.
(4) Če del v posodah iz drugega odstavka tega člena ni mogoče opraviti, ne da bi delavci vstopili vanje in se v njih zadrževali, mora delodajalec izvesti ukrepe za varnost in zdravje delavcev (npr. merjenje koncentracije škodljivih plinov in hlapov v posodi, uporaba maske z dovodom svežega zraka ali izolacijskega aparata, uporaba ustrezne obleke in obutve in varnostnega pasu z vrvjo, koordinirano delo dveh ali več delavcev) v skladu s predpisanim postopkom in navodili za opravljanje takih del.
83. člen
(1) Pri delovni opremi z večjo količino odpadnih snovi v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, mora delodajalec zagotoviti, da ne pride do onesnaževanja delovnega okolja.
(2) Za varnost pred izpušnimi plini, hlapi in prahom iz dimnikov in drugih izpustov iz delovne opreme mora delodajalec uporabiti tehnične rešitve v skladu s predpisi (npr. sežiganje, absorpcija, adsorpcija, odstranjevanje prahu in hlapov iz odpadnih plinov).
10. Delovna oprema, pri kateri nastajajo visoke ali nizke temperature
84. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je polnjenje in praznjenje delovne opreme, pri kateri nastajajo visoke temperature, ter odpiranje oziroma zapiranje njenih vrat in pokrovov, mehanizirano.
(2) Pri polnjenju, praznjenju in drugih podobnih delih pri električnih pečeh z upori v odprtih žlebih mora delodajalec predvideti ukrepe za varovanje pred udarom električnega toka z napravami za izklop oziroma blokiranje, če se delo opravlja s kovinskim ročnim orodjem.
85. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da imajo vrata ali pokrovi na delovni opremi z visoko temperaturo (na pečeh za taljenje, segrevanje, žarjenje idr.) ustrezno toplotno izolacijo, če se ne hladijo z vodo ali drugim sredstvom.
86. člen
(1) Notranji prostor sušilnic za sušenje proizvodov in surovin mora biti med sušenjem zaprt proti delovnemu prostoru.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so iz sušilnice, preden se odpre, da bi delavec vstopil vanjo, da jo izprazni in ponovno napolni, odstranjeni plini s posebno napravo za odsesavanje plinov, njena notranjost pa ohlajena tako, da temperatura v njej ne presega 313 K (40 °C), če ni možnosti za toplotno prilagoditev delavca pred vstopom v sušilnico.
(3) Izpuščanje toplih plinov iz sušilnice v delovni prostor ni dovoljeno.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da so vhodna vrata v sušilnico izvedena tako, da se varno in zlahka odprejo tudi od znotraj, čeprav so zaklenjena.
87. člen
(1) V prostorih s hladilno delovno opremo z nizkimi temperaturami (približno 273 K (0 °C) in manj), v hladilnicah, ledenicah, hladilnih skladiščih in drugih prostorih, mora delodajalec zagotoviti, da je uporaba delovne opreme mehanizirana, avtomatizirana ali daljinsko krmiljena.
(2) V primeru, da to ni mogoče, mora delodajalec zagotoviti, da imajo delavci za delo v teh prostorih na razpolago osebno varovalno opremo v skladu s predpisi in da je zadrževanje delavcev v teh prostorih omejeno na krajši čas, pri tem pa delodajalec upošteva kriterije za delo v mrazu.
(3) V prostoru ali komori, v kateri se opravlja delo pri nizkih temperaturah, mora delodajalec zagotoviti, da se vhodna vrata zlahka in brez ključa odpirajo tudi od znotraj.
(4) Delodajalec mora zagotoviti, da so navodila za varno uporabo ter njihova postavitev v skladu s predpisi za hladilno delovno opremo.
(5) Navodilo za uporabo delovne opreme mora biti obešeno na steni v strojnici hladilne delovne opreme.
(6) Pred vstopom v prostore ali komore z nizkimi temperaturami mora delodajalec delavcem omogočiti toplotno prilagajanje, pri tem pa upošteva kriterije za delo v mrazu.
11. Delovna oprema, pri kateri nastaja hrup in tresljaji
88. člen
V primeru, da ni mogoče s tehničnimi rešitvami na delovni opremi hrup oziroma tresljaje zmanjšati do dovoljene meje, mora delodajalec izvesti ukrepe za varnost in zdravje delavcev pred hrupom, kot so zvočna izolacija delovne opreme ali njenih delov, oblaganje sten delovne opreme ali prostora z materialom, ki vpija zvok, postavitev delovne opreme v poseben prostor, ločitev delavcev v kabine z daljinskim vodenjem, zgraditev gradbenega objekta, zgraditev posebnega temelja, skrajšanje časa ekspozicije in drugi ukrepi.
89. člen
Delavcem, ki uporabljajo delovno opremo, ki povzroča pri delu hrup in tresenje, mora delodajalec zagotoviti osebno varovalno opremo v skladu s predpisi.
12. Delovna oprema z nevarnimi sevanji
90. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se pri postavitvi delovne opreme z nevarnimi sevanji v prostoru in na prostem ter njene uporabe, pri izvajanju meritev izpostavljenosti nevarnim sevanjem, vodenju evidenc, načinu in rokih periodičnega preskušanja delovne opreme z nevarnimi sevanji, pri razporeditvi delavca na delo z delovno opremo z nevarnimi sevanji, upoštevajo posebni predpisi za nevarna sevanja.
(2) Delodajalec mora delavcem, ki uporabljajo delovno opremo z nevarnimi sevanji, zagotoviti osebno varovalno opremo v skladu s posebnimi predpisi za osebno varovalno opremo.
13. Ročna delovna oprema
91. člen
Pri uporabi ročne delovne opreme na električni pogon v vlažnih prostorih, v prostorih z vlažnimi prstenimi ali kovinskimi podi in na prostem, ko dežuje, ko je megleno ali sneži oziroma v podobnih razmerah, ko je električna prevodnost večja oziroma električni upor telesa manjši, mora delodajalec izvesti ukrepe za varovanje pred udarom električnega toka (npr.: varnostna mala napetost, transformator za galvansko ločevanje) in dopolnilne varnostne ukrepe (npr.: gumijaste rokavice, gumijasti škornji, gumijaste preproge).
14. Odpravljanje motenj, vzdrževanje in transport delovne opreme
92. člen
(1) Če odgovorna oseba, ki jo določi delodajalec, oceni, da v času delovanja obstaja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare delavca, ki odpravlja motnje na delovni opremi, je potrebno delovanje delovne opreme prekiniti.
(2) Če del iz prejšnjega odstavka zaradi tehnoloških ali drugih razlogov ni mogoče opraviti med mirovanjem delovne opreme, mora delodajalec za opravljanje teh del zagotoviti uporabo ustrezne varnostne naprave ter izvesti varnostne ukrepe, ki jih je z navodili predpisal proizvajalec.
93. člen
(1) Pred čiščenjem, popravili in dolgotrajnimi prekinitvami zaradi servisiranja delovne opreme na električni pogon mora delodajalec zagotoviti, da se dovod električnega toka predhodno izklopi na mestu priključitve na razdelilno omrežje, in sicer z napravo za prekinitev dovoda električnega toka (ločilnik, stikalo ali vtič).
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da ima naprava za prekinitev dovoda električnega toka napravo, s katero jo je mogoče blokirati, kadar je izklopljena (npr. z žabico ali drugače) V nasprotnem primeru je napravo potrebno zapreti v okov ali drug zaprt prostor s ključem ali orodjem ali poleg nje ali nanjo postaviti ploščico ali tablico z napisom »Ne vklapljaj – popravilo«.
(3) Ploščico ali tablico z napisom iz prejšnjega odstavka sme sneti in napravo za prekinitev dovoda električnega toka postaviti v položaj »vklopljeno« samo pooblaščena oseba, ki popravlja delovno opremo, potem ko ugotovi, da ni v nevarnem območju nobenega delavca in da so vse varnostne naprave brezhibno postavljene na svoje mesto.
(4) Dela v zvezi s popravili na delu delovne opreme v bližini napetosti in pod napetostjo se smejo opravljati samo v skladu s predpisi o varnosti pri delu pri uporabi električne energije.
94. člen
(1) Pri popravilu delovne opreme s priključki na drugo vrsto energije (npr.: para, voda ali druge hidravlične snovi, zrak ali plin) mora delodajalec zagotoviti, da se predhodno zapre dovod energije, izpusti snov iz cevovoda in po potrebi na mestu zapiranja postavi napis »Ne odpiraj – popravilo«.
(2) V primeru, da se popravilo opravlja tudi na ceveh cevovoda za energijo iz prejšnjega odstavka mora delodajalec zagotoviti, da se cevi na ustreznih mestih zaprejo (blindirajo) ali drugače prekine dovod energije.
(3) Če so energenti nevarne snovi (npr. plini), mora delodajalec zagotoviti, da se najmanj enkrat na leto preskusi neprepustnost cevovoda z vsemi priključki in po potrebi zamenja tesnila ali odpravi druge pomanjkljivosti.
95. člen
(1) Če se popravilo, montaža in demontaža delovne opreme opravljajo v delovnem prostoru med tehnološkim postopkom, mora delodajalec zagotoviti, da sta na drugi delovni opremi in na drugih delovnih mestih zagotovljena varnost in zdravje delavcev in drugih oseb v bližini.
(2) Pri obsežnejših popravilih delovne opreme, vštevši montažo in demontažo delov, zlasti če se opravljajo blizu prehoda za delavce, mora delodajalec zagotoviti, da so površine prostora za popravilo ločene ali ograjene in da so postavljeni opozorilni napisi v skladu s predpisi.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se deli delovne opreme med popravilom transportirajo skozi posebne vhode in prehode, tako da ni ogrožena varnost delavcev in drugih oseb v bližini.
96. člen
(1) Pred začetkom popravila delovne opreme, pri kateri se uporabljajo vnetljive ali eksplozivne snovi ali so te snovi v posodah take delovne opreme, mora delodajalec s preventivnimi ukrepi zagotoviti varnost, predvsem če se delovna oprema popravlja z varjenjem ali z drugimi vročimi postopki.
(2) Preventivno ukrepanje iz prejšnjega odstavka mora obsegati:
– potrebna dela za odpravo motenj ali pomanjkljivosti z navedbo ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu;
– praznjenje delovne opreme oziroma posod s tekočinami, plini ali trdnimi snovmi;
– čiščenje in preskušanje delovne opreme oziroma posod glede preostalih tekočin, plinov ali trdnih snovi;
– polnjenje delovne opreme oziroma posod z vodo, vodno paro z nizkim tlakom, inertnim plinom ali potopitvijo posode, če je to potrebno;
– neposredno vodenje odgovorne osebe in koordiniranje dela;
– navzočnost usposobljenega delavca (gasilca ipd.) zaradi zavarovanja pred morebitnimi nevarnostmi in zagotavljanje ustrezne varovalne opreme in opreme za gašenje požara;
– druge ukrepe v skladu s posebnimi predpisi in pravili delodajalca.
97. člen
Popravila, ročno mazanje in čiščenje delovne opreme med delovanjem niso dovoljeni, razen če je delovna oprema take vrste, da so taka dela predvidena s strani proizvajalca in ne povzročajo nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev in drugih oseb v bližini.
98. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da so pri popravilih jermenov, trakov, vrvi in verig spojna mesta izvedena tako, da ne zmanjšujejo njihovih nominalnih trdnosti.
(2) V primeru, ko pripada jermen, trak, vrv ali veriga transmisijskemu pogonu, mora delodajalec zagotoviti, da popravljeno spojno mesto ne ustvarja dodatnih obremenitev ali povečanih napetosti teh elementov med prehodom prek jermenice, ob zahtevi, da ti elementi ne smejo padati z nje.
99. člen
(1) Za delo pri popravilu, montaži in demontaži delovne opreme, ki poteka v višini več kot 2 m od poda, mora delodajalec zagotoviti, da se postavijo ustrezne delovne ploščadi oziroma odri z lestvami, stopnicami ali drugimi dostopi.
(2) V primeru, da obstaja nevarnost za poškodbe, mora delodajalec delavcem pri delih iz prejšnjega odstavka zagotoviti opremo za varnost pred padcem z višine.
100. člen
Pri popravilu, montaži in demontaži delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da se za dviganje, spuščanje in prenašanje delov delovne opreme ali sklopov, ki so zajetnejši oziroma je njihova masa večja od največje dovoljene mase, ki je določena s posebnimi predpisi o ročnem prenašanju bremen, uporabljajo ročne ali mehanizirane naprave za dviganje (npr.: škripci, vitli, dvigala).
101. člen
(1) Delovno opremo sme vzdrževati, popravljati in naravnavati samo strokovna in pooblaščena oseba, ki mora upoštevati tehnična navodila proizvajalca delovne opreme.
(2) Delavec, ki vzdržuje, popravlja in naravnava delovno opremo, ne sme samovoljno menjati delov delovne opreme in ji tako spremeniti lastnosti in funkcije.
102. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se pred začetkom prenosa oziroma transporta delovne opreme izvedejo naslednji varnostni preventivni ukrepi:
– pritrditi je potrebno vse premične dele, ki bi se lahko med transportom premaknili in ogrožali varnost in zdravje delavcev;
– električno in drugo opremo je potrebno zavarovati pred poškodbami, zatikanjem, tresljaji, vplivom vlage, močnejšimi viri toplote in nizkimi temperaturami;
– ugotoviti je potrebno, ali obstajajo omejitve v zvezi s prehodnimi potmi, podi in drugimi mesti transporta, transportnimi sredstvi ipd. glede na maso in mere delovne opreme;
– če obstaja nevarnost, da se delovna oprema pri transportu premakne ali prevrne, jo je potrebno pritrditi na transportno sredstvo.
(2) Pri manjših premikih in premestitvah delovne opreme je potrebno predhodno izklopiti vse energetske vode.
(3) Odgovorna oseba za transport delovne opreme mora upoštevati s strani proizvajalca določena navodila, sheme in pravila za dviganje.
15. Premična delovna oprema z ali brez lastnega pogona
103. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je delovna oprema, na kateri se delavci vozijo, opremljena tako, da je med premikanjem nevarnost za poškodbe delavcev zmanjšana do najmanjše možne mere in pri tem upoštevati tudi nevarnost, da bi delavci prišli v stik s kolesi ali gosenicami.
104. člen
(1) V primeru, da bi neustrezna spojitev oziroma trčenje pogonske enote in njenih dodatkov z vlečeno enoto med vleko lahko predstavljala določeno nevarnost, mora delodajalec zagotoviti, da se pri takšni delovni opremi zagotovi naprava, ki preprečuje blokiranje pogonskih enot.
(2) Kadar se takšni spojitvi oziroma trčenju ni mogoče izogniti, mora delodajalec zagotoviti, da se izvedejo ukrepi, s katerimi se prepreči ogrožanje varnosti in zdravja delavcev.
105. člen
Kadar se pogonske gredi za prenos energije med premičnimi deli delovne opreme lahko umažejo ali poškodujejo zaradi vleke po tleh, mora delodajalec zagotoviti njihovo čiščenje in popravilo.
106. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je premična delovna oprema, na kateri se delavci vozijo, načrtovana in izvedena tako, da je do najmanjše možne mere zmanjšana nevarnost, ki nastane ob prevrnitvi delovne opreme, in to:
– z varovalno konstrukcijo, s katero se zagotovi, da se oprema ne prevrne za več kot četrtino obrata,
– s konstrukcijo, s katero se okrog vozečih se delavcev zagotovi dovolj prostora, če se prevračanje nadaljuje prek četrtine obrata ali
– s kakšno drugo napravo z enakim učinkom.
(2) Varovalne konstrukcije iz prejšnjega odstavka so lahko sestavni del delovne opreme.
(3) Varovalne konstrukcije niso potrebne, kadar je delovna oprema med delovanjem fiksno pritrjena ali kadar oblika onemogoča prevrnitev.
(4) Kadar obstaja nevarnost prevrnitve delovne opreme in bi se pri tem delavec, ki se vozi na njej, znašel med deli delovne opreme in tlemi, mora delodajalec zagotoviti, da se vgradi poseben varovalni sistem, ki to prepreči.
107. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so viličarji, ki prevažajo enega ali več delavcev, prilagojeni ali opremljeni tako, da je nevarnost za delavca/e v primeru prevrnitve viličarja zmanjšana do najmanjše možne mere, in to:
– z vgraditvijo zaprtega prostora za voznika,
– s konstrukcijo, ki preprečuje prevrnitev viličarja,
– s konstrukcijo, ki zagotavlja, da v primeru prevrnitve viličarja med tlemi in deli viličarja ostane dovolj prostora za delavce, ki se prevažajo na njem,
– s konstrukcijo, ki zadrži delavce na sedežu, da se s tem prepreči, da bi deli prevrnjenega viličarja zmečkali delavce, ki se vozijo na njem.
108. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da delovna oprema z lastnim pogonom, ki med gibanjem lahko ogroža varnost in zdravje delavcev, izpolnjuje naslednje pogoje:
– imeti mora sredstva za preprečevanje nepooblaščenega zagona;
– imeti mora ustrezne naprave za zmanjševanje posledic trčenja, kadar je sočasno v gibanju več kot en del z gosenicami opremljene delovne opreme;
– na voljo mora biti naprava za zaviranje in ustavitev opreme. Kadar to zahtevajo varnostne omejitve, morajo biti v primeru okvare glavne naprave na voljo naprave, ki se jih upravlja s hitro dostopnimi krmilji ali avtomatskimi sistemi za zaviranje ali zaustavitev opreme v sili;
– kadar voznikovo neposredno vidno polje ne zadošča za zagotovitev varnosti, mora imeti zagotovljene ustrezne pomožne naprave za izboljšanje vidljivosti;
– delovna oprema, načrtovana za uporabo ponoči ali v temačnih prostorih, mora biti opremljena s sredstvi za razsvetljavo, ki delavcem zagotavlja varno delo;
– delovna oprema, ki predstavlja nevarnost za požar bodisi sama po sebi bodisi zaradi tistega, kar vleče oziroma nosi, in ki bi lahko ogrožala varnost delavcev, mora biti opremljena z napravami za gašenje požara, kadar takšnih naprav ni v zadostni količini na voljo v bližini mesta uporabe;
– daljinsko vodena delovna oprema se mora avtomatsko zaustaviti takoj, ko zapusti območje nadzora;
– daljinsko vodena oprema, ki bi v normalnih razmerah lahko povzročila trčenje ali zadetje, mora imeti naprave, ki varujejo pred temi nevarnostmi, razen če ni na voljo drugih ustreznih naprav za nadzorovanje nevarnosti trčenja.
16. Uporaba delovne opreme z ali brez lastnega pogona
109. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da opremo z lastnim pogonom vozijo samo delavci, ki so usposobljeni in izpolnjujejo druge predpisane pogoje za njeno uporabo oziroma vožnjo.
110. člen
Če se delovna oprema premika po delovnem območju, mora delodajalec za to območje pripraviti ustrezne prometne predpise, ki jih morajo upravljavci opreme dosledno spoštovati.
111. člen
(1) Delodajalec mora v primerih iz prejšnjega člena sprejeti organizacijske in tehnične ukrepe, s katerimi se prepreči, da bi delavci peš prihajali v območje delovanja take delovne opreme.
(2) Če dela ni mogoče opraviti brez prisotnosti delavcev v območju delovanja delovne opreme, mora delodajalec zagotoviti, da varnost in zdravje teh delavcev nista ogrožena.
112. člen
(1) Prevažanje delavcev na premični delovni opremi z mehanskim pogonom je dovoljeno samo, kadar delodajalec zagotovi zadostno varovanje z varnostnimi napravami oziroma varovali.
(2) V primeru, ko je potrebno delo opraviti med premikanjem, je potrebno hitrost premikanja prilagoditi delu.
113. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovnih območjih premična delovna oprema z motorjem na izgorevanje ne uporablja, razen če ni zagotovljena zadostna količina zraka na način, da zdravje in varnost delavcev nista ogrožena.
17. Delovna oprema za dviganje bremen
114. člen
V primeru, ko je delovna oprema za dviganje bremen trajno vgrajena, mora delodajalec zagotoviti njeno trdnost in stabilnost, pri čemer mora upoštevati zlasti bremena, ki jih je potrebno dvigovati, in obremenitve na točki postavitve ali pritrditve konstrukcij.
115. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da je na stroju za dviganje bremen jasno označena njihova nominalna obremenitev ter, kjer je to potrebno za varnost in zdravje delavcev, ustrezna tabela obremenitev, ki kaze nominalno obremenitev za vsak položaj stroja.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da so dodatni pripomočki za dviganje označeni tako, da so navodila za varno uporabo dovolj jasna.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovni opremi, ki ni namenjena za dvigovanje oseb, nedvoumno in jasno označi namembnost uporabe.
116. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da je trajno vgrajena delovna oprema vgrajena tako, da je do najmanjše možne mere zmanjšana nevarnost, da bi breme:
– udarilo delavce,
– nevarno nihalo ali prosto padlo,
– se nenamenoma odvezalo ali odpelo.
117. člen
(1) Delodajalec mora v zvezi z delovno opremo za dviganje ali premikanje delavcev zagotoviti, da:
– se z ustreznimi napravami prepreči nevarnost, da bi se vozilo prevrnilo;
– se prepreči nevarnost, da bi delavec padel z vozila;
– se prepreči nevarnost, da bi uporabnika zmečkalo, ujelo ali udarilo, še zlasti pri nepazljivem stiku s predmeti;
– se zagotovi, da osebe, ki so ujete v vozilu v primeru nezgode, niso izpostavljene nevarnosti in jih je možno rešiti.
(2) Če se zaradi razlik v legi in višini ni mogoče izogniti v prvi alinei prejšnjega odstavka omenjenim nevarnostim z drugimi varnostnimi ukrepi, mora delodajalec zagotoviti, da se vgradi zaščitna vrv s povečanim varnostnim količnikom v skladu s predpisi, in jo preverjati vsak delovni dan.
18. Uporaba delovne opreme za dviganje bremen
118. člen
Delodajalec mora zagotoviti stabilnost premične delovne opreme, ki jo je mogoče demontirati in je namenjena dviganju bremen v vseh predvidenih okoliščinah, pri tem pa mora upoštevati posebnosti tal.
119. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se osebe dviguje samo z delovno opremo in pripomočki, ki so temu namenjeni.
(2) Delovna oprema, ki ni posebej namenjena za dviganje oseb, se lahko izjemoma uporablja v ta namen, če delodajalec predhodno poskrbi za zagotovitev varnosti in nadzora v skladu s predpisi.
(3) Kadar se na delovni opremi, namenjeni za dviganje bremen, nahajajo delavci, mora biti s strani delodajalca ves čas zagotovljeno nadzorstvo pristojne osebe.
(4) Osebe, ki se nahajajo na taki delovni opremi, morajo imeti med delom na razpolago komunikacijska sredstva in sredstva za evakuacijo v primeru nevarnosti.
120. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da pod visečimi bremeni ni delavcev, razen če to ni nujno potrebno za izvedbo določenih del.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se bremen ne prenaša nad nezavarovanimi delovnimi mesti, na katerih so delavci.
(3) Če tega zaradi narave dela ni moč zagotoviti, mora delodajalec poskrbeti za ustrezne varnostne ukrepe.
121. člen
(1) Dvižne pripomočke morajo delavci uporabljati glede na breme, njegove prijemalne točke, pritrditvene pripomočke in vremenske razmere ob hkratnem upoštevanju načina in položaja dviganja.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da je dodatna oprema za dviganje, ki je trajno pritrjena na delovno opremo za dviganje, ustrezno označena, tako da so uporabniki seznanjeni z njenimi značilnostmi.
122. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se dvižni pripomočki shranjujejo tako, da se ne poškodujejo.
19. Delovna oprema za dviganje nevodenih oziroma prosto visečih bremen
123. člen
Kadar je na delovišču vgrajenih ali postavljenih več enot delovne opreme za dviganje prosto visečih bremen tako, da se njihovi delovni dosegi prekrivajo, mora delodajalec zagotoviti varnostne ukrepe za preprečitev trčenja bremen oziroma posameznih delov delovne opreme.
124. člen
(1) Pri uporabi premične delovne opreme, namenjene za dviganje prosto visečih bremen, mora delodajalec zagotoviti varnostne ukrepe, ki preprečijo njeno nagibanje, prevrnitev, premik ali zdrs.
(2) Delodajalec mora zagotoviti tudi nadzorstvo nad izvajanjem teh ukrepov.
125. člen
(1) Če delavec, ki uporablja delovno opremo, namenjeno za dviganje prosto visečih bremen, ne more neposredno ali s pomočjo dodatne opreme opazovati celotne poti bremena, ga mora med delom voditi pristojna usposobljena oseba.
(2) Delodajalec mora poskrbeti za organizacijske ukrepe, s katerimi se prepreči trčenje bremena ob delavce ali okoliške predmete.
126. člen
Delodajalec mora delo organizirati tako, da lahko delavec breme varno ročno pritrdi ali sprosti in pri tem ohrani neposreden ali posreden nadzor nad delovno opremo.
127. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se vsaka aktivnost pri dviganju ustrezno načrtuje, primerno nadzira in izvaja tako, da se zagotovi varnost delavcev.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi v tistih primerih, ko je potrebno breme sočasno dvigniti z dvema ali več deli delovne opreme za dviganje prosto visečih bremen, da se zagotovi potrebna usklajenost med delavci.
128. člen
(1) Če delovna oprema, namenjena za dviganje prosto visečih bremen, zaradi izpada električne energije bremena ne more zadržati, mora delodajalec zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe, s katerimi se prepreči izpostavljenost delavcev vsaki nevarnosti, ki jo predstavlja viseče breme.
(2) Delodajalec mora zagotoviti stalen nadzor nad visečimi bremeni, razen v primeru, da je dostop do nevarnega območja onemogočen.
129. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se uporaba delovne opreme, namenjene za dviganje prosto visečih bremen na prostem, prekine, če se vremenske razmere poslabšajo tako, da je onemogočena varna uporaba opreme, oziroma da so delavci izpostavljeni nevarnostim.
(2) Delodajalec mora izvesti ustrezne varnostne ukrepe, še posebej tiste, s katerimi se prepreči prevrnitev delovne opreme.
20. Uporaba delovne opreme za začasno delo na višini
20.1 Splošne določbe
130. člen
(1) Če v skladu s 6. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu in 8. členom tega pravilnika začasnega dela na višini ni mogoče varno in ergonomsko ustrezno opraviti s primerne površine, mora delodajalec zagotoviti izbiro take delovne opreme, s katero je možno najprimerneje zagotoviti in ohraniti varne delovne razmere.
(2) Delodajalec mora dati prednost kolektivnim pred individualnimi varnostnimi ukrepi. Dimenzije delovne opreme morajo ustrezati naravi dela, ki ga je treba opraviti, in predvidljivim obremenitvam ter omogočati varen prehod.
(3) Delodajalec mora zagotoviti, da se najprimernejši dostop do začasnega delovnega mesta na višini izbere glede na pogostost prehodov, višino, ki jo je treba premostiti in trajanje uporabe. Ta dostop mora omogočati evakuacijo v primeru neposredne nevarnosti. Prehod v obeh smereh med sredstvi za dostop in ploščadmi, etažami ali prehodi ne sme predstavljati dodatnega tveganja za padec.
131. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se na delovnih mestih uporabijo lestve za delo na višini le v primeru ko, ob upoštevanju določb prejšnjega člena, uporaba druge varnejše delovne opreme ni upravičena zaradi majhnega tveganja ali kratkotrajnosti uporabe oziroma značilnosti delovišča, ki jih delodajalec ne more spremeniti.
132. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da se vrvna tehnika (dostop po vrvi in pozicioniranje na vrvi) lahko uporabi le v okoliščinah, ko ocena tveganja pokaže, da se delo lahko opravi varno in kjer uporaba druge varnejše opreme ni upravičena.
(2) Ob upoštevanju ocene tveganja in zlasti glede na trajanje dela ter ergonomske omejitve mora delodajalec zagotoviti sedež z ustreznimi dodatki.
133. člen
(1) Glede na vrsto delovne opreme, izbrane na podlagi 130., 131. in 132 člena tega pravilnika, mora delodajalec določiti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, značilnih za to vrsto opreme.
(2) Če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti in zdravja pri delu, mora delodajalec zagotoviti namestitev varoval za preprečevanje padcev. Ta varovala morajo biti ustrezno oblikovana in dovolj trdna, da preprečijo ali zadržijo padce z višine in v največji možni meri preprečijo poškodbe delavcev. Kolektivna varovala za preprečevanje padcev so lahko prekinjena samo na mestih, kjer so nameščene lestve ali stopnice.
134. člen
(1) Kadar je kolektivno varovalo za preprečevanje padcev treba začasno odstraniti zaradi opravljanja posebne naloge, mora delodajalec zagotoviti izvedbo drugih učinkovitih varnostnih ukrepov.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se naloga iz prejšnjega odstavka ne opravi, dokler varnosti ukrepi niso izvedeni. Ko je ta naloga dokončno ali začasno opravljena, je treba kolektivno varovalo za preprečitev padcev ponovno namestiti.
135. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se začasno delo na višini opravi le takrat, kadar vremenske razmere ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev.
20.2 Zahteve za uporabo lestev
136. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se lestve lahko postavijo tako, da so med uporabo stabilne. Prenosne lestve morajo stati na stabilni, trdni, ustrezno veliki, nepremakljivi podlagi tako, da so prečke v vodoravnem položaju. Viseče lestve morajo biti pritrjene varno in, razen vrvnih lestev, tako da jih ni mogoče enostavno premestiti ter da ne nihajo.
137. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da noge prenosnih lestev med uporabo ne drsijo, zato je treba nosilne letve lestev na ali v bližini zgornjega ali spodnjega konca zavarovati s protidrsnim varovalom ali na kak drug enako učinkovit način. Lestve za dostop morajo biti tako dolge, da segajo dovolj visoko preko dostopne ploščadi, razen če delodajalec ne izvede druge ukrepe, s katerimi se zagotovi trden oprijem z roko. Raztegljive lestve in lestve iz več delov, ki se med seboj spajajo, je treba uporabljati tako, da se njihovi deli ne premikajo neodvisno drug od drugega. Zagotoviti je treba, da so prenosne lestve zavarovane pred premikom preden se jih začne uporabljati.
138. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se lestve uporabljajo tako, da imajo delavci ves čas na voljo varen oprijem in varno oporo. Zlasti, če je treba breme po lestvi prenašati v rokah, to ne sme ovirati varnega oprijema.
20.3 Zahteve za uporabo odrov
139. člen
Če ni zapisa o izračunih za izbrani oder ali ta ne vključuje predvidene konstrukcijske ureditve, mora delodajalec zagotoviti, da se izvede izračun nosilnosti in stabilnosti, razen če se oder montira v skladu s splošno priznano standardno konfiguracijo.
140. člen
Glede na tehnično kompleksnost izbranega odra mora delodajalec zagotoviti, da načrt za njegovo montažo, uporabo in demontažo izdela pristojna oseba. Ta je lahko izdelan v standardni obliki projekta, ki je podprt s podrobnostmi glede na specifične rešitve konkretnega odra.
141. člen
(1) Delodajalec mora zagotoviti, da nosilni sestavni deli odra ne zdrsnejo, bodisi s pritrditvijo na nosilno površino ali z namestitvijo proti-drsne naprave oziroma drugega enako učinkovitega sredstva. Nosilna površina mora biti zadosti velika. Zagotoviti je treba stabilnost odra.
(2) Delodajalec mora zagotoviti, da se ustreznimi napravami prepreči, da bi se oder na kolesih med opravljanjem dela na višini naključno premaknil.
142. člen
Delodajalec mora zagotoviti da dimenzije, oblika in ureditev etaž odra ustrezajo naravi dela, ki ga je treba opraviti, ustrezajo predvideni obremenitvi ter omogočajo varno izvajanje dela in premikanje po odru. Etaže odra morajo biti sestavljene tako, da se njihovi elementi ob normalni uporabi ne morejo premakniti. Med elementi etaž in vertikalnimi kolektivnimi varovali (ograjami) za preprečitev padcev ne sme biti nevarnih odprtin.
143. člen
Če deli odra še niso pripravljeni za uporabo, na primer med postopkom montaže, demontaže ali spreminjanja, mora delodajalec zagotoviti njihovo ustrezno označitev s splošnimi opozorilnimi znaki v skladu s Pravilnikom o varnostnih znakih (Uradni list RS, št. 89/99), in jih ustrezno ločiti s fizičnimi sredstvi, ki preprečujejo dostop do nevarnega območja.
144. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se lahko oder montira, demontira ali bistveno spremeni le pod nadzorom pristojne osebe. Delo lahko opravijo samo delavci, ki so zanj ustrezno in posebej usposobljeni v skladu z 12. členom tega pravilnika in zlasti glede:
– razumevanja načrta za montažo, demontažo ali spremembo konkretnega odra;
– varnosti med montažo, demontažo ali spremembo konkretnega odra;
– ukrepov za preprečitev tveganja za padec delavcev ali predmetov;
– varnostnih ukrepov v primeru nestalnih vremenskih razmer, ki lahko ogrozijo varnost odra;
– dovoljenih obremenitev;
– vseh drugih tveganj, ki so lahko posledica montaže, demontaže ali spreminjanja.
Delodajalec mora zagotoviti, da ima oseba, ki nadzoruje delo, in delavci, ki izvajajo montažo, demontažo ali spreminjanje odra, na voljo načrt iz 140. člena tega pravilnika in vsa morebitna vanj vključena navodila.
20.4 Zahteve v primeru izbire vrvne tehnike
(dostop po vrvi in pozicioniranje na vrvi)
145. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da se v primeru izbire vrvne tehnike (dostop po vrvi in pozicioniranje na vrvi) upoštevajo naslednji pogoji:
– sistem mora imeti vsaj dve ločeno sidrani vrvi; ena služi za dostop, sestop in podporo (delovna vrv), druga za varovanje (varovalna vrv);
– delavci morajo imeti na voljo in uporabljati ustrezne varovalne pasove in biti z njimi povezani na varovalno vrv;
– delovna vrv mora biti opremljena z varnimi sredstvi za vzpenjanje in sestop in imeti samozaporni sistem, ki prepreči, da bi uporabnik, ki pade, izgubil nadzor nad svojim gibanjem. Varovalna vrv mora biti opremljena s premičnim sistemom za preprečitev padca, ki sledi delavčevemu gibanju;
– orodje in drugi pripomočki, ki jih delavec uporablja, morajo biti varno pritrjeni na delavčev varovalni pas ali sedež ali na kak drug ustrezen način;
– delo je treba pravilno načrtovati in nadzirati, tako da se delavca v primeru nevarnosti lahko takoj reši;
– v skladu z 12. členom morajo biti delavci ustrezno usposobljeni za predvidena dela, zlasti za postopke reševanja.
V izjemnih primerih, kjer iz ocene tveganja izhaja, da bi uporaba druge (varovalne) vrvi predstavljala večje tveganje za varnost in zdravje pri delu, je dovoljena uporaba samo ene vrvi, če delodajalec izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti delavcev v skladu s predpisi in/ali prakso.
VI. KONČNI DOLOČBI
146. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, št. 89/99).
147. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Določbe 130. do 145. člena se začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi tega pravilnika.
Št. 017-01-031/99-004
Ljubljana, dne 3. avgusta 2004.
EVA 2004-2611-0031
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve