Uradni list

Številka 41
Uradni list RS, št. 41/2004 z dne 22. 4. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 41/2004 z dne 22. 4. 2004

Kazalo

1800. Odlok o ureditvenem načrtu za cono Z4, stran 5038.

Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 18/95, 18/97 in 30/98 ter Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 14. seji, dne 26. 2. 2004 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za cono Z4-2/1 razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za cono Z4-2/1 razširitev pokopališča v Ilirski Bistrici, ki ga je izdelal Atelje Villa d.o.o. Podjetje za projektiranje in inženiring iz Ilirske Bistrice, v februarju 2003, pod številko AV 06/02.
2. člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– splošno,
– tehnično poročilo, ocena investicije,
– soglasja organov, organizacij in skupnosti.
Grafični del:
1. izvleček iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica,
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti M 1:5000
2. izvleček iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova namenske rabe prostora M 1:5000
3. Občina Ilirska Bistrica
prostorski ureditveni pogoji – naselja
Ureditvena območja naselij M 1:5000
4. izvleček iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova vodovodnega omrežja M 1:5000
5. izvleček iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova kanalizacijskega omrežja M 1:5000
6. izvleček iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova elektroenergetskega omrežja M 1:5000
7. obstoječa geodetska situacija M 1:500
8. obstoječa katastrska situacija M 1:500
9. arhitektonsko zazidalna situacija M 1:500
10. geodetska zazidalna situacija M 1:500
11. prometna situacija M 1:500
12. zbirna situacija komunalnih naprav M 1:500
13. zelene površine M 1:500
14. faznost M 1:500
15. prerezi, fasade M 1:500.
II. MEJE OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Prostor, ki je v planskih dokumentih opredeljen kot cona Z4-2/1, je namenjen pokopališču z zelenimi površinami.
V morfološki celoti Z4/1 leži cerkev sv. Petra z obstoječim pokopališčem, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Za razširitev in ureditev zelenega pasu ob pokopališču je planirana cona Z4-2/1. Obravnavano območje je danes delno pozidano območje že z objekti namenjenimi pokopališki dejavnosti. Večji del pa je odprt prostor – travniške površine v prvotni rabi.
V ureditveno cono načrta Z4-2 so vključene naslednje parcelne št. 58/5 del, 6572 in 1968/3 del, vse k.o. Trnovo in 925/2 del, 925/3, 925/4, 926 del, 929/4 del, 930/2, 932/2, 934/2, 935/3, 937, 942 del, 993/1, 993/2, 994, 995/1, 996, 997/1, 1051/1, 1095/1 del in 1968/5 del vse k.o. Ilirska Bistrica.
Površina območja kateri se ureja z UN znaša 21,023 m2.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI IZRABE
4. člen
Območje ureditvenega načrta razširitve pokopališča v Ilirski Bistrici obsega naslednja območja.
– A-območje dostopne ceste iz ”bistriške strani” – podaljšek Zupančičeve ulice ter izgradnja povezovalne ceste
– B-območje spodnjega parkirišča P1 in P2 s 123 pm
– C-Južni mestni vhod
– D-območje osrednje aleje – stopnišče, kot povezave starega in novega dela pokopališča
– E-območje poslovilne ploščadi
– F-območje poslovilnega objekta s servisnimi prostori
– G-niz kapelic ob podpornrm zidu z žarnimi nišami
– H-območje klasičnih grobov - novejša razširitev
– I-območje klasičnih in žarnih grobov – novo grobno polje
– J-območje klasičnih grobov – novo grobno polje
– K-območje skupnih grobišč in posip pepela – novo grobno polje
– L-območje anonimnih grobov – novo grobno polje
– M-območje zgornjega parkirišča Zp s 40 pm.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
5. člen
Oblikovanje objektov
Idejne rešitve objektov, ki so izdelani v merilu 1:500, bodo upoštevale zahteve ZN in značilnosti arhitektonskega koncepta posameznega objekta. Posamezni funkcijonalni sklopi so vključeni v kompleksno komunalno in prometno ureditev, so dostopni z nove povezovalne ceste iz smeri Zupančičeve ulice in ceste Ilirska Bistrica-Grda Draga od km 0,0 + 250 do km 0,0 + 300 m.
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest, peš poti (stopnišč, ramp), ki so funkcionalno prirejeni urbanistični zasnovi. Ta se prilagaja danostim prostora.
Horizontalni gabariti (odmiki in smeri zazidave) so definirani v geodetski zazidalni situaciji z gradbenimi linijami in linijami navezave.
6. člen
Poslovilni objekt je pritličen z merami 13 m x 17 m. Streha je predvidena kot dvokapnica s stekleno cezuro. Objekt ima steberno predvirje, poslovilni prostor, mrliški vežici in servisne prostore. Levo in desno ob poslovilnem objektu so v funcionalni povezavi predvideni še dve mrliški vežici ter pomožni prostori.
7. člen
Poslovilna ploščad je polkrožne oblike z radijem 15,60 m postavljene v osi poslovilnega objekta. Ploščad je na koti obstoječe poti n.m. 429,20 m, urejena kot tlakovan podaljšek nadkritega predverja in pomeni izhodiščno pozicijo za organizacijo ceremoniala in formiranje pogrebnega sprevoda. Rob ploščadi je zasajen z drevoredom cipres.
8. člen
Niz kapelic ob podpornem zidu je predviden kot kolumbarij. Kapelice so postavljene v osi obstoječih podpornih reber kot celična struktura z žarnimi nišami v poglobljenem zidu. Niz je dolg 43 m in širok 5,50 m. Objekt je pritličen z dvokapno streho. Kota slemena je 434 n.m.
9. člen
V osi južnega mestnega vhoda poteka osrednja aleja – stopnišče, ki v funkcionalnem in oblikovnem smislu povezuje stari in novi del pokopališča. Kota glavnega vhoda je 423,50 n.m. Širina stopnišča je 5 m. Glavni vhod je oblikovan minimalistično z težkimi železnimi vrati.
10. člen
Do poslovilne ploščadi so speljane tri pešpoti. Iz smeri cerkve in obstoječih mrliških vežic, iz smeri parkirišč in novih grobnih teras ter dovozna servisna pot. Poti so zasajene z nizko živo mejo, drevoredom cipres ali pa ozelenjenim podpornim zidom.
11. člen
Posamezna grobna polja za pokop so med seboj ločena z monolitno ograjo oziroma podpornim ab zidom. Nadaljevanje grobnega polja (polje A, B) novejše razširitve poteka v isti ravnini na koti 434,35 n.m ter v geometriji podpornega zidu (linija navezave A).
Prav tako je predvidena izgradnja ene terase z klasičnimi grobovi in dveh žarnih v enakem prečnem profilu kot že izvedene (linija navezave B). Predvidenih grobov je 120 enojnih, dvojnih 29 in 52 žarnih klasičnih grobov.
V geometriji starega pokopališča je v smeri JZ-SZ predvidena terasasta zasnova dveh grobnih polj (polje C,D). Prvo zgornje je na koti 426,50 n.m, drugo spodnje na 423,50 n.m. Dostop do grobnih teras je iz osrednje povezovalne aleje. Predvidenih grobov je 210 enojnih in 80 dvojnih.
12. člen
Polji za anonimno pokopavanje in posip pepela sta urejeni parkovno. Območje se nahaja med osrednjim stopniščem in nizom kapel ob zidu.
Na zelenem platoju izven pokopališča, desno od vhodne osi je predviden prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah.
13. člen
Grobovi so organizirani v terasnih poljih in sicer v vrstah. Poti med vrstami so široke 1,20 m, sprevodna pot je široka 2,70 m.
14. člen
Do izgradnje posameznih faz se zemljišče uporablja v dosedanje namene, razen ureditve, ki so potrebne za dokončanje prejšnjih faz.
15. člen
Funkcijo obstoječe mrliške vežice se po izgradnji novih vežic s pripadajočimi pomožnimi prostori prenese v območje poslovilne dorane.
V obstoječi vežici se smiselno uredijo prostori cvetličarne, svečarne, javnih sanitarij prostor hrambe orodja in prostorov upravljalca pokopališča.
16. člen
Obstoječi raščen teren je potrebno obvezno odstraniti do globine 2,20 m, na tako pripravljeno podlago se položi sloj nepropustnega materiala. Preko tega sloja nasujemo propustni material, ki omogoča zbiranje odcejnih vod, ki jih preko drenaže speljemo v kanalizacijo. Za poglobljene grobove je obvezna globina izkopa 320 cm, oziroma toliko, da je nad zgornjo krsto najmanj 150 cm prsti.
17. člen
Določajo se naslednje vrste grobov:
1. Zemeljski grob
a) enojen grob
– globina izkopa znaša 220 cm oziroma toliko, da je nad krsto 150 cm prsti
– enojen grob je lahko tudi poglobljen, v tem primeru znaša globina izkopa do 320 cm oziroma toliko, da je nad krsto 150 cm prsti
– mera neto grobne površine znaša 120 x 240 cm
– temelj groba znaša 100 x 240 cm
– razmak med vrstami grobov znaša 120 cm
– razmak med grobovi znaša 20 cm, tu se polože plošče iz pranega betona, urejen v predpripravi,združevanje v dvojne grobove ni dovoljeno
– oporni zid (betonski temelj groba) se zgradi in uredi v predpripravi groba
– svojci po pogojih upravljalca pokopališča urejajo celotno grobno površino;
b) dvojni družinski grob
– globina izkopa znaša 220 cm oziroma toliko, da je nad krsto 150 cm prsti
– enojen grob je lahko tudi poglobljen, v tem primeru znaša globina izkopa do 320 cm oziroma toliko, da je nad krsto 150 cm prsti
– mera neto grobne površine znaša 200 x 240 cm
– temelj groba znaša 180 x 240 cm
– razmak med vrstami grobov znaša 60 cm
– razmak med grobovi znaša 20 cm, tu se polože plošče iz pranega betona, urejene v predpripravi
– oporni zid (betonski temelj groba) se zgradi in uredi v predpripravi groba
– svojci po pogojih upravljalca pokopališča urejajo celotno grobno površino;
c) žarni grob
klasični
– mera neto grobne površine znaša 100 x 100 cm
– globina je 70 cm
– zazidalni gabarit je 80 x 80 cm
– oblika kocke s stenami deb 10 cm in zgornjo pokrivno ploščo deb. 7 cm s stranskimi utori za dvigovanje. Plošča je enotna iz umetnega ali naravnega kamna
– razmak med grobovi znaša 30 cm, tu se polože plošče iz pranega betona, urejen v perpripravi
– temelj groba s plaščem se zgradi in uredi v predpripravi groba
– klasični žarni pokop v zemljo je predviden na zgornjih dveh terasah med osmi C-C1
– svojci po pogojih upravljalca pokopališča urejajo celotno grobno površino,
kolumbarij
– mera neto grobne površine-niše znaša 70 x 70 cm
– globina je 60 cm
– zid z žarnimi nišami v celični strukturi s stenami deb. 10 cm in sprednjo pokrivno ploščo deb. 5 cm s vijaki za pritrjevanje. Plošča je enotna iz umetnega ali naravnega kamna. Zidovi so postavljeni v oseh obstoječih ab podpor. Zid je v vertikalni smeri sestavljen iz treh modulov ter podstavka.
– zid z žarnimi nišami se zgradi in uredi v predpripravi groba
– žarni pokop v poglobljen zid v celični strukturi je predviden ob obstoječem podpornem zidu v liviji navezave A
– svojci po pogojih upravljalca pokopališča urejajo celotno grobno površino,
anonimni pokopi, posip pepela
– na območju, ki je za to določeno, je dovoljen raztres pepela in ureditev vrta spomina.
18. člen
Idejna višinska regulacija
Idejna višinska regulacija utrjenih površin obravnavanega območja je:
– poslovilne ploščadi na koti 429,20 m NV
– glavni vhod v osi osrednje aleje na koti 423,50 m NV
– spodnje parkirišče v osi osrednje aleje na koti 421,25 m
– grobno polje v osi 1-2 na koti 426,50 m
– grobno polje v osi 2-3 na koti 423,50 m
– grobno polje v osi A-B na koti 434,30 m.
V grafični prilogi so višinske kote podane kot izhodiščne idejne kote posameznih platojev za nadaljnjo projektno obdelavo.
V. UREDITVE
19. člen
Hortikulturne ureditve
Glede na predlagano novo urbanistično arhitektonsko zasnovo dobi hortikulturna ureditev poseben pomen. Za vsak posamezen predel so izbrane takšne vrste, da s svojo obliko poustvarjajo poseben milje.
Predel ob zahodnem robu pokopališča
Vmesni prostor proti šoli zapolnimo z zasaditvijo iglavcev ali zimzelenih listavcev, tako da ustvarimo zeleno barijero.
Predel ob povezovalni cesti
Zeleni pas med povezovalno cesto in parkiriščem P1 je v celotni dolžini zasajen kot dvoredni drevored iglavcev cipres, ki so odporni na nizke temperature (Chamaecyparis lawsoniana…) kot zelena barijera. Na parkirišču P2 pa so zasajeni zimzeleni listavci, ki dajejo učinkovito senco in ne smetijo s plodovi.
Predel ob glavni aleji
Levo in desno od glavne aleje je urejena zelenica kot zelen tepih. Na tem delu so predvidene zasaditve pokrovnih zimzelenih grmovnic.
Poslovilna ploščad
Po obodu ploščadi so v enakomernem ritmu zasajeni iglavci - ciprese, ki so odporne na nizke temperature (Chamaecyparis lawsoniana...). Prav tako so ob poti do poslovilne ploščadi zasajene ciprese.
Vrt spomina
Predel med osrednjo alejo in prostorom kolumbarija je izveden v dveh terasah. Znotraj teh je določeno mesto kjer je dovoljen raztres pepela (anonimni pokop) in ureditev vrta spomina.
Počivališča s klopcami
Na robu večjih zelenih površin, poslovilni ploščadi, ob kolumbariju in zaključku zgornjega grobnega polja A so predvidene ureditve platojev za namestitev urbanega pohištva: klopi, ograje, konfini, fontana s pitno vodo, koši za smeti, svetila...
Dosedanje oblikovane zelene površine je potrebno obnoviti in ves čas vzdrževati. Občina določi vzdrževalca vseh zunanjih površin. Zelene površine so razvidne v grafični prilogi št. 12. Dovoljena je uporaba tudi drugih drevesnih in grmovnih vrst, ne samo avtohtonih, kar velja tako za prostostoječe rastline, skupine in žive meje.
Zelene površine je potrebno redno kositi in vzdrževati posamezna drevesa, skupine dreves in druge zelene sklope. Eventualne nadomestitve odmrlega ali poškodovanega rastja je vzdrževalec dolžan izvesti z istimi rastlinskimi vrstami.
20. člen
Vse parcele v območju ureditvenega načrta, katerih namembnost ostane v primarni rabi in katere ne bodo odkupljene, morajo imeti urejen dostop po obstoječih oziroma na novo urejenih dostopnih poteh, katere morajo biti vzdrževane.
21. člen
Dostopne ceste, parkirišča
Predviden je promet z osebnimi in lažjimi servisnimi vozili. Širina dostopne ceste iz smeri Zupančičeve ulice je 4,50 m, minimalni radii so 5 m, kar zadostuje za dvosmerni promet predvidenih vozil. Minimalni radij je uporabljen le pri zavijanju iz parkirišča proti poslovilni ploščadi,to je v smeri katera ne bo služila javnemu prometu. Obstoječo dostopno pot, ki poteka od izteka Zupančičeve ulice do ceste Ilirska Bistrica–Grda Draga se ukine. Vzporedno s spodnjim parkiriščem se izvede povezovalno cesto širine 4,50 m.
Parkirišče 1 je locirano vzporedno z povezovalno cesto, predvideno je dvostransko poševno parkiranje pod kotom 60°. Promet po parkirišču se odvija enosmerno, in sicer je uvoz na vzhodni strani, izvoz na zahodni. Parkirna mesta za invalide morajo biti ustrezno označena. Skupno je predvideno 58 parkirnih mest.
Prav tako je ob povezovalni cesti, na desni strani predvideno parkirišče 2. Skupno je predvideno 65 parkirnih mest.
Zgornje obstoječe parkirišče ostane na isti lokaciji (po projektni dokumentaciji Atelje Villa d.o.o. št. proj. 10/95, maj 1995). Iz navedenega parkirišča se izvede rekonstrukcija priključka na cesto odsek Ilirska Bistrica–Grda Draga, po projektni dokumentaciji Dan Vinko Jazbec s.p., št. proj. 24/2003, oktober 2003.
VI. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
22. člen
Vsi objekti in zunanje utrjene površine morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Komunalna oprema obsega omrežja in naprave za oskrbo s pitno vodo, naprave in omrežje za odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo, omrežje zvez in javno razsvetljavo.
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati planske usmeritve, zasnove, ki so jih izdelale pooblaščene organizacije. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, vodo, tla). Priključitev objektov na komunalne naprave je možna v skladu s pogoji upravljalcev in veljavnimi predpisi.
Kanalizacija
Kanalizacija fekalnih in meteornih vod z območja ureditve se priključi na mestno kanalizacijo, ki se preureja iz mešanega v ločeni sistem. Kanalizacija območja ureditve se priključi na mestno v izteku Zupančičeve ulice. Meteorne vode se bodo priključile na obstoječo kanalizacijo, fekalne in izcedne vode iz grobnih polj pa na nov fekalni kanal, ki bo zgrajen do izvedbe ureditve pokopališča.
Fekalna kanalizacija, izcedne vode
Izvedeta se dve veji.
Prva odvaja vode iz poslovilnega prostora in iz drenaže že obstoječih grobnih polj (linija D, E). Poteka vzdolž parkirišča in se na koncu parkirišča združi z drugo vejo, ki odvaja izcedne vode z novega grobnega polja (linija F). Izcedne vode grobnega polja se zbirajo v drenaži, ki se izvede za podpornim zidom grobnega polja.
Od tu se z zbirnim kanalom priključijo na novo skupno fekalno kanalizacijo v izteku Zupančičeve ulice. V nadaljnjih fazah izdelave izvedbenih načrtov je potrebno izdelati hidrološko analizo terena (izvirne vode).
Meteorne vode
Zagotovljen mora biti nemoten odtok zalednih voda z ureditvijo meteorne kanalizacije.
Kanalizacija meteornih vod se izvede za odvodnjo strešnih vod poslovilnega objekta, vod iz poslovilnega platoja in za odvod vode pokritega hudournika na J delu območja. Kanalizacija hudournika iz zgornje ceste Ilirska Bistrica–Grda Draga je že izvedena v B.C. ( 40 (v obstoječi dokumentaciji oznaka - kanal A) in poteka po predvideni lokaciji novih grobnih polj zato, jo je potrebno prestaviti oziroma predimenzionirati. Meteorne strešne vode in vode iz poslovilnega platoja se lahko priključi tudi na ponikovalnico kolikor je teren primeren za ponikanje. Na dnu območja poteka hudourniški kanal, ki se ga uredi in spelje v obstoječo kanalizacijo B.C. ( 80 v Zupančičevi ulici.
Meteorne vode iz voznih in parkirnih površin
Za odvodnjo voznih in parkirnih površin se izvede ločena kanalizacija. Voda se zbira v vtočnih jaških s peskolovi in preko kanalizacije odteka v lovilec olj. Iz lovilca olj odteka voda v sistem kanalizacije meteornih vod. Vsebnost olj na iztoku iz lovilca olj mora znašati manj od 5 mg/l. Pred izvedbo priključevanja na meteorno kanalizacijo se preveri vpliv na celotno omrežje z dinamičnim modelom z vhodnimi podatki za Ilirsko Bistrico za padavine 300 i/s/ha (naliv)
Vsi trije sistemi kanalizacije morajo biti izvedeni vodotesno.
Kanalizacija se bo gradila v več ločenih sistemih v odvisnosti od faznosti gradnje.
V situaciji so prikazani glavni zbirni kanali za vse tri sisteme.
23. člen
Vodovod
Na SZ območja nad zgornjim parkiriščem potekata obstoječa vodovoda JC ( 200 in PEHD ( 110 na katerega se predvidi priključitev.
Vodovod je speljan do poslovilnega objekta in do vhodov na posamezna grobna polja, kjer so locirani vodnjaki-špine za vzdrževanje.
Trasa omrežja je razvidna iz zbirne karte komunalnih naprav v M 1:500, št. 12.
Pri izdelavi projektov v nivoju PZI je potrebno upoštevati vse ukrepe in postopke, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo cevovoda, skladno z veljavnimi predpisi, pravilniki, standardi in normativi.
24. člen
Elektro omrežje
Elektrika se vodi do poslovilnega objekta, ravno tako telefon. Na delu območja ureditve povezovalne ceste in spodnjih parkirišč poteka visokonapetostni kablovod 20 kV, zato bo potrebna prestavitev po pridobitvi predhodnih pogojev.
Za napajanje objektov v zazidavi je potrebno zgraditi NN kabelsko omrežje v kabelski kanalizaciji.
25. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se uredi ob dostopni cesti, poslovilni ploščadi, osrednjem stopnišču in parkirišču. Osvetlijo se z visokimi kandelaberskimi in nizkimi svetilkami vsklajenimi s hortikulturno ureditvijo. Omrežje javne razsvetljave se zgradi v kabelski izvedbi.
26. člen
Zbiranje odpadkov
Odpadki se zbirajo centralno v kontejnerjih ob servisnem vhodu na poslovilno ploščad, iz smeri parkirišča in obstoječi mrliški vežici. Znotraj pokopališke površine se ob posameznih vhodih na grobna polja locirajo koši za odpadke.
VII. TOLERANCE
27. člen
Večji del območja je pokopališka arhitektura ter hortikulturne ureditve. Obstoječi objekti in grobna polja ohranjajo velikostne gabarite. Dovoljena pa so odstopanja v kontekstu celotne ureditve v okviru možnosti obremenitve zemljišča.
Maksimalni gabariti in tlorisne velikosti novo predvidenih objektov so podani v grafičnem delu pod št. 1. Odstopanja gabaritov so v vseh smereh ( 5 %, kolikor ne rušijo osnovne zasnove lociranih objektov. Za razširitev grobnih polj je nujno ohraniti linije navezav.
Tlorisna odstopanja ureditev je možna samo v primeru prilagajanja obstoječim prometnim ureditvam in usklajevanju z niveletnim stanjem, kar opredeli projekt zunanje ureditve.
VIII. FAZNOST GRADNJE
28. člen
Območje se bo izgrajevalo v več etapah, kar je odvisno od potreb in finančne zmogljivosti investitorja. V primeru daljšega časovnega zamika gradnje je potrebno gradbene parcele urediti kot zelenice in jih vzdrževati.
Širitev pokopališča je predvidena v štirih fazah.
1. faza obsega območje nadaljevanja terase klasičnih grobov novejše širitve – grobno polje A-B, dostopno rampo, parkirne površine, dostopno cesto, povezovalno cesto,
2. faza obsega območje poslovilnega objekta s poslovilno ploščadjo, kolumbarija, osrednjo alejo,
3. faza obsega območje prve terase klasičnih grobov- grobno polje C, območje anonimnega pokopa, raztrosa pepela in žarne grobove
4. faza obsega območje druge terase klasičnih grobov.
Do izgradnje posameznih faz se zemljišče uporablja v dosedanje namene, razen ureditve, ki so potrebne za dokončanje prejšnjih faz.
Funkcijo obstoječe mrliške vežice se po izgradnji novih vežic s pripadajočimi pomožnimi prostori prenese v območje poslovilne dvorane.
V obstoječi vežici se smiselno uredijo prostori cvetličarne, svečarne, javnih sanitarij, prostor hrambe orodja in prostorov upravljalca pokopališča.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
29. člen
Ureditveni načrt je obvezen za investitorja, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na obravnavanem območju.
Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Poleg določil ureditvenega načrta je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje dajalcev soglasij za vsak poseg v prostor posebej.
Pri izvajanju ureditvenega načrta morajo biti, glede na njihova določila, upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, okoljevarstveni, varnostni in drugi predpisi.
X. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Ureditvenii načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Ilirska Bistrica.
31. člen
Nadzor nad izvajanjem sprejetega ureditvenega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
32. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35005-04/02-231
Ilirska Bistrica, dne 26. februarja 2004.
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Šenkinc Anton, univ. dipl. ekon. l. r.