Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2002 z dne 22. 10. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2002 z dne 22. 10. 2002

Kazalo

4465. Statut Krajevne skupnosti Lesce, stran 9772.

V skladu z 18. in 19. členom zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 26/97, 10/98) ter 57. člena statuta Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 23/99) je Svet krajevne skupnosti Lesce na 14. redni seji dne 24. 5. 2001 sprejel
S T A T U T
Krajevne skupnosti Lesce
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut Krajevne skupnosti Lesce ureja in določa temeljna načela za organiziranost, delovanje in financiranje krajevne skupnosti in njenih organov (v nadaljevanju: krajevna skupnost).
Razdelitev občine na krajevne skupnosti je utemeljena s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno gospodarskimi in kulturnimi razlogi.
2. člen
Območje Krajevne skupnosti Lesce obsega naselja Lesce, Hraše, Hlebce in Studenčice.
3. člen
Krajevna skupnost v okviru ustave, zakonov, občinskega statuta in sklepa občinskega sveta samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z občinskim statutom.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo neposredno, preko organov krajevne skupnosti in preko občine.
5. člen
Občani se lahko obračajo s svojimi pobudami na organe krajevne skupnosti.
6. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno in v skladu s statutom občine.
Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti. Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko za posamezne zadeve prenese pooblastilo za zastopanje na drugo osebo, kar je mogoče le s pisnim pooblastilom.
V odsotnosti predsednika sveta krajevne skupnosti zastopa krajevno skupnost podpredsednik, ki ima vse pravice in obveznosti kot predsednik krajevne skupnosti.
7. člen
Krajevna skupnost ima žiro račun in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in na svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
8. člen
Krajevna skupnost ima sedež v Lescah, Alpska 58.
Krajevna skupnost v odnosih s tretjimi osebami uporablja žig okrogle oblike, s premerom 35 mm, z dvojnim robom in z imenom »Krajevna skupnost« okoli roba, na sredini vodoravno je napis »Lesce«.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
9. člen
Občani imajo pravico, da v krajevni skupnosti odločajo o tistih nalogah, ki jih občinski svet iz občinske pristojnosti prenese v upravljanje krajevni skupnosti. Za te naloge določi občinski svet tudi ustrezna sredstva in opredeli kriterije.
Tako občani soodločajo pri uresničevanju skupnih interesov in opravljanju nalog ter solidarnem zadovoljevanju skupnih in osebnih potreb na področju:
– medsebojnih odnosov v krajevni skupnosti,
– urejanje naselij,
– varstva kmetijskih površin,
– otroškega varstva in socialnega varstva,
– zdravstvenega varstva,
– vzgoje in izobraževanja,
– prosvete in kulture,
– telesne kulture in rekreacije,
– komunalne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje njihovih potreb ter družin in gospodinjstev,
– varstvo interesov potrošnikov in uporabnikov,
– civilne zaščite,
– varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov,
– sprejemanje programa dela in razvoja skupnosti,
– načina združevanja in uporabe sredstev in dela za opravljanje posameznih skupnih nalog.
10. člen
Krajevna skupnost uresničuje svoje naloge tako da:
– sprejema statut in druge akte krajevne skupnosti,
– sprejema program dela, finančni načrt in zaključni račun,
– ustanavlja svoje organe za nemoteno poslovanje in delovanje krajevne skupnosti,
– daje predloge in sodeluje pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodeluje pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na svojem območju in sodeluje pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodeluje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti vodnih virov, sodeluje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– daje predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodeluje pri njihovi sanaciji,
– daje predloge za ureditev in polepšanje kraja (ocvetličenje, ureditev fasad in zgradb, vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodeluje,
– daje pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, ome-jevanje hitrosti itd.),
– predlaga programe javnih del,
– sodeluje in daje mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje krajevne skupnosti,
– oblikuje pobude za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posreduje pristojnemu organu občine,
– daje mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradnjah večjih proizvodnih ali drugih objektov, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije) pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodeluje in organizira kulturne, športne in druge prireditve,
– spremlja nevarnosti na svojem območju in o tem obvešča štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodeluje pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– daje soglasje k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki ji je dano v uporabo,
– skrbi za urejenost pokopališča in z njim gospodari,
– skrbi za pluženje in odvoz snega,
– skrbi za krajevne – lokalne ceste,
– v skladu z zakonom o gostinstvu daje mnenja v zvezi z obratovalnim časom gostinskih obratov,
– upravlja z lastnim premoženjem in premoženjem občine, ki ji je dano v uporabo,
– izdeluje načrte zaščite in reševanja,
– pripravlja in izvaja projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi,
– imenuje vaške skupnosti,
– opravlja vse vrste nalog, za katere je krajevna skupnost pristojna po ustavi, statutu Občine Radovljica, sklepih občinskega sveta, po tem statutu in drugih predpisih.
III. ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
11. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
12. člen
Svet krajevne skupnosti izvolijo krajani – volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote v krajevni skupnosti določi na predlog sveta krajevne skupnosti občinski svet z odlokom.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
13. člen
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, članstvom v nadzornem odboru občine ter direktorja občinske uprave.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna in nepoklicna.
14. člen
Članu sveta krajevne skupnosti predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta krajevne skupnosti,
– če nastopi funkcijo ali prične opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana krajevne skupnosti,
– če odstopi.
Razlogi za predčasno prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti se ugotavlja v primeru prve in tretje alinee prejšnjega odstavka na podlagi pravnomočne sodne odločbe; v primeru druge alineje na podlagi pravnomočne odločbe SPIZ; v primeru iz četrte in pete alineje na podlagi izjave člana sveta krajevne skupnosti in v primeru odstopa na podlagi pisnega odstopa.
Članu sveta krajevne skupnosti preneha mandat z dnem, ko svet krajevne skupnosti ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Svet krajevne skupnosti sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov za predčasno prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana sveta krajevne skupnosti se upoštevajo določbe zakona.
15. člen
Svet krajevne skupnosti ima enajst članov: Hlebce dva, Hraše dva, Studenčice enega in Lesce šest.
Izvoljeni so tisti kandidati iz vsake vasi, ki so dobili največ glasov, upoštevajoč posamično vas.
16. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Če župan ne skliče prve seje v navedenem roku, skliče najstarejši član sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov.
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju na prvi seji izmed sebe izvolijo člani sveta.
17. člen
Svet krajevne skupnosti poleg nalog iz tega statuta še:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbo statuta občine, ki določajo način sklicevanja zbora občanov.
18. člen
Kandidata za predsednika sveta krajevne skupnosti lahko predlaga vsak član sveta na prvi seji sveta.
Za predsednika sveta je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov sveta.
Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine glasov, se glasovanje ponovi tako, da se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta dobila pri prvem glasovanju največ glasov.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko razrešen pred potekom mandata, če tako predlaga najmanj četrtina članov sveta krajevne skupnosti in če za to razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je lahko na lastno željo razrešen tudi predčasno.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti.
19. člen
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, nima pa pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat letno oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati sejo sveta krajevne skupnosti če to zahteva župan ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti.
Dnevni red seje sveta krajevne skupnosti predlaga predsednik sveta ali najmanj četrtino članov sveta. Dnevni red seje lahko predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta, skupaj s podano zahtevo za sklic seje.
O predlaganem dnevnem redu razpravljajo in odločajo člani sveta z večino glasov navzočih članov.
20. člen
Svet krajevne skupnosti ima lahko poslovnik o delu, s katerim se podrobneje ureja način dela sveta krajevne skupnosti, postopek odločanja in razmerje do drugih organov krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti sprejema poslovnik o svojem delu z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov.
21. člen
Seje sveta krajevne skupnosti so javne. Samo če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
22. člen
Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Svet krajevne skupnosti sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, če zakon, statut občine ali ta statut ne določata drugačne večine.
Svet imenuje predstavnika v Odbor krajevnih skupnosti občine Radovljica.
23. člen
Glasovanje na sejah sveta krajevne skupnosti je praviloma javno. Tajno se glasuje samo, če tako določa zakon, ta statut in če tako sklene svet.
24. člen
Svet krajevne skupnosti poleg nalog iz tega statuta še:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe statuta občine, ki določajo način sklicevanja zbora občanov.
25. člen
Svet krajevne skupnosti ima tajnika, ki profesionalno pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnike sej in opravlja druge naloge po nalogu predsednika ali sveta krajevne skupnosti.
Tajnika imenuje svet krajevne skupnosti. Tajnik za svoje delo odgovarja predsedniku in svetu krajevne skupnosti.
26. člen
Tajnik krajevne skupnosti poleg naštetih nalog v 22. členu tega statuta izvršuje še naslednje stalne naloge:
– vodi vse administrativno poslovanje,
– vodi finančno poslovanje krajevne skupnosti v skladu s finančnim načrtom krajevne skupnosti, vključno z izdelavo periodičnih obračunov in zaključnega računa,
– sestavlja finančna poročila za svet krajevne skupnosti po posameznih resorjih v krajevni skupnosti,
– izvršuje sklepe odbora za gospodarjenje z Družbenim centrom in skrbi za njegovo nemoteno poslovanje,
– vodi evidenco nad izvajanjem komunalnih del skupne rabe,
– vodi evidenco grobov na pokopališču,
– ločeno vodi finančno poslovanje pokopališča,
– izvaja sklepe pokopališkega odbora,
– opravlja druge naloge po sklepu sveta krajevne skupnosti, njegovega predsednika in na podlagi sklepov odborov krajevne skupnosti.
Tajniku pripada plača na podlagi splošne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in v skladu z merili, ki veljajo za občinsko upravo. Tajniku določi plačo svet krajevne skupnosti tako, da upošteva, da se krije 20% plače tajnika iz lastnih sredstev krajevne skupnosti, 80% pa iz sredstev Občine Radovljica, kar je v skladu z nalogami prenešenimi iz občine za krajevno skupnost.
27. člen
Svet krajevne skupnosti lahko za pomoč pri svojem delu imenuje stalne odbore in stalne ali začasne komisije in druga delovna telesa.
28. člen
Stalni odbori sveta krajevne skupnosti so lahko:
– odbor za gospodarjenje z Družbenim centrom,
– odbor za komunalno dejavnost in urejanje prostora,
– odbor za gospodarjenje s pokopališčem,
Stalne komisije sveta krajevne skupnosti so lahko:
– finančna komisija,
– statutarna komsija,
– volilna komisija,
– komisija za kulturo, šport, turizem in šolstvo.
29. člen
Predsednika in člane odborov in komisij imenuje svet krajevne skupnosti izmed svojih članov in izmed drugih občanov.
Mandat članov odborov in komisij je enak mandatu članov sveta krajevne skupnosti.
Članstvo v odboru ali komisiji sveta krajevne skupnosti ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru krajevne skupnosti.
Prvo sejo posameznega odbora oziroma komisije skliče predsednik sveta krajevne skupnosti.
30. člen
Svet krajevne skupnosti lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora ali komisije sveta krajevne skupnosti ali odbor oziroma komisijo v celoti, na predlog najmanj četrtine članov sveta krajevne skupnosti.
O delu odborov in komisij sveta krajevne skupnosti mora le-ta razpravljati vsaj enkrat letno.
31. člen
Organ krajevne skupnosti je tudi nadzorni odbor, ki šteje tri člane.
Naloge nadzornega odbora so:
– da opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem krajevne skupnosti,
– da nadzoruje namensko uporabo sredstev krajevne skupnosti,
– da nadzoruje finančno poslovanje krajevne skupnosti.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča svetu krajevne skupnosti o svojem delu in ugotovitvah.
32. člen
Člane in predsednika nadzornega odbora imenuje svet krajevne skupnosti izmed krajanov za mandatno obdobje, kakršnega ima svet krajevne skupnosti.
33. člen
Odbor za gospodarjenje z Družbenim centrom je organ krajevne skupnosti, ki šteje tri člane.
Naloge odbora za upravljanje z Družbenim centrom so:
– sestavlja finančni načrt za redno in investicijsko vzdrževanje Družbenega centra za tekoče leto,
– nadzoruje izvajanje finančnega programa za tekoče leto,
– skrbi, da se z objekti smotrno gospodari in da so objekti in njihova okolica redno vzdrževani,
– izdela predloge in programe za pridobitev sredstev za redno vzdrževanje Družbenega centra,
– načrtuje akcije in druge intervencije za izvršitev določenih del,
– skrbi za finančno kritje naročenih del,
– sklepa z uporabniki Družbenega centra dogovor in pogodbe,
– enkrat letno, sicer pa po potrebi ali na zahtevo poroča o svojem delu svetu krajevne skupnosti.
34. člen
Odbor za komunalno dejavnost in urejanje prostora je organ krajevne skupnosti, ki šteje tri člane.
Naloge odbora za komunalno dejavnost in urejanje prostora so:
– sestavi program komunalnih akcij za tekoče leto,
– predlaga smotrno in racionalno komunalno urejanje območja krajevne skupnosti,
– obravnava predložene lokacijske in druge dokumente,
– obravnava urbanistične programe in daje nanje pripombe,
– nadzira potek načrtovanih komunalnih akcij,
– usklajuje programe komunalnih in drugih akcij s finančno komisijo,
– obravnava gradiva, ki jih prejema krajevna skupnost s področja komunalne dejavnosti,
– nadzira in opozarja upravljalce in lastnike stanovanjskih ter poslovnih zgradb na urejenost zelenic in okolice stavb,
– poroča o svojem delu svetu krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge po sklepih sveta krajevne skupnosti oziroma na njegovo zahtevo.
35. člen
Odbor za gospodarjenje s pokopališčem je organ krajevne skupnosti, ki šteje tri člane.
Naloge odbora za gospodarjenje s pokopališčem so:
– sestavlja finančni načrt za redno in investicijsko vzdrževanje pokopališča in objekta poslovilnih vežic za tekoče leto,
– nadzoruje planirana investicijska dela,
– skrbi, da se z objektom smotrno gospodari in da je pokopališče redno vzdrževano,
– načrtuje akcije in druge intervencije za izvršitev določenih del,
– skrbi za finančno kritje naročenih del,
– pripravlja spremembe pravilnika o gospodarjenju s pokopališčem in jih predlaga svetu krajevne skupnosti v sprejem,
– predlaga najemnine za: grobove, žarne niše ter cene za uporabo poslovilnih vežic, za novo najete grobove, žarne niše ter jih predlaga v sprejem svetu krajevne skupnosti,
– poroča o svojem delu svetu krajevne skupnosti,
– opravlja druge naloge po sklepih sveta krajevne skupnosti oziroma na njegovo zahtevo.
36. člen
Stalne komisije imajo predsednika in najmanj dva člana. Predsednika in člane stalnih komisij imenuje svet krajevne skupnosti za mandatno obdobje, kakršnega ima svet krajevne skupnosti.
Število članov posameznih komisij in njihove naloge se določi s poslovnikom ali s sklepom o delu sveta krajevne skupnosti, prav tako pa tudi postopek za predčasni odpoklic posameznega člana komisije ali odbora krajevne skupnosti oziroma komisije ali odbora v celoti. Člani stalnih komisij so za svoje delo odgovorni svetu krajevne skupnosti.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV
37. člen
Zbor občanov krajevne skupnosti obravnava zadeve v skladu s statutom občine.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo sveta krajevne skupnosti. Župan mora sklicati zbor občanov na zahtevo najmanj 5% volilcev, ki imamo stalno bivališče v krajevni skupnosti.
Zahteva volilcev za sklic zbora občanov krajevne skupnosti mora vsebovati pisno obrazložen sklep zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volilcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volilca, datum rojstva in naslov stalnega bivališča ter njihove podpise. Župan lahko s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volilcev. Sklep z obrazložitvijo je dolžan poslati pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volilcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov krajevne skupnosti najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
38. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti skliče župan na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev krajevne skupnosti ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.
39. člen
Sklic zbora občanov krajevne skupnosti mora vsebovati kraj in čas zbora občanov krajevne skupnosti ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov krajevne skupnosti se objavi na običajen način.
40. člen
Zbor občanov krajevne skupnosti vodi župan ali od njega pooblaščeni član občinskega sveta.
Župan lahko predlaga zboru občanov krajevne skupnosti imenovanje predsedstva zbora, ki nato zbor vodi.
Odločitev na zboru občanov krajevne skupnosti je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volilcev, ki sodelujejo na zboru.
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov krajevne skupnosti, koliko volilcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora občanov krajevne skupnosti. Z zapisnikom direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
41. člen
Občani lahko o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve na referendumu v skladu s statutom občine.
Občani lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih, ki jih obravnava občinski svet odločajo na svetovalnem referendumu. Odločitev sprejeta na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in drugih vprašanjih, če je tako določeno z zakonom.
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volilcev v krajevni skupnosti.
V. STATUSNE SPREMEMBE KRAJEVNE SKUPNOSTI
42. člen
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali 10% volilcev po postopku in na način, ki je določen z občinskim statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom občine po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
43. člen
Krajani in krajanke naselja ali več posameznih naselij lahko predlagajo ustanovitev krajevne skupnosti, če jih je več kot 400 in imajo vsaj trgovino z osnovno preskrbo ter javni prosto za delovanje.
Predlog o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volilcev z območja, za katerega je predlagana nova krajevna skupnost.
Enak postopek, kot velja za ustanovitev, velja tudi za druge statusne spremembe krajevne skupnosti.
Ukinitev krajevne skupnosti sprejme občinski svet, če ugotovi:
– da niso več podani pogoji za nadaljnji obstoj, to je vsaj 400 prebivalcev, trgovina z osnovno preskrbo in javni prostor za delovanje,
– če sta bila dva neuspešna razpisa volitev v svet krajevne skupnosti,
– če se v roku treh mesecev po opravljenih volitvah ne konstituira svet krajevne skupnosti.
V primeru ukinitve krajevne skupnosti se prebivalci krajevne skupnosti lahko odločijo, da se v celoti ali delu priključijo k sosednjim krajevnim skupnostim, ob njihovem soglasju.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
44. člen
Krajevna skupnost ima poleg premoženja, ki ga ima v uporabi tudi lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnost s svojim premoženjem gospodari kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o javnih financah in drugi zakonski ter podzakonski predpisi.
Če krajevna skupnost preneha obstajati, ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
45. člen
Krajevna skupnost pridobiva sredstva za svoje delovanje iz proračuna občine, s prihodki iz lastnega premoženja ali iz koncesij, ki jih dobi v upravljanje od občine.
Za uresničevanje posebnih potreb krajevne skupnosti in interesov njenih prebivalcev lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij in samoprispevkov.
46. člen
Krajevna skupnost načrtuje prihodke in odhodke, ki morajo biti zajeti v občinskem proračunu za posamezno proračunsko leto. V primeru, da krajevna skupnost načrtuje še druge prihodke in odhodke, ki niso vključeni v občinski proračun, občina ne odgovarja za finančne obveznosti, ki izhajajo iz tako planiranih prihodkov in odhodkov.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
47. člen
Opremo in materialna sredstva, ki jih potrebuje za svoje delovanje svet krajevne skupnosti, zagotovi občina, svet krajevnih skupnosti pa z njimi upravlja.
Za izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevne skupnosti in sveta krajevne skupnosti zagotavlja sredstva občina, organizacijo službe pa določi svet krajevne skupnosti v soglasju z občino.
VII. SPLOŠNI AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
48. člen
Svet krajevne skupnosti sprejema statut krajevne skupnosti in poslovnik za delo sveta.
Statut je temeljni splošni akt krajevne skupnosti, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta krajevne skupnosti.
49. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija dela in način dela sveta krajevne skupnosti ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta krajevne skupnosti.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Vsi organi in akti, ki jih določa ta statut, morajo biti konstituirani in sprejeti v roku treh mesecev po objavi statuta.
Če se svet krajevne skupnosti ne konstituira v roku iz prvega odstavka tega člena, župan razpiše nove volitve.
51. člen
Obvezno razlago določb tega statuta daje svet krajevne skupnosti.
52. člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
53. člen
S sprejetjem tega statuta preneha veljati statut Krajevne skupnosti Lesce z dne 13. marca 1996.
54. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik
Sveta krajevne skupnosti Lesce
Zlatko Kavčič l. r.