Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2004 z dne 27. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2004 z dne 27. 7. 2004

Kazalo

3650. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje, stran 9943.

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 20. in 73. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 17. in 61. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet mestne občine Celje na 15. seji 8. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda
Osrednja knjižnica Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Celje uskladi delovanje javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (v nadaljevanju: knjižnica) z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njen status, razmerja med ustanoviteljem in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
Ustanovitelj knjižnice je Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: ustanovitelj).
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Mestni svet mestne občine Celje (v nadaljevanju: Mestni svet).
2. člen
Na podlagi Sporazuma o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij (Uradni list RS, št. 59/99) je Mestna občina Celje pravni naslednik ustanoviteljev Osrednje knjižnice Celje p.o.
Mestni svet mestne občine Celje je 28. 3. 2002 sprejel Odlok o uskladitvi organiziranosti Javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Uradni list RS, št. 36/02), s katerim je uskladil statusno organiziranost knjižnice z Zakonom o zavodih in Zakonom o knjižničarstvu.
Knjižnica je pravni naslednik Osrednje knjižnice Celje, s sedežem v Celju, Muzejski trg 1a.
3. člen
Knjižnica je splošna knjižnica, katere temeljno poslanstvo je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za prebivalce Mestne občine Celje in prebivalce partnerskih občin Dobrne, Štor in Vojnika, s katerimi knjižnica o pogojih, načinu in razmerju pokrivanja stroškov za opravljanje knjižnične dejavnosti sklene posebne pogodbe. Knjižnica uresničuje svoje poslanstvo z zbiranjem in varovanjem ter zagotavljanjem uporabe knjižničnega gradiva članom knjižnice in drugim uporabnikom. Knjižnica je vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem. V okviru svojega poslanstva knjižnica zagotavlja storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.
4. člen
Ime knjižnice je: Osrednja knjižnica Celje.
Skrajšano ime zavoda je: OKC.
Ime knjižnice v mednarodnem poslovanju je: Public library of Celje (v angleščini) oziroma Zentralbibliothek Celje (v nemščini).
Sedež knjižnice je v Celju, Muzejski trg 1a.
Knjižnica ima štampiljki okrogle oblike s premerom 4 in 2 cm, ki imata enak vzorec: pod zunanjim dvojnim robom je napis OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, notranji dvojni rob pa obroblja jedro štampiljke. Jedro tvorijo v obliki vetrnice štiri stilizirane knjige. Polje vmes je polno, v njem pa so tri celjske zvezde.
Knjižnica je pravna oseba. Knjižnica je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Celju pod registrsko številko 1-400-00.
5. člen
Knjižnica v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03) na podlagi posebne pogodbe med knjižnico in ministrstvom, pristojnim za kulturo, ter v soglasju z ustanoviteljem, opravlja tudi funkcijo osrednje območne knjižnice na območju občin, ki je definirano v prilogi Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03).
6. člen
Organiziranost knjižnice je določena v aktu o notranji organizaciji dela.
II. DEJAVNOSTI KNJIŽNICE
7. člen
Knjižnica opravlja v obliki javne službe naslednje dejavnosti:
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo,
– zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
– zagotavlja storitve za prebivalce s posebnimi potrebami,
– sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
– zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane z dejavnostjo knjižnice.
Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena opravlja knjižnica tudi naslednje dejavnosti:
– prireja seminarje, strokovna posvetovanja, tečaje in predavanja,
– vzdržuje stike s sorodnimi knjižnicami doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižničarstva,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih hudih nesrečah,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže in strokovno svetuje knjižnicam na svojem območju,
– v okviru domoznanske dejavnosti izvaja temeljne raziskave na področju družboslovja in humanistike,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu.
Knjižnica opravlja dejavnosti v obsegu in na način določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.
8. člen
Dejavnosti iz 6. člena se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:
– O/92.511 Dejavnost knjižnic
– DE/22.110 Izdajanje knjig
– DE/22.130 Izdajanje revij in periodike
– DE/22.140 Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
– DE/22.150 Drugo založništvo
– DE/22.230 Knjigoveštvo
– DE/22.240 Priprava za tisk
– DE/22.300 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
– DE/22.310 Razmnoževanje zvočnih zapisov
– DE/22.320 Razmnoževanje video zapisov
– DE/22.330 Razmnoževanje računalniških zapisov
– G/52.471 Dejavnost knjigarn
– G/52.472 Trgovina na drobno s časopisi, revijami
– G/52.486 Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
– G/52.500 Trgovina na drobno z rabljenim blagom
– G/52.600 Trgovina na drobno po pošti
– G/52.630 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
– H/55.302 Dejavnost samopostrežnih restavracij
– I/60.240 Cestni tovorni promet
– K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem
– K/71.330 Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
– K/72.100 Svetovanje v računalniških napravah
– K/72.220 Oskrba z računalniškimi programi in svetovanje
– K/72.300 Obdelava podatkov
– K/72.400 Omrežne podatkovne storitve
– K/72.600 Druge računalniške dejavnosti
– K/73.201 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
– K/73.202 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
– K/74.400 Oglaševanje
– K/74.700 Čiščenje objektov in opreme
– K/74.852 Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
– K/74.871 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
– K/74.873 Druge poslovne dejavnosti, d.n.
– M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
– O/92.320 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
– O/92.522 Varstvo kulturne dediščine.
III. ORGANI KNJIŽNICE
9. člen
Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.
10. člen
Direktor zastopa, predstavlja in vodi knjižnico ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela knjižnice.
Naloge direktorja so:
– organizira delo knjižnice,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim ovrednotenjem,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v knjižnici,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa knjižnično kolektivno pogodbo,
– določa cene javnih kulturnih dobrin, ki jih zagotavlja knjižnica,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje pomočnika direktorja po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka daje soglasje svet.
11. člen
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktor zastopa in predstavlja knjižnico v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah in najemnih pogodbah, katerih vrednosti presegajo tiste, določene s predpisi, ki urejajo naročila malih vrednosti in za katere je potreben sklep sveta,
– pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima knjižnica v upravljanju, za kar je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec knjižnice, določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest.
12. člen
Za direktorja knjižnice je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri,
– strokovno pozna področje dela knjižnice,
– ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– aktivno obvlada slovenski jezik in najmanj en svetovni jezik,
– ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja knjižnice za mandatno obdobje.
13. člen
Direktorja imenuje svet z večino glasov vseh članov, na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem soglasju ustanovitelja, mnenju občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, in mnenju strokovnih delavcev knjižnice. Svet lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Strokovni delavci knjižnice o mnenju k predlaganemu kandidatu za direktorja glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet.
Če ustanovitelj, občine pogodbenice in strokovni delavci knjižnice ne podajo soglasja oziroma mnenja v roku 60 dni od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, se šteje, da je bilo soglasje podano oziroma so mnenja pozitivna.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene svet z direktorjem pogodbo o zaposlitvi.
Če je bil direktor pred svojim imenovanjem zaposlen v knjižnici za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Direktorja se imenuje največ 6 mesecev in najmanj 3 mesece pred iztekom mandatne dobe prejšnjega direktorja.
14. člen
Svet je dolžan direktorja predčasno razrešiti, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ki po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju z njimi,
– s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči knjižnici večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti knjižnice.
Poleg razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko direktorja predčasno razreši zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je knjižnica ustanovljena ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Direktorja razreši svet po postopku, ki je določen za imenovanje direktorja po tem aktu. Pred razrešitvijo direktorja si mora svet pridobiti soglasje ustanovitelja, mnenje občin pogodbenic in strokovnih delavcev knjižnice. Direktorja je treba seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjasni v roku 30 dni.
15. člen
Knjižnica ima enega pomočnika direktorja, ki je lahko bodisi za vodenje strokovnega dela (pomočnik direktorja za strokovne zadeve), ali pa za vodenje finančnih zadev (pomočnik direktorja za finančne zadeve).
O potrebnosti pomočnika direktorja za posamezna področja iz prvega odstavka tega člena za vsak mandat posebej odloča svet knjižnice, upoštevaje možnost, da lahko nekatera področja vodi neposredno direktor sam.
Pomočnika direktorja imenuje direktor na podlagi javnega razpisa. Svet daje predhodno mnenje k imenovanju pomočnika direktorja. Če svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.
16. člen
Za pomočnika direktorja za strokovne zadeve je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetna izobrazba ene izmed strok s področja dejavnosti knjižničarstva,
– najmanj pet let delovnih izkušenj,
– poznavanje dejavnosti knjižničarstva,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu.
Naloge pomočnika direktorja za strokovne zadeve so:
– predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– daje direktorju predloge in mnenja, ki se nanašajo na pripravo in izvedbo programa dela knjižnice,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu zavoda s svojega delovnega področja,
– opravlja druge naloge v skladu z navodili direktorja in splošnimi akti knjižnice.
17. člen
Za pomočnika direktorja za finančne zadeve je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri,
– najmanj pet let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika,
– sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu.
Naloge pomočnika direktorja za finančne zadeve so:
– predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– daje direktorju mnenja v zvezi z poslovanjem knjižnice,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu knjižnice s svojega delovnega področja,
– izvršuje sklepe in odločitve direktorja in sveta, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi,
– opravlja druge naloge v skladu z navodili direktorja in splošnimi akti knjižnice.
18. člen
Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za pomočnika direktorja zaposlen v knjižnici za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor. Pomočnika direktorja razreši direktor na podlagi predhodnih mnenj sveta in strokovnega sveta. Svet in strokovni svet morata mnenji izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku direktorja lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju. O tem sprejme sklep novo imenovani direktor.
Pomočnik direktorja odgovarja direktorju za strokovnost in zakonitost dela.
19. člen
Svet ima pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela knjižnice, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj.
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan najmanj 90 dni pred potekom mandata o tem obvestiti ustanovitelja.
Na konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Konstitutivno sejo skliče direktor najpozneje v roku 30 dni po imenovanju njegovih članov.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, direktor knjižnice ali župan ustanovitelja. Če predsednik sveta ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče tisti, ki je zahteval sklic.
Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta.
20. člen
Svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delo knjižnice,
– potrjuje letno poročilo,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in h knjižnični kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– sprejema splošne akte knjižnice, če ni s predpisi ali tem odlokom določeno, da jih izda direktor,
– imenuje in razrešuje direktorja,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– razpisuje tajno glasovanje strokovnih delavcev o mnenju k predlaganemu kandidatu za direktorja,
– predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
21. člen
Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja nalog,
– ne zastopa interesov ustanovitelja,
– ustanovitelj ugotovi, da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana sveta in interesi knjižnice,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje nov član.
22. člen
Strokovni svet šteje šest članov:
– dva člana izvolijo zaposleni, in sicer: enega izmed vseh zaposlenih in enega izmed strokovnih delavcev knjižnice,
– dva člana imenuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
– dva člana s področja delovanja knjižnice imenuje župan po predlogu Društva bibliotekarjev Celje.
Mandat članom strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja strokovnega sveta. Po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani.
Volitve predstavnikov delavcev ureja poseben akt, ki ga v skladu z veljavnimi predpisi sprejme direktor v soglasju s svetom.
Volitve se razpišejo največ 90 in najkasneje 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora v roku največ 90 dni pred potekom mandata pozvati delavce knjižnice, Zvezo bilbliotekarskih društev Slovenije in Društvo bibliotekarjev Celje, da izvolijo oziroma imenuje člane strokovnega sveta.
Strokovni svet se konstituira na svoji prvi seji z izvolitvijo predsednika in njegovega namestnika. Prvo konstitutivno sejo strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po izvolitvi oziroma imenovanju njegovih članov.
Strokovni svet dela in sprejema odločitve na sejah. Strokovni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov strokovnega sveta.
23. člen
Strokovni svet ima naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njenega ustanovitelja ter občin pogodbenic,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je knjižnica ustanovljena,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela knjižnice in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja,
– daje predhodno mnenje h knjižnični kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice,
– daje svetu mnenja, predloge in pobude v zvezi s strokovnim delom knjižnice,
– opravlja druge zadeve, določene s predpisi.
24. člen
Član strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan oziroma izvoljen, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje strokovnega sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana strokovnega sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavcev, ki ga ureja akt iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko poda predlog strokovni svet ali direktor.
IV. SREDSTVA ZA DELO KNJIŽNICE
25. člen
Za izvajanje dejavnosti, za katero je knjižnica ustanovljena, daje ustanovitelj knjižnici v upravljanje naslednje nepremičnine in opremo v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:
– matično hišo OKC, Muzejski trg 1a (št. parcele 2429),
– izpostave OKC, Gledališki trg 4 (št. parcele 2098),
– izpostave OKC, Gledališki trg 6 (št. parcele 2044).
Premoženje iz prvega odstavka tega člena, ki ga ima knjižnica v upravljanju, je last ustanovitelja in je knjižnica dolžna z njim ravnati kot dober gospodar.
Nepremičnine in oprema v knjižničnih enotah v občinah partnericah, s katerimi je knjižnica o pogojih in načinu opravljanja knjižnične dejavnosti sklenila pogodbo, je last občin pogodbenih partneric.
Za upravljanje s premoženjem je knjižnica odgovorna ustanovitelju.
V. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO
26. člen
Sredstva za delo knjižnice so, razen premoženja ustanovitelja ter občin partneric, s katerimi je knjižnica o pogojih in načinu opravljanja knjižnične dejavnosti sklenila pogodbo iz prejšnjega člena, še sredstva, ki jih knjižnica pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz proračuna občin partneric,
– iz državnega proračuna in drugih javnih virov,
– iz članarin in drugih nadomestil,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili in iz drugih virov, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
VI. NAČIN RAZPOLAGANJA S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO KNJIŽNICE
27. člen
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga knjižnica doseže pri opravljanju dejavnosti iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega odloka, sme knjižnica uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljena.
O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet knjižnice v soglasju z ustanoviteljem.
Če odhodki presegajo prihodke knjižnice zaradi neizpolnjenih obveznosti občin pogodbenic iz 3. člena tega odloka, primanjkljaj krijejo tiste občine pogodbenice, ki svojih obveznosti niso izpolnile.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta.
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KNJIŽNICE V PRAVNEM PROMETU
28. člen
Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Knjižnica je odgovorna za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
Premoženje, s katerim upravlja knjižnica, je last ustanovitelja. Knjižnica upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju Mestnega sveta, skladno s predpisi.
Knjižnica lahko sredstva, pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je knjižnica ustanovljena ter za investicije.
VIII. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN KNJIŽNICE
29. člen
Ustanovitelj ima do knjižnice naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost strateških načrtov in programov dela knjižnice s plani in programi Mestne občine Celje,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi,
– odloča o statusnih spremembah,
– daje soglasje k spremembam ali razširitvam dejavnosti,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti knjižnice omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za opravljanje dejavnosti knjižnice.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti knjižnice iz naslova drugih dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike.
Knjižnica je dolžna na zahtevo organa Mestne uprave mestne občine Celje, pristojnega za kulturo, predložiti letni program dela in načrt investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremičninami.
Knjižnica je dolžna obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.
IX. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
30. člen
Splošni akti knjižnice so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje knjižnice.
Splošni akti morajo biti v skladu z zakonom in tem odlokom.
Splošni akti začnejo veljati osmi dan po objavi na oglasni deski knjižnice, razen če ni v aktu drugače določeno.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Svet in strokovni svet se oblikujeta v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljata naloge obstoječi svet in strokovni svet.
32. člen
Dosedanji direktor opravlja svojo funkcijo do izteka mandata.
33. člen
Do sprejema novega akta o sistemizaciji velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem odlokom.
34. člen
Direktor mora priglasiti vpis knjižnice v sodni register skladno z zakonom in tem aktom najkasneje v roku petnajstih dni od uveljavitve tega odloka.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o uskladitvi organiziranosti Javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Uradni list RS, št. 36/02).
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Statut javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje, ki ga je svet knjižnice sprejel na seji dne 5. 9. 2002, razen določb o volitvah predstavnikov delavcev v svet knjižnice, ki se smiselno uporabijo za prve volitve predstavnikov delavcev v svet knjižnice in niso v nasprotju s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi.
36. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 66000-00005/2003
Celje, dne 8. junij 2004.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.