Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2001 z dne 18. 1. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2001 z dne 18. 1. 2001

Kazalo

270. Odlok o ureditvenem načrtu stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta, stran 375.

Na podlagi 36. in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 20. in 45. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 17. seji dne 29. 6. 2000, sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se ureditveni načrt stavbnega otoka med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta, ki ga je izdelal NEAPOLIS, d.o.o., Novo mesto, v sodelovanju z avtorjem idejne rešitve območja Marjanom Zupancem, univ. dipl. inž. arh., ki je bila pridobljena za to območje pod številko URN 12/00.
Sestavni del ureditvenega načrta so tekstualni del, odlok o URN, soglasja organov, organizacij in skupnosti ter grafične priloge.
2. člen
V območje urejanja ureditvenega načrta je zajet stavbni otok med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v mestnem jedru Novega mesta.
V območje urejanja so vključene naslednje parcele:
del parcele parc. št. 1095 – cesta, parc. št. 1457, parc. št. 1458, parc. št. 1459, parc. št. 1460, parc. št. 1461, parc. št. 1462, parc. št. 1463, del parcele parc. št.. 1465 – cesta, del parcele parc. št. 1466 – cesta in del parcele parc. št. 1467, vse k.o. Novo mesto.
Območje urejanja omejujejo naslednje parcelne številke: na zahodnem delu je območje urejanja omejeno s parc. št. 1467, k.o. Novo mesto, severni del območja je omejen s parc. št. 1095, k.o. Novo mesto (Rozmanova ulica), na vzhodu ga omejuje parc. št. 1465, k.o. Novo mesto (Kastelčeva ulica), na južni strani je območje omejeno s parc. št. 1464, k.o. Novo mesto in parc. št 1466, k.o. Novo mesto.
Površina urejanja znaša 20.35a.
II. IZHODIŠČA UREJANJA
3. člen
Splošni pogoji:
Celota urejanja temelji na predhodnih strokovnih podlagah, ki so bile pridobljene z vabljenim, anonimnim natečajem za prostorsko ureditev območja Kremen (delovni naslov), ki ga je v ta namen razpisala mestna občina v sodelovanju z Društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine v letu 1999.
Poleg načel o organizaciji in oblikovanju objektov arhitekture je z izbrano natečajno rešitvijo doseženo skladje najvišje stopnje med različnimi parametri preverjenih vsebin.
Prednosti se kažejo v doseženih in preseženih kvalitativnih kriterijih coniranja ter programsko ter volumensko adaptabilni zasnovi.
4. člen
Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru in namenske rabe prostora:
Celotno območje je razdeljeno na posamezne funkcionalne faze urejanja. To so funkcionalni sklopi a, b, c in d, označeni na grafičnih prilogah.
Cona a,
površine 7.44 a, predstavlja samostojen sklop objektov investitorja Ajda d.o.o.. V kleti se nahajajo parkirišča in depoji. V stiku z Rozmanovo ulico formiramo javni ulični program – trgovske, gostinske in servisne dejavnosti.
V etaži in stiku s Kastelčevo ulico se nahaja javni program – trgovska in servisna dejavnost ter pisarne,
V mansardi se nahajajo stanovanja, kjer je predvidenih 6 stanovanj, lahko tudi ateljeji.
Cona b,
površine 3.71 a, je del območja investitorjev Berger, v kleti se nahajajo zasebna parkirišča in depoji, trgovina in gostinski lokal. V obstoječem objektu ob Rozmanovi ulici je v kleti lahko gostinski lokal, v pritličju trgovina, v etaži in mansardi pa se nahajajo stanovanja.
V parternem stiku s Kastelčevo ulico se nahaja javni program – trgovske in servisne dejavnosti.
V mansardi se nahajajo stanovanja, predvideno je 1 do 2 stanovanji, lahko tudi ateljeji.
Cona c,
površine 3.16 a ravno tako predstavlja samostojen sklop objektov. Investitorji so lahko tudi stanovalci Rozmanove ulice št. 13 in 15.
V kleti se nahajajo zasebna parkirišča in depoji. V parternem stiku s Kastelčevo ulico se nahaja javni program – trgovske in servisne dejavnosti, lahko tudi ateljeji in galerije. Vzpostavlja se možnost posega v urejeno parterno peščevo površino na Prešernov trg.
V mansardi se nahajajo stanovanja, predvideno je 1 do 2 stanovanji, lahko tudi ateljeji.
Realizacija cone c je možna in pogojena s soglasji stanovalcev Rozmanove ulice 13 in 15 ter Kastelčeve ulice 6 in lastnikov parcel oziroma stavb na območju cone.
V primeru, da ne pride do realizacije po URN v doglednem času se prostor projektno uredi kot javna, arhitektonsko obdelana površina – urbani park. Nastala javna površina lahko služi kot parter dejavnostim iz objekta b. Dovoljene so tudi obdelave in adaptacije obstoječega stavbnega ter infrastrukturnega fonda.
Cona d,
površine 6.04 a, je del območja večih investitorjev in lastnikov in predstavlja samostojen sklop obstoječih objektov, ki skupaj z ostalimi objekti na območju delijo nove infrastrukturne izboljšave in možnost organizacije parkirišč ob samostojnem uvozu.
V etažah stanovanj se praviloma nahajajo stanovanja.
V pritličjih so javni prostori. Glede uvajanja poslovnih dejavnosti v nadstropja obstoječih stavb je potrebno zavzeti negativno stališče oziroma ločevati zasebne dostope od javnih.
Za celotno območje urejanja se poleg ureditve poslovne in stanovanjske namembnosti predvidi ureditev komunalne infrastrukture, javnih površin, atrijev, prečnih pešaških komunikacij, parkirnih površin in zelene mestne arhitekture. Dovoljene so obdelave in adaptacije obstoječega stavbnega ter infrastrukturnega fonda.
5. člen
Pogoji arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja:
Predmet načrtovanja je stavbna plomba med obsežnejšimi stavbnimi območji, vsako z izrazitim zgodovinskim, oblikovalskim ter volumenskim predznakom.
Območje določata dve ulični liniji. Primarna je Rozmanova ulica, ki veže Glavni trg z Ljubljanskimi vrati in sekundarno Kastelčeva ulica proti Prešernovem trgu.
Podoba objektov, lege in velikost so usklajene z ikonično podobo zgodovinskega središča. Objekti v neposredni soseščini in na nasprotni strani Rozmanove ulice s svojo pestrostjo vseeno dovoljujejo drznejši oblikovalski pristop. Lahko celo trdimo, da je na “ožini“ med Glavnim trgom in Gorenjimi vrati že sedaj pestra zbirka različno oblikovanih objektov. Vsem pa je skupno eno, to je, da dosledno tvorijo ulične nize.
Poseben motiv in oblikovalski izziv je vsekakor trikotna zožitev prostora, tj. stik Rozmanove in Kastelčeve ulice. Pritličje Rozmanove ulice je klet Kastelčeve ulice oziroma pritličje Kastelčeve ulice je nadstropje Rozmanove ulice. Konfiguracija terena nam ponuja dve pritličji: nizko pritličje na nivoju Rozmanove ulice in visoko pritličje na nivoju Kastelčeve ulice, kar je zaželeno:
A) zaradi obogatitve mestnega programa in ponudbe;
B) zaradi ekonomičnejše gradnje, saj je v pritličju objekta ob taki cesti ekonomsko smiselno umeščati dejavnosti vezane na neposreden dostop s ceste, tj. trgovinske in storitvene dejavnosti;
C) zaradi enostavne umestitve garaž, ki pri vhodu iz širše, za avtomobilski vhod primernejše Rozmanove ulice, ne potrebujejo klančine, kar je enostavnejše za voznika ter zaradi manjših kvadratur znova ekonomičnejše.
Analiza prostora potrjuje zamisel o oblikovanju uličnih nizov ob Kastelčevi in ob Rozmanovi ulici, umirjenih arhitekturnih izrazov in v nevsiljivem dialogu s sosednjimi objekti oziroma objekti nasproti. Edini prostor, kjer predlagamo izrazitejši oblikovalski izraz je stičišče dveh cest trikotnik – fokus, kjer objekt naznanja nadaljevanje stavbnega niza v smeri Ljubljanskih vrat.
Prostorski pogoji v mestnem jedru predpisujejo strehe v naklonu, zato zidova na obeh straneh hiše prepognemo v streho v nagibu 35 stopinj. Moderni koncept na ta način približamo tradicionalni podobi jedra Novega mesta.
V cezurah, ki ločujejo posamezne hiše, je vstavljen komunikacijski blok s stopnišči, dvigali in vertikalnimi instalacijskimi jaški. Ohranjen je komunikacijski nivo avtomobila na ravni Rozmanove ulice, visoko pritličje se odpre na trg. Zaradi višjih sosednjih fasad je interpolirano nadstropje višje za en meter.
Nad nadstropjem pridobimo mansardni prostor, ki omogoča organizacijo dvo- ali troetažnih stanovanj.
V strogo formalističnem smislu prevzema značilno obliko gradnje mestnih hiš (nakloni streh, horizontalna in vertikalna členjenost), možnost gradnje po fazah in dvojno orientacijo v smereh ulice in notranjega dvorišča.
Javni prostori so v pritličju, poljavni in privatni – stanovanja ali poslovne dejavnosti pa v etažah in mansardi. Osnovna oblikovalska posebnost je pregibanje ravni in vidno poudarjanje prereza, kjer se izraža višinska razlika dveh omejevalnih cest. Prav tako je poudarjen trikotni stik ulic.
Sama stavbna masa je sestavljena iz več komplementarnih kosov. Vsak kos lahko programsko deluje samostojno, vsi skupaj pa tvorijo novo telo v grajenem tkivu mesta, ki je zlasti navznoter drugačno, navzven pa podobno bližnjim objektom.
6. člen
Konstrukcijska zasnova:
Dvonadstropni objekt je členjen na dve osnovni, diletirani konstrukcijski enoti. Obe enoti se organizacijsko členita na dva dela, ki ju povezuje konstrukcijsko jedro. Stavba je armirano betonske zasnove, glavni nosilni elementi so ab slopi v rastru 4.8m in vertikalni instalacijsko – komunikacijski jaški, ki prevzemajo horizontalne obremenitve. Skupaj z vitkimi okvirnimi ravninskimi konstrukcijami tvorijo mešani konstrukcijski sistem, temeljen na pasovnih temeljih. Jedri in nosilne stene s prirobnicami stavbe pa omogočajo večje razpone in povečujejo večnamensko izrabo objekta. Za horizontalno nosilno konstrukcijo obeh nadstropij se predvidijo dvosmerno nosilne armirane betonske plošče, debeline 25 cm. Glavna stopnišča so tako kot primarna konstrukcija izvedena v armiranem betonu, stopnice v stanovanjih pa so na lahkem kovinskem ogrodju.
7. člen
Predvidene rušitve:
Rušitve so predvidene zaradi neustrezne funkcionalne in gradbeno tehnične kvalitete objektov.
Predvidevamo naslednje rušitve, ki so označene na grafični prilogi št. 5. To so:
– rušitev objekta nekdanje uprave podjetja Kremen;
– rušitev AB plošče na parceli št. 1459, k.o. Novo mesto;
– rušitev garaž na parcelah št. 1459 in 1464, k.o. Novo mesto;
– odstranitev kioska na parceli št. 1457, k.o. Novo mesto;
– prestavitev oglasnih panojev na parceli št. 1457, k.o. Novo mesto, na novo lokacijo, ki jo določita projektant arhitekture in avtor postavitve panojev in parterja.
Predvidevamo tudi manjša rušitvena dela kot neobhodna pri pripravi posameznih projektnih dokumentacij.
8. člen
Predvidene novogradnje:
Bruto površina vseh novogradenj znaša predvidoma okoli 2230 m2.
Predvidene novogradnje so:
Cona a – parcelni številki 1458 in 1457, obe k.o. Novo mesto:
Na parcelni površini 7.44 a je predviden samostojen sklop štirih novih objektov, ki predstavljajo samostojno fazo izvedbe, lahko tudi kot enojen členjen objekt.
Vertikalni gabarit objektov 1 in 3 proti Rozmanovi ulici je P+1+M z višjim kolenčnim zidom, tako da se nadaljuje venčna linija sosednjih obstoječih objektov in višinsko izenači Rozmanova ulica tudi ob morebitnem nadvišanju objektov Rozmanove ulice 11.
Vertikalni gabarit objektov 2 in 4 proti Kastelčevi ulici je K+P+M z nižjim kolenčnim zidom, tako da se nadaljuje venčna linija sosednjih obstoječih objektov in višinsko izenači Kastelčeva ulica.
– objekti imajo horizontalni gabarit: (tlorisno so rombaste in trapezne forme)
objekt 1 – 14.8 m x 7.7 m
objekt 2 – 14.6 m x 7.6 m
objekt 3 – 15.6 m x 6.7 m
objekt 4 – 17.2 m x 7.6 m
Predvidene dejavnosti v objektih od 1 – 4 so:
parkirni prostori za min 6 avtomobilov in dostavo ter pomožni prostori.
V parterju z Rozmanovo ulico se formira javni ulični program – knjigarna, trgovska, gostinska ter servisna dejavnost.
V etaži in stiku s Kastelčevo ulico se nahaja javni program – trgovska in servisna dejavnosti, pisarniški poslovni prostori.
V mansardi se nahajajo stanovanja, kjer je predvidenih 6 stanovanj tipa duplex in triplex lahko tudi ateljeji.
Cona b – parcelna številka 1459, k.o. Novo mesto, na površini 3.71 a:
Na južni strani predvidevamo samostojen objekt.
Vertikalni gabarit objekta 5 proti Kastelčevi ulici je K+P+M z nižjim kolenčnim zidom, tako da se nadaljuje venčna linija sosednjih obstoječih objektov in višinsko izenači Kastelčeva ulica.
Objekt 5 ima horizontalni gabarit: (tlorisno je romboidne forme) 15.5 m x 7.6 m z manjšo teraso širine okoli 2.9 m v smeri obstoječega atrija.
Predvidene dejavnosti v objektu so:
Parkirni prostori oziroma interne garaže avtomobilov in depoji v kleti.
V etaži in stiku s Kastelčevo ulico se nahaja javni program – trgovska in servisna dejavnosti, pisarniški poslovni prostori, gostinski lokal v atriju.
V mansardi se nahajajo stanovanja kjer sta predvideni 2 stanovanji tipa duplex in triplex, lahko ateljeji.
Dejavnosti v obstoječih objektih so trgovine in poslovni prostori v kleteh in pritličju, v prvi etaži in mansardi se naj urejajo stanovanja.
Cona c – parcelna številka 1464, k.o. Novo mesto, in deli parcelnih številk 1466, 1461 in 1460, vse k.o. Novo mesto, na območju površine 3.16 a stoji samostojen objekt.
Vertikalni gabarit objekta 6 proti Prešernovem trgu je K + P + M z nižjim kolenčnim zidom, tako da se višinsko nadaljuje Kastelčeva ulica.
Objekt 6 ima horizontalni gabarit 15.5 m x 7.6 m z manjšo teraso širine ca. 4.2 m v smeri obstoječega atrija.
Predvidene dejavnosti v objektu so:
Parkirni prostori oziroma interne garaže za min. 4 avtomobile, ki so skupne tudi uporabnikom cone urejanja d in depoji ter sanitarije.
V stiku s Kastelčevo ulico se nahaja javni program – trgovska in servisna dejavnosti, pisarniški in poslovni prostori.
Realizacija cone c je možna in pogojena s soglasji stanovalcev Rozmanove ulice 13 in 15 ter Kastelčeve ulice 6 in lastnikov parcel oziroma stavb na območju cone.
V primeru, da ne pride do realizacije po URN, se prostor projektno uredi kot javna, arhitekturno obdelana površina – urbani park.
Cona d – površine 6.04 a je del območja večih investitorjev in lastnikov.
Predstavlja samostojen sklop obstoječih objektov, ki skupaj z ostalimi objekti na območju delijo nove infrastrukturne izboljšave in možnost organizacije parkirišč ob samostojnem uvozu. V etažah objektov se praviloma nahajajo stanovanja. V pritličjih so javni prostori. Glede uvajanja poslovnih dejavnosti v nadstropja obstoječih stavb je potrebno zavzeti negativno stališče oziroma ločevati zasebne dostope od javnih.
9. člen
Oblikovni pogoji za novogradnje:
Dovoljena so odstopanja ±10% pri pripravi projektne dokumentacije v skladu s celostno avtorsko rešitvijo arhitekturnih objektov in atrijev. Etažna višina objektov praviloma znaša 3.00 m, vendar so dovoljena odstopanja +- 0.5 m, odstopanja so dovoljena tudi pri kolenčnih in morebitnih požarnih zidovih. Nakloni strešin znašajo od 30 do 45 stopinj. Kritina je lahko bobrovec ali primernejša opečna kritina, baker, rheinzink ali tecu patina.
Fasade so v parterjih praviloma steklene, v etažah pa kombinacija okenskih in ravnih fasadnih površin, izvedene v mineralnih, ab ali lesenih plasteh. Dovoljena je tudi delna izvedba iz kovinskih plošč enotnega materiala.
Obvezno je potrebno upoštevati predlagane gradbene linije in projektno določiti tudi parterne zasnove, hortikulturne ureditve, izvesti stenske osvetlitve objektov ter projektno prikazati celostno grafično označevanje objektov, ki ga mora za vsako dejavnost potrditi arhitekt – avtor objektov in morajo biti v skladu s PUP za mestno jedro Novega mesta.
10. člen
Zasnova prometne ureditve:
Prometnega režima širšega mestnega območja ne spreminjamo oziroma ni predmet URN. Mestno jedro funkcionira v smislu obstoječega enosmernega krožnega prometa.
Mirujoč promet, parkiranje za potrebe novega stavbnega kompleksa, se rešuje v nizkem pritličju ob Kastelčevi ulici, kjer je zaradi nagiba terena ta pozicija že izvennivojska.
Predlagamo dve organizacijski shemi mirujočega prometa.
V primeru fazne gradnje ali nerešenih lastniških razmerij predlagamo prehodno rešitev. Parkiranje se rešuje na nivoju vsakega posameznega konstrukcijskega objekta.
Za vogalni poslovno-stanovanjski objekt v coni a se uvoz in izvoz vrši z Rozmanove ulice. Za poslovno-stanovanjski objekt ob Kastelčevi ulici pa se uporabi obstoječa rampa iz Kastelčeve ulice. Dolgoročno je smiselno programsko povezovanje nizkega pritličja obeh konstrukcijskih enot.
Tako se iz Rozmanove ulice vrši uvoz, na Kastelčevi ulici pa izvoz ali obratno. Ta shema se optimalno približa obstoječemu prometnemu konceptu,saj se interpolira v že omenjeno krožno pot brez križanja prometnih poti.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati veljavno dokumentacijo s področja cestne infarstrukture – Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in Odlok o novi kategorizaciji občinskih cest.
Projektno je potrebno obdelati pločnike in parkirišča ob glavni cesti z izračunanimi preglednostnimi trikotniki.
Projektno je potrebno obdelati tudi pločnik ob obeh straneh Kastelčeve ulice ter pridobiti soglasja od pristojnega soglasodajalca.
Preveriti je potrebno možnost omejitve motornega prometa v Kastelčevi ulici in jo po možnosti spremeniti v pešaško površino.
Ravno tako je potrebno premisliti zožitev obstoječe prometnice v smislu ločevanja motornega in pešaškega prometa po Kastelčevi ulici in ob Rozmanovi ulici 11.
III. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE
11. člen
Zasnova infrastrukture
Objekti in naprave se priključujejo na obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo mesta.
12. člen
Vodovod:
Območje je obkroženo z vodovodno napeljavo. Po Kastelčevi ulici poteka napeljava LŽ 80, ki je priključena na cev LŽ 100, katera poteka po Prešernovem trgu. Po Rozmanovi ulici poteka vodovodna cev LŽ 150. Priključke na omrežje izvajamo preko kontroliranih vodomernih jaškov. Priključitev izvaja JP Komunala Novo mesto. Zagotoviti je potrebno tehnično pravilno in higiensko varno izvedbo priključkov in napeljave pitne vode.
13. člen
Kanalizacija:
Meteorna in fekalna kanalizacija se priključi na obstoječo kanalizacijo, ki prečka območje ureditvenega načrta po pešaški povezavi med Kastelčevo ulico in Rozmanovo ulico. Priključek se izvede na jašek št. 821. Obstaja možnost priključka na jašek št. 982. Meteorne vode in vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj in maščob.
14. člen
Plin:
Objekti se priključijo na plinovodno napeljavo plinovodnega omrežja Novega mesta, ki poteka po Kastelčevi ulici po PE 40-55. Predviden delovni tlak plinovodnega razvoda znaša 1 bar.
15. člen
Elektrika:
Objekti in naprave se priključujejo na obstoječi elektrokabelski razvod v mestnem jedru. Elektrokabelska kanalizacija se izvaja s cevmi PVC, preseka 160. Kanalizacijo je potrebno polagati 80 cm globoko. Pri vsakem jašku je potrebno predvideti svetilko.
Pred pričetkom gradnje bo potrebno zgraditi 4 – cevno kabelsko kanalizacijo (EKK) od obstoječega jaška J03 do obstoječega droga na zemljišču parc. št. 1464, k.o. Novo mesto, ob Kastelčevi ulici. EKK je potrebno predvideti do posameznih merilno priključnih omaric.
15. člen
Javna razsvetljava:
V območju urejanja je predvidena javna razsvetljava. Javno razsvetljavo je potrebno voditi po fasadnih kanalih in naj bo izvedena s konzolnimi svetilkami z indirektno razsvetljavo. Peš poti osvetljujemo s parternimi svetili.
16. člen
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnim dotikom s previsoko napetostjo se izvede ničenje.
17. člen
Ogrevanje:
Posamezni investitorji bodo reševali ogrevanje individualno. Predvidene so kurilnice po posameznih sklopih in fazah urejanja. Zaradi plinskega ogrevanja je potrebno upoštevati DVGW predpise.
18. člen
Odpadki:
Odpadke je potrebno zbirati po vrstah, tako da jih lahko uvrstimo v reciklažni proces. Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnike, ki se bodo odvažali na deponijo v Leskovec. Lokacija zabojnikov mora biti dostopna s kamioni. Odpadke za reciklažo se zbira v posebne zabojnike in naj se jih redno odvaža. Posebni odpadki niso predvideni.
Prostor zabojnikov je potrebno vizualno in arhitekturno artikulirati in projektno rešiti varovanje kontejnerjev pred vandalskim uničevanjem.
IV. VAROVANJE OKOLJA
19. člen
Usmeritve za izboljšanje okolja:
Predlagane ureditve so zasnovane tako, da zvišujejo komunalne infrastrukturne, bivalne in delovne pogoje zaposlenim in stanovalcem. Ne predvideva se posebna dodatna obremenitev odpadnih voda in emisij v okolje. S tehničnimi ukrepi se zagotovi varstvo pri delu v objektih in na odprtem prostoru. Omogočiti je potrebno uporabo objektov in komunikacij hendikepiranim osebam.
20. člen
Stabilnost tal:
Vrednosti dopustnih obremenitev je potrebno preveriti z mnenjem pristojnega geomehanika. Prostor se glede na potresno aktivnost uvršča v 8. stopnjo po MCS.
21. člen
Varstvo pred hrupom:
Zaradi lokacije in namembnosti objekta ne pričakujemo večje hrupne onesnaženosti območja nad predvidenimi mejami. Upoštevati je potrebno režim delovnega časa, predpisanega za mestno jedro, tako da se izognemo pretirani prometni obremenitvi v nočnem času.
Možnosti hrupnega preboja po objektih je treba omejiti s sestavami absorbcij in zaščite ter z meritvami dokazati normativno ustreznost.
Ob upoštevanju lokacijskih pogojev in projektnih tehničnih pravilnikov bodo obremenitve okolja pod dovoljenimi vrednostmi, ki so določene z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
22. člen
Varstvo zraka:
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavno zakonodajo.
23. člen
Varstvo pred požarom:
Zunanja ureditev objekta mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev ter ustrezati tudi za potrebe intervencije gasilcev.
Do objektov morata biti zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Upoštevati je potrebno tudi ostale pogoje in ukrepe, ki preprečujejo širjenje ali prenos požara. Zaradi ogrevanja na plin je treba upoštevati DWG predpise. Upoštevati je potrebno odmike in protipožarne ločitve med objekti. Projekt za PGD mora vsebovati požarnovarstveni elaborat. Zagotovljena mora biti požarna voda iz obstoječega hidrantnega omrežja.
24. člen
Usmeritve za obrambo in zaščito:
V območju urejanja ni objektov in naprav iz IV. poglavja navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94), ravno tako glede ravnanja v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), kljub povečanju števila stanovalcev in zaposlenih ni potrebe po gradnji zaklonišč.
25. člen:
Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Območje se nahaja v jedru mestnega jedra, ki predstavlja varovano območje. Predhodna soglasja so bila pridobljena v času predhodnih strokovnih podlag (natečaj Kremen) in so upoštevana v izbrani natečajni rešitvi kakor tudi v usmeritvah programskih zasnov ureditvenega načrta.
Potrebno je projektno sodelovanje z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine pred dokončno izdelavo projektne dokumentacije.
V. ETAPNOST IZVAJANJA PREDVIDENIH POSEGOV V PROSTORU
26. člen
Območje se lahko ureja celotno ali etapno po posameznih sklopih, kakor so opredeljeni v grafičnih prilogah. Gradnja se naj izvaja tako, da bo minimalno motena okolica območja. Omogočena mora biti dostopnost do objektov soseščine.
Realizacija cone c je možna in pogojena s soglasji stanovalcev Rozmanove ulice 13 in 15 ter Kastelčeve ulice 6 in lastnikov parcel oziroma stavb na območju cone.
V primeru, da ne pride do realizacije cone c po URN v doglednem roku, se prostor projektno uredi kot javna, arhitektonsko obdelana površina – urbani park.
VI. PREHODNE DOLOČBE
27. člen
Izgradnja komunalnih naprav:
Komunalno opremljanje območja z objekti primarnega in sekundarnega pomena izvaja Mestna občina Novo mesto v skladu z družbenim planom občine Novo mesto. Izgradnjo komunalnih naprav lahko mestna občina odda v izvajanje drugim pravnim osebam. Sorazmerni stroški izgradnje komunalnih naprav bremenijo investitorje in lastnike zemljišč in se zaračunajo pred izdajo gradbenega dovoljenja.
28. člen
Po izgradnji komunalnih naprav, takoj po pridobitvi uporabnih dovoljenj oziroma še pred uporabo, jih morajo pristojna komunalna podjetja prevzeti v uporabo.
29. člen
Ureditveni načrt je osnova za izdajo lokacijskega dovoljenja, ki se izdajajo na pobudo lastnikov zemljišč na območju URN. Investitorji so zasebne ali pravne osebe, ki izkažejo lastninsko pravico do zemljišč.
VII. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem ureditvenega načrta opravlja urbanistična inšpekcija pri Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, enota Novo mesto.
31. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Mestni občini Novo mesto v Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve.
32. člen
Po sprejemu tega ureditvenega načrta za ureditveno območje prenehajo veljati določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/91).
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-02-12/2000 – 1200
Novo mesto, dne 29. junija 2000.
Podžupanja
Mestne občine Novo mesto
Martina Vrhovnik, univ. dipl. org. l. r.