Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2004 z dne 5. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2004 z dne 5. 7. 2004

Kazalo

3253. Odlok o lokacijskem načrtu Revoz, stran 8915.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 13. seji dne 20. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu Revoz
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za lokacijski načrt)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto sprejme lokacijski načrt Revoz (v nadaljnjem besedilu: LN Revoz).
(2) Lokacijski načrt je izdelalo podjetje K.A.B., d.o.o., projektiranje in urbanizem Novo mesto, Glavni trg 2, v februarju 2004 pod številko projekta LN-83/03.
2. člen
(Vsebina lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za prometnotehnično urejanje, za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
3. člen
(Sestava lokacijskega načrta)
(1) Lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del lokacijskega načrta obsega:
a) odlok o lokacijskem načrtu,
b) poročilo o lokacijskem načrtu,
c) soglasja in mnenja organov in organizacij.
(3) Grafični del lokacijskega načrta obsega:
1. Izsek iz prostorskih sestavin in dolgoročnega plana občine za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – urbanistična zasnova,
2. Izsek iz PUP izven mestnega jedra,
3. Kopijo katastrskega načrta M 1:2000,
3.1 DKN z vrisom meje območja M 1:2000,
4. Topografski načrt z vrisom meje območja M 1:2000,
5.1 Situacijo območja v širšem merilu M 1:10000,
5.2 Namensko rabo površin M 1:5000,
6. Arhitektonsko zazidalno situacijo celotnega območja M 1:2000,
7. Zbirno situacijo komunalnih naprav M 1:2000,
8. Ureditev Belokranjske ceste v območju LN Revoz,
9. Idejno zasnovo objektov.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
4. člen
(Ureditveno območje po parcelah)
Parcele znotraj LN Revoz:
k.o. Gotna vas: 1221/7, 899/2, 1221/12, 1221/8, 1221/9, 1221/10, 898/1, 898/2, 898/3, 1221/11, 902/6;
k.o. Kandija: 1361 pot, 1359/2, 1359/1, 1360 pot, 1356, 1357, 1358, 1362/1, 1362/3, 1362/2, 1366/1, 1366/7, 1366/6, 1366/5, 1367/5, 1367/4, 1366/3, 1367/6, 1367/2, 1367/3, 1367/1, 1365, 1343/2, 1343/3, 1343/4, 1364, 1343/1, 1343/5, 1363, 1343/8, 1343/10, 1343/9, 1343/7, 1343/6, 1343/11, 1342/1, 1342/2, 1325/1, 1315/14, 1315/8, 1315/7, 1315/10, 1329/1, 1329/2, 1315/7, 1314, 1315/1, 315/15, 1331/1, 1331/2, 1326/2, 1271, 1277, 1286, 1307, 1310, 1309, 1311/3, 1311/2, 1311/4, 1366/4, 1325/5, 1325/6, 1315/12, 1313, 1315/18, 1315/13, 1311/2, 1305/11, 1305/21, 1305/20, 1305/17, 1305/18, 1305/19, 1305/10, 1305/12, 1305/9, 1305/15, 1305/16, 1305/8, 1305/13, 1305/14, 1305/1, 1291, 1292, 1305/6, 1305/5, 1305/7, 1302/2, 1301/2.
V območje LN Revoz je vključeno tudi območje, ki ga bo Revoz uporabljal po preselitvi Adrie z naslednjimi parc. št. 1366/2, 1362/6, 1315/11, 1315/16, 1315/17, 1315/10, 1315/13, 1315/18, vse k.o. Kandija.
V območje LN Revoz je vključeno tudi območje Belokranjske ceste z deli naslednjih parc. št. 399, 142/6, 1200/8, 1200/3, 85/1, 85/6, 85/8, 78/33, 78/30, pot 1387, 71/2, 199/1 in pot 1198/3, vse k.o. Gotna vas, ter del ceste 1400/1, k.o. Kandija.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA
5. člen
(Funkcija območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– predvidene gradnje novih objektov in razširitev obstoječih ter
– predvideno ureditev platojev in komunikacij.
6. člen
(Splošen opis območja in ureditev)
Predvidena ureditev bo reševala probleme v območju urejanja in tudi v širšem območju. Pri tem se bodo oblikovali posamezni prostorski sklopi, homogeni v funkcionalnem in oblikovnem pogledu (notranje površine Revoza, območje ob Belokranjski cesti, vplive na območje gradu Grm in Božjega groba, na bivalna območja na meji z Revozom ter območje Težke vode).
Celotna površina LN je 66,28ha, od tega javne zelene površine – lastništvo Revoza 4,10ha, območje Belokranjske ceste vključeno v LN Revoz 1,33 ha.
Celotna površina Revoza (vključno s površinami, ki jih sedaj zaseda Adria, in brez javnih površin Belokranjske ceste in zelene površine) znaša 60,85ha.
7. člen
(Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje)
Novogradnje se usmerjajo v zapolnitve cezur v obstoječi grajeni strukturi. Pri tem se zagotavlja gradacija vertikalnih in horizontalnih gabaritov proti stanovanjskim površinam.
Objekti morajo biti locirani tako, da je možno vzdrževanje objektov in da so upoštevani požarno- varstveni predpisi.
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vsi obstoječi objekti znotraj območja.
Sprememba namembnosti prostorov oziroma objektov je možna, če se za to izkaže prostorska ali tehnološka potreba in če ni v nasprotju z dolgoročno rabo prostora.
Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih je potrebno ohraniti prvotne elemente členitve fasade.
Komunalne naprave in objekti, kot so transformatorske postaje, črpališča, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem terena.
Večja reklamna znamenja se postavljajo tako, da ne kvarijo izgleda z upoštevanjem elementov kulturne krajine in ne smejo ovirati vzdrževanja komunalnih naprav in objektov.
Pri načrtovanih posegih je treba predvideti ustrezno zunanjo ureditev.
Potok Težka voda se vzdržuje v sedanji obliki, ohranja se naravna struga in obrežna vegetacija. Ob potoku se izvajajo sanitarne sečnje in točkovna zavarovanja, pri čemer je potrebno ohranjati značilno krajinsko sliko naravnega vodotoka s travniškimi površinami.
Vsi objekti se navežejo na obstoječo prometno tovarniško mrežo in komunalne naprave, s tem da se posebni pogoji in zahteve izrecno navajajo.
8. člen
(Predvidene gradnje objektov in razširitev obstoječih)
1. nov objekt montaže na vzhodnem platoju ob Belokranjski cesti,
2. razširitev obstoječe lakirnice na vzhodni in južni strani,
3. razširitev obstoječe montažne hale na južni plato,
4. razširitev glavne hale na vzhodni plato,
5. logistični center z razkladalno rampo na zahodnem platoju,
6. širitev obstoječega objekta na zahodni plato,
7. širitev objekta kataforeze na severni plato,
8. skladišče kemikalij na severnem platoju,
9. zbirni center nenevarnih odpadkov,
10. montažne hale ob preizkusni pisti,
11. ureditev obstoječih objektov znotraj območja LN Revoz (rekonstrukcije, dograditve),
12. odstranitve obstoječih objektov,
13. širitev energetskega objekta.
9. člen
(Predvidena ureditev platojev in komunikacij:
I.    odpremni center gotovih avtomobilov s carinskim skladiščem, I. in II. Faza,
II.   parkirišča za nekompletna vozila,
III.  pista za preizkus novih vozil,
IV.   ureditev parkirišč za zaposlene ob vhodu s Trdinove ulice,
V.    ureditev parkirišč za zaposlene na vzhodnem platoju ob lakirnici,
VI.   tranzitni plato,
VII.  rekonstrukcija uvozov z Belokranjske ceste z izvedbo tretjega pasu državne ceste,
VIII. ureditev stičnega območja z grajskim kompleksom Grm,
IX.   pripadajoča zunanja ureditev,
X.    pešpot ob potoku Težka voda.
10. člen
(Potrebne ureditve izven območja LN Revoza)
Ureditve obrežja vodotoka Težka voda s sprehajalno potjo ob potoku Težka voda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
11. člen
(Pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje)
Splošno
Pri urejanju se uveljavlja načelo nadomestnih ureditev: če mesto trajno izgubi neke vrednosti, si mora zagotoviti njihovo nadomestitev. Taka zahteva je smotrna in uresničljiva v primerih biotopov, rekreacijskih ureditev – kar je v tem kontekstu povsem uresničljivo v območju Težke vode.
Ožje območje urejanja
Industrijska pozidava bo z razmestitvijo, merilom objektov in oblikovanjem sledila sedanji organizaciji prostora in dejavnosti v njem ter morfologiji obstoječih industrijskih objektov v območju urejanja. Novi objekti bodo glede na tehnološke možnosti in omejitve z razmestitvijo in oblikovanjem sledili značilnostim prostora, tako da bodo prostorske in bivalne kvalitete ohranjene v kar največji meri ali pa celo vzpostavljene na novo (sanirane).
Členitev platojev (skladišče vozil) bo potekala z linijskimi volumni dreves (senca, vizualna členitev obsežnih platojev), kar bo pomenilo boljšo orientacijo v prostoru, izboljšano bo merilo objektov, s tem pa bodo sanirane sedanje izredno nekakovostne vedute na to območje v pogledih iz naselij od Šmihela do Gotne vasi. Ob mejah območja Revoza bo vzpostavljena zelena bariera, ki bo vizualno in prostorsko (psihološko) ločila tovarno od okolice.
Vse ureditve znotraj tovarniškega kompleksa bodo izvedene tako, da bo omogočena dobra funkcionalnost vseh objektov in naprav, ob tem pa bodo izboljšani tudi delovni in bivalni pogoji znotraj tovarne. Obenem bodo nove ureditve znotraj tovarniškega kompleksa načrtovane tako, da bodo izboljšane ekološke in vizualne kvalitete tudi v območju zunaj Revoza.
Vstopi v industrijsko območje
Ureditve ob vstopnih točkah bodo zasnovane tako, da bodo pregledno, poenoteno, hkrati pa nevsiljivo in v skladu z ostalimi prostorskimi ureditvami označevale vstopne dele v tovarno. S tem bo omogočena orientacija v širšem prostoru in znotraj samega tovarniškega kompleksa.
Elementi, s katerimi bodo opremljene vstopne točke, bodo izbrani glede na rang in namen vstopa (glavni vhod, vhod za tovorni promet, poseben vhod s Trdinove ulice, vhod za interne potrebe, dovozi, urgentne poti). Obsegali bodo označevalne table in napise, tlakovane površine, parkirišča, zasaditve. Te ureditve naj bi dajale mimoidočim in obiskovalcem Revoza informacijo, da je v notranjosti območja industrijski kompleks.
Težka voda
Območje ob Težki vodi bo urejeno kot mestna zelena površina z večplastno namembnostjo. Z vidika javne rabe so predvsem pomembne ureditve kot pešpoti, poti za kolesarje, ribiške steze in počivališča, vse pa naj bi bilo namenjeno igri, srečevanju, sedenju. Na novo bodo urejene tudi nekatere premostitve za pešce in kolesarje.
Vsa avtohtona vegetacija ob potoku se ohranja, ob organiziranih počivališčih bo dodana nova vegetacija, ki bo prav tako avtohtona ali avtohtoni podobna vegetacija.
Grad Grm, Božji grob
To območje ni v območju lokacijskega načrta, pač pa bodo določila lokacijskega načrta veljala za stično območje. Poleg izboljšanja sedanjih nekvalitetnih vedut, ki se zaradi bližine in dimenzij tovarniških objektov in naprav (železnica na viaduktu) odpirajo iz gradu in s celotne površine ob njem, bodo z novimi ureditvami in tehnološkimi ukrepi izboljšani tudi ostali pogoji (zmanjšanje škodljivih emisij, smradu). Na novo so vzpostavljene nekatere povezave od grajskega kompleksa proti potoku.
Stiki z bivalnimi območji
Načini urejanja teh območij bodo prilagojeni glede na to, ali gre za fizični stik oziroma neposredno bližino tovarne (naselja Grm, Šmihel, Jedinščica, Gotna vas, Žabja vas) ali za vplivna območja (Šmihel, Regrča vas, Gotna vas).
V območjih fizičnega stika, ki jih poleg vidnega stika prizadevajo tudi merljive in nemerljive emisije, bodo z novimi ureditvami ti negativni vplivi zmanjšani. Na novo bodo urejena stična območja z naselji, urejene bodo nove rekreacijske površine ob Težki vodi, ki jih bodo uporabljali prebivalci teh naselij, pa tudi osrednjih delov mesta.
Z izgradnjo novih naprav bodo dodatno zmanjšane nekatere merljive emisije (onesnaženje zraka, hrup), ki so zdaj moteče na Grmu, v Šmihelu, Jedinščici, Gotni vasi in Žabji vasi.
12. člen
(Objekti)
Splošni pogoji
Strehe: predvidene so ravne do enokapne strehe naklona do 10°, usklajene z obstoječim sistemom streh znotraj kompleksa, fasade se prilagajajo in usklajujejo z obstoječimi fasadami znotraj kompleksa Revoz.
Fasade: zaradi prepoznavnosti naj bo predvidena uporaba prefabrikatov, montažnih plošč ali lahkih oblog iz pločevine. Fasade, ki zahtevajo večje površine stekla, naj bodo zasenčene s senčili iz lahkih kovinskih mrež.
Komunalna ureditev: navezava na obstoječo tovarniško infrastrukturo.
1. Gradnja novega objekta montaže na vzhodnem platoju ob Belokranjski cesti
Objekt je predviden za razširitev obstoječe hale montaže – povečanje obstoječih kapacitet. Lega objekta je ob na vzhodnem platoju ob Belokranjski cesti. Zaradi izpostavljenosti objekta in približanja k Belokranjski cesti se posebej skrbno oblikujeta južna in vzhodna fasada.
Maks. gabarit objekta so: širina na severni strani predvidenega območja gradnje objekta 1 je 110 m, oziroma 54 m na južni strani, območje objekta se na vzhodni strani prilagaja gradbeni liniji, ki jo definira Belokranjska cesta. Dolžina predvidenega območja gradnje objekta 1 je 100 m na zahodni strani.
Površina predvidenega območja gradnje objekta 1 je 9070 m2.
K.P. = 0,00 = 196,00 m.n.v. +/-0,50 m; max. višina objekta približno 10 m.
Dodatne zahteve: dodatno se oceni zatečeno stanje okolja, značilnost območja.
Odstopanja: +/- 2%, ob Belokranjski cesti se vzpostavi obvezna gradbena linija, in sicer 20 m od roba cestišča, ki je predvidena, gradnja ne sme presegati oziroma 23 m od roba vozišča.
2. Razširitev obstoječe lakirnice na vzhodni in južni strani
Zaradi nezadostnih kapacitet obstoječe lakirnice, predvidenega povečanja obsega proizvodnje ter prehoda na vodotopne lake, je potrebna razširitev obstoječe lakirnice. Širitev objekta se predvidi na vzhodi in južni strani obstoječe lakirnice.
Zaradi izpostavljenosti objekta in približanja k Belokranjski cesti se posebej skrbno oblikuje južna in vzhodna fasada. Na preurejenih brežinah na meji območja proti Belokranjski cesti se predvidi dodatna zasaditev drevesne in grmovne vegetacije kot vizualna bariera v pogledih s ceste in iz bivalnih območij.
Maks. gabarit objekta so: širina predvidenega območja gradnje objekta 2 je 25 m (na vzhodni strani obstoječe lakirnice), dolžina predvidenega območja gradnje objekta 2 je 190 m (skupna razširitev vzhodno in južno od obstoječe lakirnice). Površina predvidenega območja gradnje objekta 2 je 5110 m2.
K.P. = 0,00 = 191,00 m.n.v. +/-0,50 m; maks. višina objekta približno 21,0 m, koto uskladiti glede na koto obstoječe lakirnice.
Predvidi se izdelava PVO, dodatni okoljevarstveni ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje.
3. Razširitev obstoječe montažne hale na južni plato
Zaradi predvidenega povečanega obsega proizvodnje je potrebno predvideti širitev montažne hale tudi na južni plato. V povečanem novem delu so predvidene razširitev montaže, ureditev dodatnih priročnih skladišč in ureditev izvozov gotovih vozil. Lega objekta: na južni strani obstoječe glavne proizvodne hale. Zaradi izpostavljenosti objekta in približanja k Belokranjski cesti se posebej skrbno oblikuje južna in vzhodna fasada, na preurejenih brežinah proti Belokranjski cesti se predvidi dodatna zasaditev drevesne in grmovne vegetacije kot vizualna bariera v pogledih s ceste in iz bivalnih območij.
Maks. gabarit objekta so: širina predvidenega območja gradnje objekta 3 je 150 m na severni strani oziroma 79 m (južna stran), območje objekta se na vzhodni strani prilagaja gradbeni liniji, ki jo definira Belokranjska cesta. Dolžina predvidenega območja gradnje objekta 3 je 125 m na zahodni strani.
Površina predvidenega območja gradnje objekta 3 je 13490 m2.
K.P. = 0,00 = 198,00 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta približno 10,5 m; koto uskladiti glede na koto obstoječe glavne proizvodne hale.
Odstopanja: +/- 2%, ob Belokranjski cesti se vzpostavi obvezna gradbena linija, in sicer 20 m od roba cestišča, ki je predvidena gradnja ne sme presegati oziroma 23 m od roba vozišča.
4. Razširitev glavne hale na vzhodni plato
Zaradi predvidenega povečanega obsega proizvodnje je potrebno predvideti širitev glavne hale tudi na vzhodni plato, na mestu sedanjih zelenih površin in komunikacij med objekti. V povečanem novem delu je predvidena razširitev osnovne dejavnosti, tj. montaže vozil. Lega objekta: na vzhodni strani obstoječe glavne proizvodne hale.
Maks. gabarit predvidenega območja gradnje: širina predvidenega območja gradnje objekta 4 je 29 m (med obst. glavno proizvodno halo in lakirnico) oziroma 15 m (južno od obst. lakirnice), dolžina predvidenega območja gradnje objekta 4 je 400 m (skupna razširitev na vzhodni plato).
Površina predvidenega območja gradnje objekta 4 je 8620m2.
K.P. = 0,00 = 191,00 m.n.v.; +/-0,50 m; višina objekta približno 18,0 m; koto uskladiti glede na koto obstoječega vzhodnega aneksa glavne proizvodne hale.
Dodatno se oceni zatečeno stanje okolja, značilnost območja, predvidi se izdelava PVO, okoljevarstveni ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje.
Odstopanja: +/- 2%
5. Logistični center z razkladalno rampo na zahodnem platoju
Zaradi predvidenega povečanega obsega proizvodnje in planiranega večjega deleža transporta po železnici je potrebno predvideti širitev obstoječe hale za namene logističnega centra za dobavo na zahodni plato. Lega objekta: na severozahodnem platoju obstoječe glavne proizvodne hale.
Maks. gabarit predvidenega območja gradnje: širina predvidenega območja gradnje objekta 5 je 57 m (na SZ strani obst. glavne proizvodne hale), dolžina predvidenega območja gradnje objekta 5 je 40 m (na SZ strani obst. glavne proizvodne hale), površina predvidenega območja gradnje objekta 5 je 2280 m2.
K.P. = 0,00 = 197,00 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta približno 10,0m; koto uskladiti glede na koto obstoječe glavne proizvodne hale
Odstopanja: +/- 2%
6. Širitev obstoječega objekta na zahodno cesto
Obstoječa hala predelave karoserij se razširi na zahodno stran. Širitev je predvidena tudi kot sanacija obstoječih fasad na zahodni strani. Lega objekta je na severozahodnem platoju obstoječe glavne proizvodne hale.
Maks. gabarit predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta) je: širina območja gradnje objekta 6 je 8 m (zahodno od obst. glavne proizvodne hale) oziroma 25 m (razširitev na južni strani – dolžine 15 m), dolžina predvidenega območja gradnje objekta 6 je 220 m (skupna dolžina predvidenega območja).
Površina predvidenega območja gradnje objekta 6 je 2015 m2.
K.P. = 0,00 = 198,00 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta približno 14,0 m; koto uskladiti glede na koto obstoječe glavne proizvodne hale.
Odstopanja: +/- 2%
7. Širitev objekta kataforeze na severni plato
Zaradi predvidenega povečanega obsega proizvodnje je potrebno predvideti povezavo obstoječe glavne hale z lakirnico in širitev na severni plato obstoječe glavne proizvodne hale. V povečanem novem delu je predvidena razširitev kataforeze.
Velikost predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): širina predvidenega območja gradnje objekta 7 je 25 m (v dveh enotah, severno od obstoječe glavne proizvodne hale do vzhodne fasade obst. lakirnice), dolžina predvidenega območja gradnje objekta 7 je 138 m + 71 m (v dveh enotah, severno od obstoječe glavne proizvodne hale do vzhodne fasade obst. lakirnice).
Površina predvidenega območja gradnje objekta 7 je 5225 m2.
K.P. = 0,00 = 191,00 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta približno 18,0 m; koto uskladiti glede na koto obstoječega vzhodnega aneksa glavne proizvodne hale.
Dodatno se oceni zatečeno stanje okolja, značilnost območja.
Predvidijo se izdelava PVO z okoljevarstvenimi ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje.
Odstopanja: +/- 2%
8. Skladišče kemikalij na severnem platoju
Zaradi predvidenega povečanega obsega proizvodnje je potrebno predvideti gradnjo nove hale – skladišča za kemikalije na severnem platoju severno od obstoječe glavne proizvodne hale. Predvideni novi objekt bo urejen skladno s sedanjimi zahtevami za zaščito okolja.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): širina predvidenega območja gradnje objekta 8 je 20 m, dolžina predvidenega območja gradnje objekta 8 je 40 m, površina predvidenega območja gradnje objekta 8 je 800 m2.
K.P. = 0,00 = 195,50 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta do 7 m.
Dodatno se oceni zatečeno stanje okolja, značilnost območja.
Predvidi se izdelava PVO ter okoljevarstveni ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje.
Odstopanja: +/- 2%
9. Zbirni center nenevarnih odpadkov
Zaradi predvidenega povečanega obsega proizvodnje je potrebno predvideti ureditev zbirnega centra nenevarnih odpadkov na severozahodnem platoju. Predvideni novi objekt – nadstrešnica bo urejena skladno s sedanjimi zahtevami za zaščito okolja. Objekt bo zgrajen ob obstoječi brežini severozahodno od obstoječe glavne proizvodne hale.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): širina predvidenega območja gradnje objekta je 24 m, dolžina predvidenega območja gradnje objekta je 51 m, površina predvidenega območja gradnje objekta 9 je 600 m2.
K.P. = 0,00 = 197,50 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta do 6m.
Predvidijo se: okoljevarstveni ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje.
Odstopanja: +/- 2%.
10. Montažne hale ob preizkusni pisti
Objekti so v I. fazi zasnovani kot začasni za dobo dveh do treh let. V tem času bo potekala preureditev sedanje tovarne zaradi selitve Adrie na drugo lokacijo.
Po preureditvi se bodo sprostile dodatne površine znotraj obstoječih objektov Revoz-a in Adrie in se bodo skladišča pločevine preselila v obstoječe objekte. Šotori, postavljeni po tem LN, bodo v celoti odstranjeni. V primeru potrebe se na tem mestu zgradijo novi objekti istih dimenzij.
Lega objektov: na južnem delu kompleksa ob predvideni preizkusni pisti.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): širina predvidenega območja gradnje objektov je 117 m (severna stran) oziroma 110 m (južna stran), območje v obliki romba, znotraj območja so predvidene tri samostojne montažne hale, dolžina predvidenega območja gradnje objektov je 126m (zahodna stranica – območje v obliki romba), površina predvidenega območja gradnje objektov je 14.060 m2.
K.P. = 0,00 = 181,00 m.n.v. +/-0,50 m; maks. višina objekta do 8 m.
Dodatni pogoji: v prvi fazi so to montažni objekti (šotori) v drugi fazi, ki je odvisna od selitve Adrie, se bodo fasade novih objektov prilagajale obstoječim fasadam znotraj kompleksa Revoz. Proti potoku se zasadi drevesna in grmovna vegetacija kot vizualna bariera v pogledih iz Regrče vasi in bližnjih bivalnih območij. Dodatna zasaditev je potrebna tudi kot protihrupna zaščita bivalnih območij.
Odstopanja: +/- 2%
11. Ureditev obstoječih objektov znotraj območja LN Revoz (rekonstrukcije, dograditve)
Vse določbe veljajo za obstoječe objekte Revoza in objekte, ki jih sedaj zaseda Adria.
Splošni pogoji glede vrste in vsebine posegov v prostor
V celotnem območju so dovoljeni: adaptacije, dozidave, nadzidave in nadomestne ter dopolnilne gradnje, če so namenjene ohranjevanju, izboljšanju in vzpostavljanju novih arhitektonskih in urbanističnih kvalitet območja ter zaokrožitvi tehnoloških procesov.
Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov, če to ni v nasprotju z usmeritvami in pogoji za posamezne ureditvene enote. Površina dograditve naj ne presega 10% osnovnega tlorisa objekta. Za dograditev in prenovitve veljajo vsi kriteriji za oblikovanje kulturne krajine.
Sprememba obstoječe namembnosti objekta
Sprememba obstoječe namembnosti je dovoljena skladno s pogoji komunalnega urejanja in okolje varstvenimi pogoji za območje LN Revoz z upoštevanjem obveznosti investitorja in izvajalcev ter toleranc, ki so dovoljene po tem LN. Pri tem je potrebno upoštevati gradbenotehnično in ekološko sanacijo in doseči višjo kvaliteto predvidenih ureditev.
Gradbena linija
Osnovno gradbeno linijo določajo tlorisne projekcije obcestnih fasad (pogledi iz bivalnih sosesk in Belokranjske ceste) ali njihovih proti javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov značilnih stavb. Praviloma naj bo to hkrati meja med javnim prostorom in tovarniško mejo.
Glavna fasada
Poglede iz bivalnih sosesk in Belokranjske ceste oblikuje del kulise javnega prostora in arhitekturni izraz odnosa gradbene enote s splošno rabo.
Funkcionalno zemljišče
Celotno območje LN Revoz je definirano kot enotno funkcionalno zemljišče tovarne.
Obvestilna mesta
Obvestilne table in reklamna znamenja se lahko postavijo v območju LN z upoštevanjem elementov kulturne krajine, tako da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in objektov.
12. Odstranitve obstoječih objektov
Odstranitve obstoječih neustreznih objektov se izvajajo po splošnih pogojih za ureditve obstoječih objektov.
13. Širitev energetskega objekta
Objekt je predviden kot novogradnja zahodno od obstoječega energetskega objekta, zaradi obstoječih urejenih platojev in dovozov je predviden kot samostojen objekt. Lega objekta je na zahodnem delu kompleksa ob obstoječem energetskem objektu.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): širina predvidenega območja gradnje objekta je 18 m, dolžina predvidenega območja gradnje objekta je 30 m, površina predvidenega območja gradnje objekta je 540 m2.
K.P. = 0,00 = 198,00 m.n.v. +/-0,50 m; višina objekta približno 12 m.
Po določitvi predvidene inštalirane moči se predvidi izdelava PVO in dodatno se ocenijo potrebni okoljevarstveni ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje.
Odstopanja: +/- 2%
13. člen
(Predvidena ureditev platojev, komunikacij, zelene površine)
Splošno:
Komunalna ureditev: navezava na obstoječo tovarniško infrastrukturo
Na vseh parkirnih površinah, platojih in komunikacijah se izvajajo lovilci maščob.
I. Odpremni center gotovih avtomobilov s carinskim skladiščem, I. in II. faza
Odpremni center obsega obstoječe platoje v zahodnem delu kompleksa z manjšim objektom za odpremo gotovih vozil. Le-ti se dodatno uredijo in razširijo z dograditvijo dodatnih platojev na zahodnem delu kompleksa Revoz. Odpremni center je urejen, ograjen in tlakovan plato z ločenim sistemom odvajanja meteornih vod. Lega: na zahodnem delu kompleksa.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): površina obstoječega odpremnega centra je 45.060 m2, površina predvidenega območja gradnje objekta I. faza: 45.550 m2.
Kota platoja I. faze je 0,00 = 180,00 m.n.v., +/- 50 cm; zaradi prilagajanja kote platoja obstoječemu terenu naj se le-ta izvede v naklonu z vmesnimi brežinami, na le-te je predvidena zasaditev dreves.
Predvideni plato se izvede v naklonu, ki ga zagotavlja odvajanje meteornih voda. Na preurejenih brežinah naj se maksimalno zasadi drevesna in grmovna vegetacija kot vizualna bariera v pogledih s ceste in iz bivalnih območij. Vmesne brežine se zasadijo z drevesi.
Komunalna ureditev: navezava na obstoječo tovarniško infrastrukturo, urejen ločen sistem odvajanja meteornih vod z lovilci maščob in urejenimi iztoki v potok Težka voda.
Odstopanja: do +/- 2%
II. Parkirišča za nekompletna vozila
Parkirišča za nekompletna vozila so predvidena ob novi preizkusni pisti kot tlakovane površine.
Lega: na južnem delu kompleksa, ob preizkusni pisti, vzhodno od predvidenih montažnih hal
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta):
Površina predvidenega območja gradnje objekta II.: P = 11850 m2.
K.P. 0,00 = 180,00 m.n.v., +/- 50 cm; zaradi maksimalnega prilagajanja kote platoja obstoječemu terenu naj se le-ta izvede v naklonu z vmesnimi brežinami.
Predvideni plato se izvede v naklonu, ki zagotavlja odvajanje meteornih voda. Na preurejenih brežinah naj se maksimalno zasadi drevesna in grmovna vegetacija kot vizualna bariera v pogledih s ceste in iz bivalnih območij.
Odstopanja: +/- 2%
III. Pista za preizkus novih vozil
Pista za preizkuse novih vozil je predvidena ob montažnih halah, smer SV-JZ.
Lega: na južnem delu kompleksa, vzhodno od predvidenih montažnih hal.
Kota 0,00 = 190,00 m.n.v., površina predvidenega območja gradnje objekta III.: P = 8060 m2.
Dodatno se oceni zatečeno stanje okolja, značilnost območja.
Predvidi se izdelava PVO in varstveni ukrepi za zmanjšanje emisij in vplivov v okolje, zlasti za preprečitev hrupa in vplive hrupa na bližnja stanovanjska območja.
Odstopanja: +/- 2%
IV. Ureditev parkirišč za zaposlene ob vhodu s Trdinove ulice
Za nadomeščanje obstoječih parkirnih mest na vzhodnem platoju, ki bodo odstranjena zaradi razširitve montažne hale na vzhodni plato, bodo na sedanjih makadamskih površinah urejena nova parkirišča za zaposlene. Zaradi predvidene gradnje parkirišč se odstrani več obstoječih pomožnih objektov, ki so na tej lokaciji. Lega: na severnem delu kompleksa ob vhodu s Trdinove ulice.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta): površina območja IV. je 6430 m2.
K.P. 0,00 = 201,50 m.n.v., +/- 50 cm; zaradi maksimalnega prilagajanja kote platoja obstoječemu terenu naj se le-ta izvede z naklonom z vmesnimi brežinami, ki se zasadijo z drevesi.
Stično območje z gradom Grm je treba pri oblikovanju upoštevati pogoje ZVKD, tako da bo z ustrezno preureditvijo območja v bližini gradu grad pridobil vsaj del nekdanje zaokroženosti tako v vsebinskem kot v oblikovnem pomenu. Ob mejah območja proti gradu je obvezna intenzivna zasaditev grmovja in dreves.
V II. fazi je namesto sedaj predvidene tlakovane površine možna izvedba garažne hiše enake velikosti.
Odstopanja: +/- 2%
V. Ureditev parkirišč za zaposlene na vzhodnem platoju ob lakirnici
Za nadomeščanje obstoječih parkirnih mest na vzhodnem platoju, ki bodo odstranjena zaradi razširitve lakirnice na vzhodni plato, bodo na sedanjih zelenicah urejena nova parkirišča za zaposlene.
Lega objekta: na vzhodnem platoju vzhodno od predvidene širitve obst. Lakirnice.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta):
Površina predvidenega območja gradnje objekta V.: P = 9300 m2.
Višinski gabariti: kota 0,00=192,00 m.n.v., +/- 50 cm; zaradi maksimalnega prilagajanja kote platoja obstoječemu terenu naj se le-ta izvede v naklonu z vmesnimi brežinami.
Predvidena parkirišča se izvajajo v naklonih, ki zagotavljajo odvajanje meteornih voda. Na preurejenih brežinah se zasadi drevesna in grmovna vegetacija. Ob Belokranjski cesti proti naseljem vzhodno od Revoza se predvidi intenzivna zasaditev kot protihrupna in vizualna bariera.
Odstopanja: +/- 2%
VI. Tranzitni plato
Sedanje makadamske površine ob grajskem vrtu se preuredijo v tranzitni plato.
Lega objekta: na severozahodnem delu kompleksa severno od železniških tirov.
Velikost in mere predvidenega območja gradnje (maks. gabarit objekta):
Površina predvidenega območja gradnje objekta VI. je 4900m2.
Kota 0,00=191,00 m.n.v., +/- 50 cm; zaradi potrebnega prilagajanja kote platoja obstoječemu terenu naj se le-ta izvede v naklonih z vmesnimi brežinami.
Odstopanja: +/- 2%
VII. Rekonstrukcija uvozov z Belokranjske ceste
Lega: na vzhodnem delu kompleksa – meja z Belokranjsko cesto.
Rekonstrukcija glavne ceste G2-105/256 se bo izvajala skladno s pogoji DRSC.
Začetek rekonstrukcije glavne ceste oziroma izvedbe hodnika za pešce in kolesarske steze je v km 0+380 pri glavnem vhodu v tovarno Revoz, konec pa v km 0+960 pri tovornem priključku za Revoz. V križišču v km 0+860 se izvede zavijalni pas širine 3 m.
Odstopanja: +/- 2%
VIII. Ureditev stičnega območja z grajskim kompleksom Grm
Za stično območje z gradom Grm je potrebno pri oblikovanju upoštevati pogoje ZVKD, tako da bo z ustrezno preureditvijo območja v bližini gradu grad pridobil vsaj del nekdanje zaokroženosti tako v vsebinskem kot v oblikovnem pomenu. Ob mejah območja proti gradu je obvezna intenzivna zasaditev grmovja in dreves.
IX. Pripadajoča zunanja ureditev znotraj celotnega kompleksa LN Revoz
Po končani gradnji je potrebno urediti okolico objektov. Odtok meteorne vode s streh je speljan v kanalizacijo. Predvidene količine meteornih vod bodo enake, saj so zdaj te površine asfaltirane in znaša koeficient odtoka za asfaltne površine in strešine 0,9. Predvideni platoji so izvedeni v naklonu, ki zagotavljajo odvajanje meteornih voda. Na preurejenih brežinah naj se maksimalno zasadi drevesna in grmovna vegetacija kot vizualna bariera v pogledih s ceste in iz bivalnih območij.
Posebni pogoji za zunanjo ureditve pri posameznih gradnjah so navedeni pri vsakemu objektu.
Celoten kompleks tovarne Revoz bo ograjen z žično ograjo višine 2m, vhodi so nadzorovani. Ob žični ograji je predvidena zasaditev grmovnic in dreves, ki se bo izvajala po priporočilih ZVKD za stična območja grada Grm ter po določbah tega LN za ureditev ostalih zelenih površin.
X. Pešpot ob potoku Težka voda
Predvidena pešpot ob potoku Težka voda poteka v zelenici med potokom in ograjo Revoza. Celoten kompleks tako ustvarjenih zelenih površin je velikosti 4,10ha. Ureja se po pogojih ZVND (poglavje 7.2. Pogoji za varovanje naravne dediščine).
Pri tem se ohranja struga potoka in upoštevajo že obstoječe poti ob potoku. Vse ureditve se izvedejo brez posegov v obrežno zarast in v relief. Predvidena pot je širine 2,5 m v peščeni izvedbi. Pešpot poteka po parcelah 1360, 1359/1, 1362/2, 1359/2, 1361, 1366/1, 1221/1 vse, k.o. Kandija, ter 899/2 in 902/6 k.o. Gotna vas in čez parcele 1221/10, 1367/6 in 1367/1, k.o. Kandija. Pešpot je navezana na obstoječe premostitve Težke vode in sicer na obstoječi most pod železniškim viaduktom na parceli 1361, k.o. Kandija z navezavo na Smrečnikovo ulico in obstoječa brv na parceli 884, k.o. Gotna vas.
V LN Revoz so vrisane dodatne tri premostitve in sicer na parcele 392/17, k.o. Šmihel, 1133, k.o. Gotna vas in 876/1, k.o. Gotna vas, ki segajo izven območja LN Revoz in se vključijo v UN za kolesarske in pešpoti Novega mesta (Acer, d.o.o., Novo mesto), ravno tako se v ta UN vključi pešpot od meje LN Revoz do izteka pešpoti ob Belokranjski cesti in poteka po parcelah 1390, 1378/1, 1378/3 in 1378/2 vse k.o. Kandija.
V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA
14. člen
(Organizacija prometa)
Kompleks tovarne Revoz se prometno navezuje na zunanji prostor z navezavo na cestno omrežje Novega mesta:
– z obstoječimi uvozi z Belokranjske ceste – glavni in tovorni,
– z obstoječimi pomožnimi uvozi s Trdinove in s Kandijske ceste na severni strani kompleksa.
Prečni profil Belokranjske ceste v območju LN Revoz je:
vozni pas 2 x 3,25 m         = 6,50 m
robna pasova 2 x 0,30 m      = 0,60 m
varovalni pas 2 x 0,75 m     = 1,50 m
kolesarska steza 2 x 1 m     = 2,00 m
hodnik za pešce 2 x 1,20 m   = 2,40 m
berma 2 x 0,50 m             = 1,00 m
– Os ceste se prilagaja tako, da se jo premika proti smeri Revoza, pri tem se v čim manjši meri posega v privatna zemljišča.
– Projekt naj vsebuje tudi pas za desno zavijanje v tovorni uvoz Revoza v km 0,860.
– Na tako projektno rešitev izdelovalec LN pridobi soglasje Direkcije RS za ceste.
Prometna mreža znotraj kompleksa se dopolni in zasnuje kot sistem hierarhijskih komunikacij, ki zagotavlja potrebno preglednost in prerazporeditev notranjega prometa.
Poleg cestnega omrežja je območje Revoza navezano z lastnim industrijskim tirom na železnico. Na železniški postaji in tirih niso predvideni dodatni posegi in razširitve.
15. člen
(Vodovod)
Pitna voda
Napajanje s pitno vodo je preko obstoječega priključka na primarnem cevovodu Stopiče – Novo mesto. Za potrebe Revoza po potrebi v celoti nameni rezervoar Grm, s tem da se le-ta nadomešča z novim rezervoarjem na Žibertovem hribu. Sekundarno omrežje se rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov tovarne in proizvodnih obratov. Za potrebe protipožarne zaščite se dograjuje hidrantno omrežje in razširi črpališče požarne vode ter šprinkler postaje.
Z načrtovano gradnjo skladišča kemikalij (objekt 8) na severnem platoju bo tangiran primarni vodovod DN 250 (Stopiče – Novo mesto). Predvidi se prestavitev izven območja Revoza.
Na severnem delu lokacijskega načrta (iz smeri Skalickega ulice) bo tangiran vodovodni priključek na železniško postajo Revoz, predvidi se prestavitev priključka z vodomernim jaškom.
Z rekonstrukcijo cestnega priključka na Belokranjsko cesto bo tangiran sekundarni cevovod vzdolž ulice. V tem primeru se predvidi obnova v NL DN 100.
Tehnološka voda
Zmanjšanje sedanje porabe pitne vode se izvaja s tehnološkimi prijemi in nadomeščanjem pitne vode s tehnološko.
Dodatno se preuči možnost vmestitve zbiralnika meteorne vode v severovzhodnem delu kompleksa v naravni depresiji ob meji kompleksa
V proučevanju je tudi možnost dobave dodatne tehnološke vode z vrtninami znotraj območja Revoza.
16. člen
(Kanalizacija)
Odvajanje odpadnih voda iz območje Revoza se izvaja delno v ločenem sistemu (kanal R ob Težki vodi) in delno v mešanem sistemu (območja navezana na javno kanalizacijo na Kandijski cesti). Ločevanje meteorne in fekalne kanalizacije je v fazi preučevanja variant.
Novi objekti se navezujejo na obstoječo kanalizacijo na dosedanje sisteme, s tem da se postopoma prehaja na ločen sistem: fekalna za odvod odpadnih vod, meteorna za odvod meteornih vod s parkirišč in cestišč preko lovilcev olj in maščob.
Odpadne industrijske vode iz lakirnice se predhodno prečiščujejo v lastni čistilni napravi, ki se po potrebi dogradi, ostale odpadne vode se odvajajo v obstoječo kanalizacijo in prečiščujejo v mestni čistilni napravi.
Sekundarno fekalno in meteorno kanalizacijsko omrežje se rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov tovarne in proizvodnih obratov.
17. člen
(Električna energija)
Napajanje
Revoz se z električno energijo napaja preko obstoječih sistemov 20 kV daljnovodov, navezanih na RTP Gotna vas. Rezervno napajanje za 20% potreb je danes s priključka na TP Regrča vas. V prihodnosti pa bi se za rezervno napajanje izvedel dodatni 20 kV kablovod – RTP Gotna vas – Revoz.
Območje urejanja tangira 20 kV naprave, in sicer: nadzemni 20 kV vod DV IMV 1 in DV IMV 2, nadzemni 20 kV vod DV Bolnica, obstoječo TP Begrad, obstoječo kabelsko kanalizacijo, v kateri so nameščeni 20 k V kablovodi za napajanje Revoza (DV IMV 1 in DV IMV 2),
Pred začetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo njihovih vodov in naprav.
Tehnični pogoji
1. Odmiki predvidenega objekta z elektroenergetskimi vodi in napravami morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
2. Območje urejanja (pista za preizkus novih vozil) tangira 20 kV DV Bolnica ter obstoječo jamborsko TP Begrad. Daljnovod je potrebno prestaviti v 20 kV zemeljski kablovod, TP pa prestaviti na mejo območja urejanja (stalni dostop s strani distributerja). Nova TP mora biti v kabelski izvedbi, ki omogoča zazankano obratovanje v distribucijskem omrežju. Trasa kablovoda mora potekati za ograjo tovarne. Kablovod je potrebno pod voznimi mesti in na mestih, kjer se pričakujejo večje mehanske obremenitve na podlago, prestaviti v kabelsko kanalizacijo z obbetoniranimi PVC cevmi preseka (160 mm. Moč nove TP se dimenzionira glede na potrebe investitorja (predvidoma med 250 in 630 kVA).
3. Območje urejanja LN tangira tudi obstoječe osnovno elektroenergetsko napajanje Revoza (DV IMV 1 in DV IMV 2). V sklopu širitve proizvodnje Revoza se bo moč odjema povečala s sedanjih 13 MVA na 17MVA in več. Obstoječi dvosistemski daljnovod DV IMV 1 in DV IMV 2 bo zamenjan s kabelskim dvojnim kablovodom 2x3x1x240 mm2 Cu, kjer se s povečano prenosno zmogljivostjo upošteva tudi predvidena povečana odjemna moč. Končna trasa kablovoda bo določena po izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi služnostnih pogodb z lastniki tangiranih parcel.
18. člen
(TK omrežje)
Celotno območje Revoza ima urejeno TK omrežje z lastnim optičnim kablom in urejene notranje razvode. Novi priključki in nove ureditve niso predvideni.
19. člen
(Plin)
Celotno območje Revoza je priključeno s posebnim priključkom s tlakom 20 barov na glavno MRP v Ločni. Na območju LN Revoz so oziroma bodo naslednji objekti v upravljanju Geoplina: plinovod 20 bar, premera 150mm od MRP Novo mesto (v Ločni) do MP IMV, merilna postaja (MP) IMV – nazivni vstopni in izstopni tlak je 20 bar, predvidena merilno regulacijska postaja (MP) Žabja vas za široko porabo in predviden plinovod do Novolesa v Gotni vasi.
Veljajo naslednji pogoji:
1. Vsi našteti objekti so vrisani in upoštevani v LN.
2. V projektih morajo biti detajlno rešena tangiranja Geoplinovih obstoječih in predvidenih objektov (višinske uskladitve, morebitna sprememba obstoječega električnega priključka MP IMV in odvodnjavanja meteorne vode, dostop v MP iz kompleksa Revoza, morebitna križanja in vzporedni poteki z bodočimi komunalnimi vodi in priključki ipd.).
3. Trasa predvidenega plinovoda do Novolesa naj se ohrani kot 20 bar plinovod. Odmik drevja od tega in obstoječega plinovoda naj bo tolikšen, da pri izkopih za plinovod ne bo ogrožen koreninski sistem drevja, najmanj pa 1,5 m.
4. Projektirana kapaciteta obstoječe MP IMV je Qmax = 3800 scm/h. Za morebiti potrebne predelave na obstoječem plinskem omrežju Geoplina, če bodo zahtevani večji Qmax, pa bo morala biti sklenjena ustrezna investicijska pogodba med Revozom in Geoplinom. Zadeve, ki se pogodbeno dogovarjajo med Geoplinom in Revozom, ne bodo predmet soglasja na ureditveni načrt.
Sekundarno plinovodno omrežje se projektira in dograjuje znotraj območja Revoza. Pri projektiranju in izvedbi plinovoda se upošteva:
1. Skladno z Uredbo o določitvi splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 10/2003) mora Revoz posredovati Geoplinu zahtevek za izdajo soglasja za priključitev v primeru kadar so zahtevane spremembo pretokov glede na kapacitete primopredajnih postaj.
2. Ob upoštevanju spremembe zakonske regulative za plinovode je pri nadaljnji obdelavi potrebno upoštevati omejitve v nadzorovanem oziroma varnostnem pasu plinovodov in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom njegovega pooblaščenca.
3. Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00). Za poseganja v nadzorovani pas visokotlačnega plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), za posege v varnostni pas srednjetlačnega plinovoda pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
20. člen
(Odpadki)
Nenevarni odpadki
Komunalnim odpadkom podobni odpadki
Komunalnim podobni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja. Odpadki se redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec.
Nenevarni uporabni odpadki
Del odpadkov, ki se lahko uporablja kot sekundarna surovina. V tehnoloških procesih se zbira na mestu nastajanja in odvaža v ponovno predelavo.
Nevarni odpadki
Ravnanje z nevarnimi odpadki se ureja skladno z zakonodajo. Končna dispozicija odpadkov je določena glede na vrsto odpadkov skladno z državnim konceptom razreševanja problematike nevarnih snovi in odpadkov.
21. člen
(Strelovod)
Vsi objekti bodo ustrezno zavarovani s strelovodi.
VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
22. člen
(Vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov)
Pri načrtovanju, izvajanju in vzdrževanju sistema odvodnje voda je treba upoštevati hidrološke podatke in hidrodinamične značilnosti Težke vode.
23. člen
(Območja ohranjanja narave)
Območje predvidenih ureditev ne sega v območje naravnih vrednot oziroma naravne dediščine, ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) in Strokovnih osnovah Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (ZVNKD Novo mesto, julij 1992), pač pa meji na območje le-teh, zato bodo vsi posegi usklajeni z navedenima odlokoma.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt Revoz (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, oktober 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Novo mesto.
Konkretne varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot:
1. Predvidene ureditve obrežja potoka Težka voda naj se izvedejo na način, ki ne bo ogrozil ali razvrednotil naravno vrednoto ter biotsko raznovrstnost tega območja:
– Ohrani naj se naravna struga potoka Težka voda.
– Pri ureditvi trase sprehajalne poti naj se upoštevajo že obstoječe poti ob potoku. Vse ureditve naj se izvedejo s čim manj posegi v obrežno zarast in v relief. Pri ureditvi poti naj se uporabljajo naravni materiali.
– Na odsekih ob potoku, kjer je predvidena sanitarna sečnja, naj se v čim večji meri ohrani obrežna zarast oziroma naj se jo nadomesti z avtohtonimi listnatimi obrežnimi drevesnimi vrstami, kot so: vrba, gaber, jelša.
– Ohranijo naj se travniške poti ob vplivnem pasu potoka.
– Na vplivni pas potoka Težka voda naj se ne odlaga odpadkov in postavlja oziroma gradi objektov.
2. Stično območje lokacijskega načrta z naravno vrednoto Grm – graščinski grad naj se uredi oziroma zasadi z avtohtono listnato drevesno zarastjo, ki bo skladna z zarastjo grajskega kompleksa (divji kostanj, jesen, javor, lipa) in bo hkrati zakrivala pogled na industrijske objekte v neposredni bližini.
24. člen
(Varovanje kulturne dediščine)
Območje predvidenih ureditev ne sega v območje kulturne dediščine, ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) in Strokovnih osnovah Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (ZVNKD Novo mesto, julij 1992), pač pa meji na območje le-teh, zato bodo vsi posegi usklajeni z navedenima odlokoma.
Za grajsko območje je predvidena izdelava LN skladno s Programom priprave ureditvenega načrta grad Grm v Novem mestu (Uradni list RS, št. 47/02). Dokončna ureditev vhoda v Revoz bo lahko korigirana z določbam LN za grad Grm.
Ob celotni potezi stika z območjem gradu Grm (EŠD 8762) je treba izvesti gosto zasaditev avtohtonih dreves in grmovnic, ki bi predvsem vizualno omilila neprimerno sobivanje industrije in območja gradu. Projekt zasaditve okoli kapele Božjega groba mora pripraviti za to usposobljena organizacija ob sodelovanju z ZVKD, OE NM. Za preostala robna območja Revoza je predlagana zasaditev avtohtone drevesne vegetacije, predvsem na strani proti Težki vodi. Zasaditev proti Belokranjski cesti je lahko bolj urbanega značaja in je možna uporaba tudi neavtohtonih rastlin.
Ob robu z grajskim območjem ni sprejemljivo postavljanje novih visokih objektov ali objektov, ki bi povzročali hrup ali onesnaževanje ozračja.
Načrtovana pot ob Težki vodi se nahaja zunaj tovarniške ograje. Ureditve morajo temeljiti na ohranitvi naravnih danosti in na renaturaciji degradiranega prostora.
25. člen
(Protihrupni ukrepi)
Varovanje objektov in območij pred hrupom se bo izvajalo v skladu z rešitvami iz posebnih protihrupnih študij za posamezne objekte, ki so sestavni del poročil o vplivih na okolje.
Glede na izračunano emisijo hrupa se predvidi varovanje izpostavljenih objektov in območij s protihrupnimi pregradami.
Investitor mora ob gradnji zaščititi ljudi, objekte in območja pred čezmernim hrupom v obsegu, ki je določen na osnovi prognoze prometa za leto 2010. V skladu s predpisi, ki urejajo hrup zaradi cestnega in železniškega prometa, ter v skladu z monitoringom, ki je določen v 30. členu tega odloka, je treba aktivno ukrepati v primeru ugotovljenih prekoračitev dopustnih ravni hrupa.
26. člen
(Emisije snovi v zraki)
Varovanje objektov in območij pred škodljivimi emisijami plinov v ozračje se bo izvajalo v skladu z rešitvami iz posebnih študij, ki je sestavni del poročila o vplivih na okolje.
Potrebo je ugotoviti ničelno stanje onesnaženosti zraka – imisijske vrednosti in določiti preventivne ukrepe pred prekomernim onesnaženjem (Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijkih vrednosti v zraku, Uradni list RS, št. 73/94).
Drugih posebnih zaščit v zvezi s povečanjem emisij plinov v ozračje zaradi povečanega prometa se ne predvideva.
27. člen
(Varstvo pred izlitjem škodljivih snovi)
Zaradi izlitja škodljivih snovi je potrebno preventivno ščititi zlasti tiste dele območja Revoza, ki so v bližini vodotoka Težka voda. V ta namen se na vseh tlakovanih površinah izvede meteorna kanalizacija z lovilci olj in maščob. Ob poteku cest v bližini Težke vode se izvede odbojno ograjo, ki preprečuje prevrnitev vozil v vodotok.
28. člen
(Zaščita pred požarom)
V skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:
1. pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja (če niso podana s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države);
2. potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204-požarnovarnostni odmik med stavbami);
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču);
4. viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list RS, št. 30/91).
Pri predvidenih posegih bodo upoštevana tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov,
– z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov in
– z možnostjo širjenja požara med poselitvenimi območji.
Požarna varnost objektov zaradi posegov se bo izboljšala z namestitvijo in razširitvijo Šprinkler postaje in dograjevanjem hidrantnega omrežja. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, tangirani vodovodi pa se prestavijo, tako da bo preskrba s požarno vodo zadostna.
VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA
29. člen
(Faze izvedbe LN)
Realizacija lokacijskega načrta bo potekala v naslednjih fazah:
1. kabliranje obstoječih daljnovodov IMV-1 in IMV-2 s povečano prenosno zmogljivostjo – do septembra 2005;
2. gradnja novogradenj skladno s tehnološkimi zahtevami Revoz-a;
3. gradnja potrebnih drugih komunalnih in prometnih objektov in naprav;
4. sanacija stičnega območja ob gradu Grm in drugih stičnih območij morajo biti izvajane sočasno z gradnjo novih objektov;
5. izvedba novogradenj, v zvezi z urejanjem zelenih in odprtih površin, tj. ureditve pešpoti, dostopov do Težke vode;
6. ureditev obstoječih objektov znotraj območja LN Revoz (rekonstrukcije, dograditve).
Faze se lahko tudi prepletajo ali potekajo sočasno, če to ni v nasprotju s pogoji tega lokacijskega načrta.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
30. člen
(Monitoring)
Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli pragove sprejemljivosti, najmanj v naslednjem obsegu:
– Vode – v času po izgradnji je treba izvesti enoletni monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo izpuste iz čistilne naprave in ostale izpuste. Na podlagi tako izvedenega monitoringa odpadnih vod se po potrebi določi novi program monitoringa. V času gradnje se predvidi enkratno vzorčevanje po programu za čas pred gradnjo. Program za monitoring mora biti obnovljen na podlagi posnetkov ničelnega stanja in meritev gladin podzemne vode še v času pred gradnjo. Monitoring je potrebno opravljati na izpustih in v podzemni vodi na emisijski in imisijski strani. Meritve obremenitev odpadne vode iz čistilne naprave in meritve obremenitev tehnološke odpadne vode iz čistilne naprave se izvajajo v skladu s predpisi.
– Zrak – monitoring onesnaženosti zraka. Območje meritev je treba povzeti iz poročil o vplivih na okolje za posamezne objekte. Monitoring onesnaženosti zraka izvaja pooblaščena organizacija. Spremljanje onesnaženosti zraka zaradi obratovanja železniške proge ni potrebno.
– Hrup – v času gradnje spremljati imisijske ravni hrupa in v primeru prekoračenih dopustnih vrednosti izvesti ustrezne ukrepe. Takoj po začetku obratovanja začeti z izvajanjem monitoringa hrupa in preverjanja ustreznosti ter zadostnosti izvedenih protihrupnih ukrepov.
– Varstvo pred sevanjem – načrtovana TP mora biti izvedena v skladu z uredbo, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju, kjer so določene mejne efektivne vrednosti električne poljske jakosti kot posledice obratovanja ali uporabe nizkofrekvenčnih in visokofrekvenčnih virov sevanja za I. in II. območje stopnje varstva pred sevanjem. Po začetku obratovanja transformatorske postaje je potrebno opraviti prve meritve elektromagnetnega sevanja skladno s pravilnikom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring za vire elektromagnetnega sevanja ter pogoje za njegovo izvajanje. V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe.
31. člen
(Dodatne obveznosti)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej tudi:
– zagotoviti ukrepe na glavnih in regionalnih cestah, na katerih se bo povečal promet med gradnjo, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču;
– v najkrajšem možnem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja Revoza;
– izdelati načrt aktivnosti za primer nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarne tekočine ali drugega materiala;
– na območju ni dovoljeno skladiščenje goriv in maziv za delovne stroje; pri gradnji je dovoljeno uporabljati takšen material, ki kasneje ne more ogroziti podtalnice.
32. člen
(Ostali pogoji in zahteve)
Poleg nalog iz drugih določb tega odloka mora investitor posegov v prostor in izvajalci lokacijskega načrta:
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse morebitne negativne posledice, ki so nastale zaradi graditve in dosedanjega obratovanja tovarne Revoz;
– redno vzdrževati lastne čistilne naprave, lovilce olj in druge naprave, predvidene za zaščito pred emisijami v okolje;
– izdelati načrte zunanje ureditve in pravočasno zagotoviti sadilni material za ozelenitev;
– izvajati meritve emisij v okolje v času gradnje in dve leti po pričetku obratovanja novih objektov ter po potrebi izvesti dodatno zaščito prizadetega okolja.
IX. TOLERANCE
33. člen
(1) Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Večja odstopanja:
Namembnost objekta, namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem LN.
Manjša odstopanja:
– spremembe karakteristik cest in komunalnih vodov,
– namembnost dela posameznega objekta, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka,
– sprememba parcelacije.
Dovoljena odstopanja od določil LN:
– lega objekta na parceli,
– horizontalni in vertikalni gabariti objekta: ±2%, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in ne posegajo v rešitve prometne in komunalne infrastrukture,
– višinska postavitev, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka.
Ta odstopanja so možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu s pogoji pristojnih organov in organizacij, ki so pridobljeni k temu lokacijskemu načrtu.
(3) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, v katerih delovna področja spadajo ta odstopanja.
X. NADZOR
34. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem lokacijskega načrta opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Do izvedbe predmetnih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
36. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto, v Oddelku za prostorsko planiranje.
37. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-18/2004
Novo mesto, dne 20. maja 2004.
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l. r.