Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2004 z dne 30. 1. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2004 z dne 30. 1. 2004

Kazalo

393. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva, stran 995.

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96 in 36/00), 20. in 73. člena zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02) 26 in 31. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) 21. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) sta Občinski svet občine Lendava na podlagi 17. člena statuta Občine Lendava (Uradni list RS, št. 26/99, 119/00 in 69/02) na 6. seji dne 8. 12. 2003 in Občinski svet občine Dobrovnik na podlagi 18. člena statuta Občine Dobrovnik (Uradni list RS, št. 34/99, 23/01, 50/01, 59/02 in 37/03) dne 17. 12. 2003, v soglasju s svetom Madžarske samouprave Občine Lendava in svetom Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Dobrovnik sprejela
O D L O K
o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Lendava in Občina Dobrovnik (v nadaljnem besedilu: ustanoviteljici) uskladita delovanje javnega zavoda Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva (v nadaljnjem besedilu: knjižnica) z določbami zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/01) in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), urejata njen status, razmerja med ustanovitelji in knjižnico, med pogodbenimi partnerji in knjižnico ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja knjižnice.
Soustanoviteljici knjižnice sta Madžarska samouprava Občine Lendava in Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Dobrovnik.
2. člen
Knjižnica je pravni naslednik javnega zavoda Knjižnica Lendava - Könyvtár Lendva, s sedežem v Lendavi, katerega ustanoviteljica je Občina Lendava, ki je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod registrsko številko 1/002218/00.
3. člen
Poslanstvo knjižnice je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti, ki ni pridobitna dejavnost ter omogočanje zadovoljevanja izobraževalnih, informacijskih, kulturnih in razvedrilnih potreb uporabnikov.
II. STATUSNE DOLOČBE
1. Ime, sedež in pravni status knjižnice
4. člen
Ime in sedež ustanoviteljic:
Občina Lendava, Trg ljudske pravice 5, Lendava in Občina Dobrovnik, Dobrovnik 297.
5. člen
Ime javnega zavoda je Knjižnica Lendava – Könyvtár Lendva
Skrajšano ime: KL – KL
Sedež knjižnice je: Lendava-Lendva, Glavna ulica – Fő utca 12
Knjižnica je samostojna pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v pravnem prometu, kot to določa zakon o knjižničarstvu in zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem s katerim razpolaga.
Knjižnica se vpiše v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica.
Knjižnica lahko spremeni dejavnost, ime in sedež po predhodnem soglasju ustanoviteljic in soustanoviteljic.
V pravnem prometu mora knjižnica uporabljati ime iz tega člena.
6. člen
Knjižnica ima pečat okrogle oblike z napisom Knjižnica Lendava – Könyvtár Lendva.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanje ter delavce, ki so odgovorni zanje, določi direktor.
III. ORGANIZACIJA IN DEJAVNOST KNJIŽNICE
7. člen
Knjižnica je ustanovljena in organizirana kot splošna knjižnica za opravljanje knjižnične dejavnosti kot javne službe za območje občin Lendava, Dobrovnik, Črenšovci, Turnišče, Odranci, Kobilje in Velika Polana, kot to odreja pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Knjižnica na narodnostno mešanem območju zagotavlja knjižnično dejavnost namenjeno tudi pripadnikom madžarske narodne skupnosti.
Knjižnična dejavnost za druge občine, ki niso ustanoviteljice, se izvaja na podlagi pogodb v soglasju z ustanoviteljicama.
8. člen
Po notranji organizaciji ima knjižnica naslednje oddelke:
– mladinski oddelek,
– oddelek za odrasle,
– obdelava gradiva.
9. člen
Dejavnost knjižnice šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu v okviru katere knjižnica:
– ugotavlja potrebe po knjižničnem gradivu,
– nabavlja, strokovno obdeluje in obnavlja knjižnično gradivo,
– skrbi za dostopnost knjižničnega gradiva, ga izposoja, svetuje in pomaga pri njegovi izbiri in uporabi,
– izdeluje knjižnične kataloge, podatkovne zbirke in druge informacijske vire,
– posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve,
– sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobiva in izobražuje uporabnike,
– skrbi za informacijsko opismenjevanje uporabnikov in se vključi v procese vseživljenjskega izobraževanja,
– varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik,
– zbira, obdeluje, hrani in posreduje domoznansko gradivo za svoje območje,
– opravlja informacijsko, dokumentacijsko, komunikacijsko in splošno kulturno delo,
– utrjuje in razvija strokovnost, organiziranost, povezanost in enotnost knjižničarske stroke,
– se povezuje v enotni knjižnični informacijski sistem,
– zagotavlja dostopnost in uporabo gradiva javnih oblasti, ki so splošno dostopna,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
– organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
– organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
– vzdržuje stike s sorodnimi zavodi doma in v tujini,
– izmenjuje knjižnične prireditve in razstave,
– pripravlja in izdeluje vse vrste publikacij v knjižni in neknjižni obliki,
– izvaja dejavnosti povezane s podatkovnimi bazami na področju knjižnične dejavnosti,
– izvaja bibliografska, informacijska, dokumentacijska in komunikacijska dela, namenjena javnosti,
– pripravlja prireditve in druge oblike razvijanja interesa za knjižnično gradivo in knjižnično dejavnost,
– zagotavlja ukrepe za zavarovanje knjižničnega gradiva pred nevarnostmi v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni ter ob naravnih ter drugih nesrečah,
– izvaja temeljne raziskave na področju teorije in prakse knjižničarstva,
– skrbi za usklajen razvoj svoje knjižnične mreže,
– izdaja kataloge, bibliografije in druge strokovne publikacije o knjižničnem gradivu.
10. člen
Naloge iz prejšnjega člena, ki jih opravlja knjižnica so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:
O/92.511    Dejavnost knjižnic
O/92.310    Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.522    Varstvo kulturne dediščine
DE/22.110   Izdajanje knjig
DE/22.130   Izdajanje revij in periodike
DE/22.140   Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150   Drugo založništvo
G/52.471    Dejavnost knjigarn
G/52.472    Trgovin na drobno s časopisi in revijami
G/52.486    Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
G/52.500    Trgovina na drobno z rabljenim blagom
G/52.630    Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
K/71.330    Dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem
K/72.300    Obdelava podatkov
K/72.400    Omrežne podatkovne storitve
K/72.600    Druge računalniške dejavnosti
K/73.201    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja
K/73.202    Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.400    Oglaševanje
K/74.852    Fotokopiranje in drugo razmnoževanje
K/74.871    Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873    Druge poslovne dejavnosti, d.n.
K/74.200    Dajanje lastnih nepremičnin v najem
M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje, d.n.
IV. ORGANI KNJIŽNICE
11. člen
Organi knjižnice so:
– direktor,
– svet knjižnice.
1. Direktor
12. člen
Direktorja imenuje svet knjižnice na podlagi javnega razpisa po predhodnem soglasju ustanoviteljice Občine Lendava, ki ima v lasti več kot polovico ustanoviteljskega deleža, mnenju Občine Dobrovnik in mnenja občin, ki so na knjižnico s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti, mnenja soustanoviteljic ter mnenja strokovnih delavcev knjižnice. Soglasje in mnenja se nanašajo na kandidata za direktorja, ki ga predlaga svet knjižnice izmed tistih prijavljenih, ki izpolnjujejo pogoje. Svet knjižnice imenuje direktorja z večino glasov vseh članov.
Strokovni delavci o mnenju k predlaganemu kandidatu za direktorja glasujejo tajno. Tajno glasovanje razpiše svet knjižnice, izvede pa ga tričlanska komisija, ki jo imenuje svet knjižnice.
Če ustanoviteljici, pogodbeniki, soustanoviteljici in strokovni delavci knjižnice ne podajo soglasja oziroma mnenja v roku 60 dni od dneva prejema zaprosila zanj, se šteje, da je soglasje bilo podano oziroma, da so mnenja pozitivna.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne ali humanistične smeri,
– pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodstvenih delih,
– sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– aktivno obvlada slovenski in madžarski jezik,
– obvlada osnove računalništva,
– poznavanje dejavnosti na področju knjižničarstva.
Direktor vodi tudi strokovno delo knjižnice, zato mora izpolnjevati pogoje za strokovnega delavca knjižnice. V primeru, da direktor nima bibliotekarskega izpita, ga mora opraviti najkasneje v dveh letih od imenovanja.
Mandat direktorja traja pet let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta knjižnice njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanje mandata.
13. člen
Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje knjižnice, predstavlja in zastopa knjižnico in je odgovoren za zakonitost dela. Direktor v pravnem prometu zastopa in predstavlja knjižnico neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru finančnega načrta, razen pogodb o investicijah, kjer je potrebno soglasje sveta knjižnice ter pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki jih ima knjižnica v upravljanju, za katere je potrebno soglasje lastnika..
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in ostalimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Naloge direktorja so:
– organizira delo knjižnice,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela s finančnim načrtom,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju sindikata,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju sindikata,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo posamezna vprašanja v zvezi z delovanjem knjižnice,
– poroča ustanovitelju, soustanoviteljem in svetu o zadevah, ki pomembno vplivajo na delovanje knjižnice,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo knjižnica ima,
– druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom in zakonom.
K aktom 2., 3., 4., 5., 6., 7., in 11. alinee daje soglasje svet knjižnice.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil določenih z zakonom in tem odlokom prenese s pisnim pooblastilom opravljanje posameznih zadev, zastopanje in pravico podpisovanja določenih aktov, pogodb in drugih listin na druge osebe.
Direktorja v času njegove odsotnosti nadomešča delavec, ki ga pooblasti direktor.
14. člen
Svet knjižnice razreši direktorja pred iztekom mandata:
– če direktor sam zahteva razrešitev,
– če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerij preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih knjižnice,
– če neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov knjižnice ali ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom knjižnici povzroči večjo škodo,
– če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti,
– zaradi bistvenih sprememb, kot sta spremenjena dejavnost zaradi katere je knjižnica ustanovljena ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Direktorja razreši svet na način in po postopku, ki je določen za imenovanje direktorja knjižnice.
Svet knjižnice mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti soglasje Občine Lendava, mnenje Občine Dobrovnik in mnenje občin, ki so na zavod s pogodbo prenesle opravljanje dejavnosti ter mnenje soustanoviteljic in mnenje strokovnih delavcev ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izreče v roku 30 dni.
15. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, svet knjižnice imenuje vršilca dolžnosti direktorja izmed strokovnih delavcev ali izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.
2. Svet knjižnice
16. člen
Svet knjižnice opravlja tudi naloge strokovnega sveta. Svet sestavlja devet članov:
– štirje predstavniki ustanovitelja, od katerih imenuje Občina Lendava tri člane, Občina Dobrovnik pa enega člana,
– dva predstavnika delavcev knjižnice,
– en predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, ki ga na predlog direktorja knjižnice izmed aktivnih članov knjižnice, imenuje župan Občine Lendava v soglasju z županom Občine Dobrovnik,
– dva predstavnika soustanoviteljic.
Na prvi konstitutivni seji člani izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Svetu knjižnice prične teči mandat z dnem konstituiranja. Prvo konstitutivno sejo sveta knjižnice skliče direktor v roku 30 dni po imenovanju članov.
Volitve predstavnikov delavcev se uredijo v aktu, ki ga sprejme direktor v soglasju s svetom knjižnice. Volitve se razpišejo največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata.
Mandat članov sveta knjižnice traja 4 leta in so po poteku mandata lahko ponovno izvoljeni.
Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja o preteku mandata članov sveta knjižnice najmanj 90 dni pred potekom.
Seje sveta knjižnice sklicuje predsednik sveta.
Predsednik sveta knjižnice mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, direktor ali župana ustanoviteljic. Če predsednik sveta ne skliče seje v roku 15 dni od pisne zahteve, jo lahko skliče direktor knjižnice ali župana občin ustanoviteljic.
Svet knjižnice sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta. Svet knjižnice sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Svet knjižnice s poslovnikom podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in vodenja zapisnika.
17. člen
Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– če se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi,
– če s svojim delom škoduje delu in ugledu knjižnice.
Na predlog direktorja ali sveta knjižnice, člane sveta knjižnice razreši ustanovitelj, ki ga je imenoval.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta, se za čas izteka mandata imenuje nov član po istem postopku kot je bil imenovan razrešeni član.
18. člen
Svet knjižnice ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanje knjižnice,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji revizor ustanovitelja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, letnemu programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi ter nadzira njihovo izvajanje, poslovnemu poročilu knjižnice, pogodbam o investicijah nad 4 milijone ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam kulturnih dobrin,
– imenuje in razrešuje direktorja in organe knjižnice,
– razpiše tajno glasovanje strokovnih delavcev,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,
– opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi in s tem odlokom.
Svet knjižnice opravlja naloge strokovnega sveta:
– spremlja in ocenjuje delovanje knjižnice in politiko njenih ustanoviteljic in soustanoviteljic ter pogodbenih partnerjev,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen zaradi katerega je knjižnica ustanovljena,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje zavodski kolektivni pogodbi,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem knjižnice.
V. PREMOŽENJE
19. člen
Premoženje knjižnice, ki se nahaja v Občini Lendava je last Občine Lendava, v ostalih izposojevališčih je last tiste občine, kjer je izposojevališče.
Knjige so last občin glede na vložena sredstva za nakup, z njimi upravlja knjižnica.
VI. VIRI, NAČIN IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA DELO KNJIŽNICE
20. člen
Sredstva za izvajanje javne službe zagotavljajo ustanovitelji, pogodbeni partnerji in državni proračun.
Poleg tega lahko knjižnica pridobiva sredstva iz nejavnih virov:
– s članarinami in drugimi nadomestili,
– z donacijami, darili in iz drugih zakonitih virov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu.
21. člen
Sredstva za izvajanje javne službe knjižnica pridobiva na osnovi programa dela in finančnega načrta, pripravljenega v skladu s pogoji iz 36. člena zakona o knjižničarstvu in pravilnika o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03).
22. člen
Sredstva za izvajanje javne službe so stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom, programski materialni stroški, materialni stroški obratovanja in stroški za nakup knjižničnega gradiva.
Med ustanoviteljicama, soustanoviteljicama in občinami pogodbenimi partnerji se finančna obveznost za skupne stroške razdeli sorazmerno s številom njihovih prebivalcev, medtem ko stroške knjižnične dejavnosti, ki nastanejo neposredno na območju posamezne občine, krije vsaka občina sama.
Skupni stroški knjižnice obsegajo predvsem materialne stroške in stroške dela, povezane z izborom, nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, z uporabo referenčne zbirke ter z delovanjem skupnih služb.
Pogodbeni partnerji knjižnice so občine Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana in Kobilje. Pogodbeni partnerji zagotavljajo sredstva iz prvega odstavka tega člena v skladu s pogodbo.
23. člen
V primeru, da posamezna občina ne izpolnjuje svojih obveznosti do knjižnice po tem odloku, mora knjižnica obvestiti ustanovitelja in Ministrstvo za kulturo, da ukrepa po 54. členu zakona o knjižničarstvu.
24. člen
Knjižnica pridobiva iz proračuna države za usklajen razvoj knjižnične dejavnosti sredstva za:
– delni letni nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme,
– program knjižnice, pripravljene v soglasju s predstavniki narodne skupnosti na narodnostno mešanem območju na podlagi pogodbe med ministrstvom za kulturo in knjižnico,
– za razpisane programe in projekte.
25. člen
Presežek prihodkov nad odhodki iz javne službe knjižnica nameni za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odločata ustanoviteljici na predlog direktorja po predhodnem soglasju sveta knjižnice.
Če odhodki presegajo prihodke knjižnice zaradi neizpolnjenih obveznosti ustanoviteljic in pogodbenih partnerjev iz 22. člena tega odloka, primanjkljaj krijejo tiste ustanoviteljice in pogodbeni partnerji, ki svojih obveznosti niso izpolnili.
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI KNJIŽNICE V PRAVNEM PROMETU
26. člen
Knjižnica je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi sredstvi s katerimi lahko razpolaga.
Knjižnica prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s premoženjem, ki ga ima v upravljanju.
27. člen
S premičnim premoženjem upravlja knjižnica samostojno, z nepremičnim pa samo po predhodnem soglasju lastnikov.
VIII. ODGOVORNOST USTANOVITELJIC ZA OBVEZNOSTI KNJIŽNICE TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJIC KNJIŽNICE
28. člen
Za obveznosti knjižnice subsidiarno odgovarjata ustanoviteljici do višine sredstev, ki se letno zagotavljajo iz proračuna ustanoviteljic za delovanje knjižnice.
Ustanoviteljici ne odgovarjata za obveznosti knjižnice iz naslova dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja za druge naročnike.
Ustanoviteljici knjižnici nudita tudi druge vrste pomoči, ki nima materialnega značaja.
29. člen
Knjižnica je dolžna ustanoviteljicama pošiljati podatke o poslovanju, o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so neobhodni za izvrševanje funkcije ustanoviteljstva. Knjižnica mora nemudoma in popolno obvestiti ustanoviteljici v primeru, da posamezni pogodbeni partnerji ne izpolnjujejo svojih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo pravočasno ali redno.
IX. SPLOŠNI AKTI KNJIŽNICE
30. člen
Knjižnica ima naslednje splošne akte:
– akt o sistemizaciji delovnih mest,
– splošni akt o varstvu pri delu in požarni varnosti,
– splošni akt o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah materialno finančnega poslovanja,
– pravilnik o splošnih pogojih poslovanja,
– druge splošne akte, ki urejajo pomembna vprašanja s področje dela ali v zvezi z delom knjižnice.
Splošne akte knjižnice sprejema samostojno direktor, če ni drugače določeno z zakonom ali s tem odlokom.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Svet knjižnice se mora konstituirati najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljajo njegove naloge obstoječi organi.
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljuje z delom dosedanji direktor do izteka mandata za katerega je imenovan.
32. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lendava – Könyvtár Lendva (Uradni list RS, št. 66/95).
33. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS in naslednji dan po objavi v Uradnih objavah Občine Dobrovnik.
Št. 01503-0022/2003
Lendava, dne 29. decembra 2003
Župan – Polgármester
Občine Lendava
mag. Anton Balažek l. r.
 
Župan
Občine Dobrovnik
Marjan Kardinar l. r.