Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 97/2000 z dne 20. 10. 2000

4076. Odredba o osebni varovalni opremi, stran 10492.

Na podlagi 2. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99 in 31/00 – popr.) izdaja minister za gospodarske dejavnosti

O D R E D B O
o osebni varovalni opremi*

SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

Ta odredba določa zahteve za osebno varovalno opremo, ki se daje v promet ali začne uporabljati tako, da se zagotovi njen prost pretok ter varnost in zdravje uporabnikov.

IZJEME

2. člen

Ta odredba se ne uporablja za:
1. osebno varovalno opremo, ki jo ureja drug predpis, namenjen istim ciljem kot ta odredba v zvezi z dajanjem v promet, prostim pretokom blaga in varnostjo,
2. kategorije osebne varovalne opreme, ki so posebej navedene na seznamu izločenih proizvodov v Prilogi I, ki je sestavni del te odredbe,ne glede na razlog za izločitev.

DEFINICIJE

3. člen

(1) Za namen te odredbe »osebna varovalna oprema« pomeni:
1. vsako napravo ali pripomoček, ki jo posameznik nosi ali drži zaradi varovanja pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost,
2. vsako enoto, ki jo sestavlja več naprav ali pripomočkov, ki jih dobavitelj poveže v celoto za varovanje posameznika pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji,
3. varovalno napravo ali pripomoček, ki je ločljivo ali neločljivo združena z osebno opremo, ki ni varovalna in jo posameznik nosi ali drži pri delu za izvajanje posebne dejavnosti,
4. zamenljivi sestavni deli osebne varovalne opreme, ki so bistveni za njeno zadovoljivo delovanje in se izključno uporabljajo samo za takšno opremo.
(2) Vsak sistem, ki se da v promet, skupaj z osebno varovalno opremo z namenom, da se priključi na drugo, zunanjo napravo, se šteje kot sestavni del te opreme, četudi ta sistem ni namenjen, da ga uporabnik neprekinjeno nosi ali drži ves čas izpostavljenosti tveganju.
(3) Za namen te odredbe »dobavitelj« pomeni proizvajalec, njegov zastopnik s sedežem v Republiki Sloveniji, če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji, uvoznik oziroma druga fizična ali pravna oseba, ki je dala proizvod v promet ali omogočila njegovo uporabo.

KATEGORIJE OSEBNE VAROVALNE OPREME

4. člen

(1) Osebna varovalna oprema je razporejena v naslednje kategorije, pri katerih je potrebno upoštevati ustrezne postopke za ugotavljanje skladnosti, navedene v 7. členu:
1. Osebna varovalna oprema kategorije I (preprosta), kjer konstruktor predvideva, da uporabnik lahko sam oceni stopnjo zagotovljenega varovanja pred minimalnimi tveganji, katerih učinke, če so postopni, lahko uporabnik varno in pravočasno ugotovi. V kategorijo I spada izključno osebna varovalna oprema za varovanje pred:
ž
2. Osebna varovalna oprema kategorije II (navadna), ki ne spada v kategorijo I ali III.
3. Osebna varovalna oprema kategorije III (zahtevna), ki je namenjena za varovanje pred smrtnimi nevarnostmi, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih takojšnjih učinkov, ki jih predvideva dobavitelj, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti. Ta kategorija zajema izključno:

3.1 filtrirne dihalne naprave za varovanje pred aerosoli, v trdnem in tekočem stanju,
    in dražilnimi, nevarnimi, strupenimi in radioaktivnimi plini,
3.2 dihalne varovalne naprave, ki omogočajo popolno izolacijo pred ozračjem, vključno s 
    tistimi, ki se uporabljajo pri potapljanju,
3.3 osebna varovalna oprema, ki omogoča le delno varovanje pred kemičnimi škodljivostmi 
    ali ionizirajočim sevanjem,
3.4 oprema za posege v okolje z visoko temperaturo, kjer so učinki primerljivi s 
    tistimi, kjer je temperatura zraka 100 °C ali več in je možna prisotnost 
    infrardečega sevanja, plamena in velikih količin staljenih materialov,
3.5 oprema za posege v okolje z nizko temperaturo, katerih učinki so primerljivi s 
    tistimi, kjer je temperatura zraka –50 °C ali manj,
3.6 osebna varovalna oprema za varovanje pred padci z višine,
3.7 osebna varovalna oprema za varovanje pred nevarnostmi električnega toka in 
    nevarnimi napetostmi ali tista oprema, ki se jo uporabi za varovanje pri delu z 
    visoko napetostjo.

(2) Priloga VII, ki je sestavni del te odredbe, vsebuje navodila za razvrščanje različnih vzorcev osebne varovalne opreme v kategorije, in opremo, za katero se ta odredba ne uporablja (kategorija 0).

ZAHTEVE

5. člen

(1) Osebna varovalna oprema se lahko da v promet ali začne uporabljati samo, če zagotavlja varnost in zdravje uporabnikov, ne da bi vplivala na varnost ali zdravje drugih posameznikov, domačih živali ali premoženja, ob pravilnem vzdrževanju in uporabi v namen, za katerega je bila načrtovana.
(2) Osebna varovalna oprema mora ustrezati osnovnim zahtevam za varnost in zdravje, ki so navedene v Prilogi II, ki je sestavni del te odredbe.

RAZSTAVE IN PREDSTAVITVE

6. člen

(1) Na sejmih, razstavah, predstavitvah itd. se osebno varovalno opremo, ki ni v skladu z določbami te odredbe, lahko predstavi samo pod pogojem, če je le-ta označena z ustreznim opozorilom, ki je na vidnem mestu in opozarja na neusklajenost z zahtevami te odredbe in na prepoved njenega nakupa ali uporabe za kakršenkoli namen, dokler jo dobavitelj ali pooblaščeni zastopnik ne uskladi s temi zahtevami.
(2) Med predstavitvami osebne varovalne opreme se morajo zagotoviti ustrezni varnostni ukrepi, ki zagotavljajo varnost oseb.

POSTOPKI UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI

7. člen

(1) Preden se tip osebne varovalne opreme da v promet, mora njen dobavitelj izpolniti naslednje zahteve:
1. Za osebno varovalno opremo kategorije I:

1.1 da je usklajena z ustreznimi bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami  
    skladno s Prilogo II,
1.2 sestaviti tehnično dokumentacijo v skladu z 8. členom in Prilogo III, ki je
    sestavni del te odredbe,
1.3 zagotoviti izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in Prilogo VI, ki je sestavni 
    del te odredbe,
1.4 vsako osebno varovalno opremo označiti z oznako CE v skladu z 10. členom in Prilogo 
    IV, ki je sestavni del te odredbe;

2. Za osebno varovalno opremo kategorije II:

2.1 da je usklajena z ustreznimi bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami 
    skladno s Prilogo II,
2.2 sestaviti tehnično dokumentacijo v skladu z 8. členom in Prilogo III,
2.3 dati v pregled vzorčni tip in upoštevati postopek skladno z 11. členom,
2.4 zagotoviti izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in Prilogo VI,
2.5 vsako osebno varovalno opremo označiti z oznako CE v skladu z 10. členom in Prilogo  
    IV;
3.  Za osebno varovalno opremo kategorije III:
3.1 da je usklajena z ustreznimi bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami
    skladno s Prilogo II,

3.2 sestaviti tehnično dokumentacijo v skladu z 8. členom in Prilogo III,
3.3 dati v pregled vzorčni tip in upoštevati postopek skladno z 11. členom,
3.4 zagotoviti pregled skladno z 12. členom,
3.5 zagotoviti izjavo o skladnosti v skladu z 9. členom in Prilogo VI,
3.6 vsako osebno varovalno opremo označiti z oznako CE v skladu z 10. členom in Prilogo  
    IV ter dodati identifikacijsko številko organa za ugotavljanje skladnosti, ki je 
    vključen v pregled, skladno z 12. členom.

(2) Obveznosti iz prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za sestavne dele osebne varovalne opreme, ki bodo vgrajeni v osebno varovalno opremo in pod pogojem, da le-ti niso bistvenega pomena za zadovoljivo delovanje te opreme.
(3) Če so zahteve za osebno varovalno opremo iz prvega odstavka tega člena izpolnjene v državi, ki je članica Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica skupnosti), se šteje, da ta osebna varovalna oprema izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka tega člena.

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

8. člen

Dobavitelj osebne varovalne opreme mora za vsak tip osebne varovalne opreme pred dajanjem proizvoda v promet, zagotoviti tehnično dokumentacijo, navedeno v Prilogi III, ki jo na zahtevo predloži pristojni inšpekciji.

IZJAVA O SKLADNOSTI

9. člen

Dobavitelj mora za vsako osebno varovalno opremo, ki jo proizvede ali da v promet, zagotoviti izjavo o skladnosti in pri tem uporabiti obrazec iz Priloge VI, zato da potrdi skladnost te osebne varovalne opreme s to odredbo.

OZNAKA CE

10. člen

(1) Proizvajalec mora označiti z oznako CE vsak kos osebne varovalne opreme in s tem potrditi, da je osebna varovalna oprema izdelana v skladu z določili te odredbe.
(2) Znak skladnosti je sestavljen iz začetnic »CE«. Oblika oznake, ki se mora uporabiti, je prikazana v Prilogi IV. Če je pri pregledu, navedenemu v 12. členu te odredbe, vključen organ za ugotavljanje skladnosti, se mora osnovni oznaki dodati še identifikacijska številka tega organa.
(3) Oznako CE je potrebno namestiti na vsak kos proizvedene osebne varovalne opreme tako, da je na vidnem mestu, čitljiva in obstojna v celotnem obdobju življenjske dobe, ki je načrtovana za to osebno varovalno opremo. Če pa to zaradi značilnosti proizvoda ni možno, se mora oznaka CE namestiti na embalažo.
(4) Prepovedano je namestiti oznake na osebno varovalno opremo ali njeno embalažo, ki bi lahko zavedle tretjo osebo, da gre za pomen in obliko oznake CE. Na osebno varovalno opremo ali njeno embalažo se lahko namestijo katerekoli druge oznake, če ne zmanjšujejo vidnosti in čitljivosti oznake CE.
(5) Če je oznaka CE neustrezno pritrjena, mora dobavitelj sprejeti vse potrebne ukrepe, da uskladi proizvod z določbami te odredbe, zlasti v zvezi z oznako CE.
(6) Kadar za osebno varovalno opremo veljajo tudi zahteve drugih predpisov, ki obravnavajo ostale vidike in določajo namestitev oznake CE, mora oznaka CE pomeniti, da osebna varovalna oprema izpolnjuje zahteve tudi teh predpisov.
(7) Kadar eden ali več predpisov iz prejšnjega odstavka med prehodnim obdobjem proizvajalcu dopušča izbiro, po katerem predpisu bo ugotavljal skladnost, pomeni oznaka CE skladnost samo s tistimi predpisi, ki jih je uporabil proizvajalec. V tem primeru, morajo biti podrobnosti o uporabljenih predpisih navedene v dokumentih, zaznamkih in navodilih, ki jih predpisi zahtevajo, in priložene taki osebni varovalni opremi.

PRESKUS TIPA

11. člen

(1) Preskus tipa je postopek, s katerim organ za ugotavljanje skladnosti ugotovi in potrdi, da vzorec osebne varovalne opreme izpolnjuje vse ustrezne določbe te odredbe.
(2) Zahtevek za preskus tipa določenega vzorca mora vložiti dobavitelj pri enem samem organu za ugotavljanje skladnosti.
(3) Zahtevek mora vsebovati:
– ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika in proizvodnega obrata te osebno varovalne opreme,
– tehnično dokumentacijo proizvajalca iz 8. člena in Priloge III.
Zahtevku mora biti priloženo ustrezno število primerkov vzorca za preskus.
(4) Organ za ugotavljanje skladnosti mora opraviti preskus tipa v skladu s postopki, navedenimi pod točkama (a) in (b):
(a) Preverjanje tehnične dokumentacije proizvajalca:
– organ za ugotavljanje skladnosti mora preveriti tehnično dokumentacijo proizvajalca, da ugotovi, ali je ustrezna glede na standarde, navedene v 13. členu;
– če proizvajalec ni uporabil ali je samo delno uporabil standarde iz 13. člena ali če takih standardov ni, mora organ za ugotavljanje skladnosti preveriti ustreznost tehničnih specifikacij, ki jih je uporabil proizvajalec ob upoštevanju bistvenih zahtev, preden pregleda tehnično dokumentacijo proizvajalca, da bi ugotovil, ali je ustrezna glede na te tehnične specifikacije.
(b) Preskus vzorca:
– pri preskusu vzorca mora organ za ugotavljanje skladnosti preveriti ali je vzorec proizveden v skladu s tehnično dokumentacijo proizvajalca in se lahko varno uporablja v namen, za katerega je bil izdelan;
– organ za ugotavljanje skladnosti opravi vsa potrebna preverjanja in preskuse, da ugotovi skladnost vzorca s standardi, navedenimi v 13. členu;
– če proizvajalec ni uporabil ali je samo delno uporabil standarde iz 13. člena ali kjer takih standardov ni, mora organ za ugotavljanje skladnosti opraviti vsa potrebna preverjanja in preskuse za ugotavljanje skladnosti in preskus, s katerim ugotovi skladnost vzorca s tehničnimi specifikacijami, ki jih je uporabil proizvajalec pod pogojem, da so le-te skladne z osnovnimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz Priloge II.
(5) Če vzorec izpolnjuje ustrezne določbe, mora organ za ugotavljanje skladnosti sestaviti certifikat o preskusu tipa in o tem obvestiti vlagatelja zahtevka. Ta certifikat mora vsebovati ugotovitve preskusov, navesti vse pogoje v zvezi z njegovo izdajo ter vključevati opise in načrte, potrebne za identifikacijo odobrenega vzorca. Pristojni državni organi, drugi organi za ugotavljanje skladnosti, Komisija EU in države članice EU lahko dobijo kopijo certifikata in, na podlagi utemeljene zahteve, izvod tehnične dokumentacije proizvajalca in poročilo o opravljenih pregledih in preskusih. Dokumentacija mora biti na voljo pristojnim državnim organom deset let po tem, ko je osebna varovalna oprema dana v promet.
(6) Vsak organ za ugotavljanje skladnosti, ki zavrne izdajo certifikata o preskusu tipa, mora o tem obvestiti druge organe za ugotavljanje skladnosti. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki razveljavi certifikat o preskusu tipa, mora o tem obvestiti pristojni državni organ, ki je določil organ za ugotavljanje skladnosti, in pri tem navesti razloge za svojo odločitev.

PREVERJANJE IZDELANE OSEBNE VAROVALNE OPREME

12. člen

(1) Proizvodnja osebne varovalne opreme kategorije III mora biti, glede na odločitev proizvajalca, v skladu s sistemom nadzora kakovosti končnih izdelkov, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, ali sistemom za zagotavljanje kakovosti proizvodnje s spremljanjem, kot je določeno v tretjem odstavku tega člena.
(2) Pri uporabi sistema nadzora kakovosti končnih izdelkov mora proizvajalec izvajati naslednji postopek:
1. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe in tako zagotoviti, da proizvodni proces, vključno s končnim nadzorom osebne varovalne opreme in preskusi, zagotovi homogenost proizvodnje in skladnost osebne varovalne opreme s tipom opisanim v certifikatu o preskusu tipa in z ustreznimi osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami, navedenimi v Prilogi II.
2. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki ga je izbral proizvajalec, mora opraviti vse potrebne preglede. Ti pregledi morajo biti opravljeni naključno, navadno v časovnih razmikih najmanj enega leta.
3. Ustrezen vzorec osebne varovalne opreme, ki ga vzame organ za ugotavljanje skladnosti, mora biti pregledan in opravljeni vsi ustrezni preskusi, ki so določeni v standardih, ki so opredeljeni v 13. členu, ali ki so potrebni, da dokažejo skladnost z osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami, navedenimi v Prilogi II.
4. Če ta organ za ugotavljanje skladnosti ni izdal ustreznega certifikata o preskusu tipa in se pojavijo težave v zvezi s preverjanjem skladnosti vzorcev, mora le-ta navezati stik z organom za ugotavljanje skladnosti, ki je izdal certifikat.
5. Organ za ugotavljanje skladnosti je dolžan proizvajalcu posredovati poročilo o preskusu. Če poročilo ugotavlja, da proizvodnja ni homogena ali da pregledana osebna varovalna oprema ni v skladu s tipom opisanim v certifikatu o preskusu tipa ali z ustreznimi osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami, ki so navedene v Prilogi II, mora organ za ugotavljanje skladnosti sprejeti ustrezne ukrepe, za odpravo ene ali več ugotovljenih napak in o tem obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti, ki je izdal certifikat o preskusu tipa.
6. Proizvajalec mora na zahtevo pristojne inšpekcije predložiti poročilo organa za ugotavljanje skladnosti.
(3) Pri uporabi sistema za zagotavljanje kakovosti proizvodnje s spremljanjem mora proizvajalec izvajati naslednji postopek:
1. Sistem:
a) V skladu s tem postopkom proizvajalec predloži zahtevek za odobritev sistema nadzora organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga sam izbere.
Zahtevek mora vsebovati:
– vse informacije, ki se nanašajo na določeno kategorijo osebne varovalne opreme vključno, kjer je to ustrezno, z dokumentacijo, ki zadeva odobreni vzorec,
– dokumentacijo o sistemu nadzora kakovosti,
– obvezo, da bo izpolnjeval vse zahteve, ki izhajajo iz sistema nadzora kakovosti in da bo ohranjal primernost in učinkovitost sistema.
b) V skladu s sistemom nadzora kakovosti je potrebno vsak kos osebne varovalne opreme pregledati, opraviti ustrezne preskuse, navedene v 3. točki drugega odstavka tega člena, da bi preverili njihovo skladnost z ustreznimi osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II. Dokumentacija o sistemu nadzora kakovosti mora vsebovati ustrezen opis, zlasti:
– cilje kakovosti, organizacijske sheme, odgovornost vodilnih delavcev in njihova pooblastila v zvezi s kakovostjo izdelka,
– preverjanja in preskusi, ki morajo biti opravljeni po končni izdelavi,
– načine preverjanja učinkovitosti delovanja sistema nadzora kakovosti.
c) Organ za ugotavljanje skladnosti mora presoditi sistem nadzora kakovosti in ugotoviti, če le-ta izpolnjuje določbe iz točke b). Pri tem mora predvidevati, da sistemi zagotavljanja kakovosti, ki uporabljajo ustrezen standard, izpolnjujejo te določbe. Organ, ki izvaja revizijo, mora izdelati vse potrebne in objektivne ocene komponent sistema nadzora kakovosti in zlasti preveriti, če ta sistem zagotavlja skladnost proizvedene osebne varovalne opreme z odobrenim vzorcem. Odločitev mora biti posredovana proizvajalcu in mora vsebovati vse zaključke opravljenega pregleda in utemeljitev za določitev take ocene.
d) Proizvajalec mora sporočiti organu, ki je odobril sistem nadzora kakovosti, o kakršnemkoli namenu, da spremeni sistem zagotavljanja kakovosti. Organ mora preučiti predlagane spremembe in odločiti, ali spremenjen sistem zagotavljanja kakovosti izpolnjuje ustrezne določbe. Svojo odločitev bo organ posredoval proizvajalcu. Sporočilo mora vsebovati tudi zaključke opravljenega pregleda in utemeljitev za tako odločitev.
2. Nadzor:
a) Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec pravilno izpolni vse obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema nadzora kakovosti.
b) Za namen nadzora, mora proizvajalec pooblastiti organ, ki ima dostop do lokacij, kjer se osebna varovalna oprema pregleduje, preskuša in skladišči, in posredovati organu vse zahtevane informacije, še zlasti:
– dokumentacijo o sistemu nadzora kakovosti,
– tehnično dokumentacijo,
– poslovnike o nadzoru kakovosti.
c) Organ mora redno izvajati preglede, da bi zagotovil, da proizvajalec vzdržuje in uporablja odobreni sistem zagotavljanja kakovosti in posredovati proizvajalcu kopijo poročila o pregledu.
d) Organ lahko pri proizvajalcu opravi obisk nenapovedano. V času takih obiskov mora organ proizvajalcu posredovati poročilo o takem obisku in, če je ustrezno, poročilo o pregledu.
e) Proizvajalec mora na zahtevo predložiti poročilo organa za ugotavljanje skladnosti.

DOMNEVA SKLADNOSTI

13. člen

(1) Minister, pristojen za industrijo, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za trg, seznam slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami po tej odredbi (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov).
(2) Kadar je na osebni varovalni opremi kategorije I nameščena oznaka CE in kadar proizvajalec na zahtevo lahko predloži za tako osebno varovalno opremo izjavo o skladnosti iz 9. člena in Priloge VI, se domneva, da je v skladu z osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami v skladu s Prilogo II.
(3) Kadar je na osebni varovalni opremi kategorije II in III nameščena oznaka CE, se domneva, da izpolnjuje osnovne varnostne in zdravstvene zahteve iz Priloge II, kadar proizvajalec na zahtevo, lahko predloži za to osebno varovalno opremo izjavo o skladnosti iz 9. člena in Priloge VI in certifikat, ki ga je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, ki potrjuje skladnost z ustreznimi standardi, in ima opravljen preskus tipa v skladu s prvo alineo točke a) in točko b) četrtega odstavka 11. člena.
(4) Če proizvajalec ni uporabil ali je samo delno uporabil standarde ali če takih standardov ni, mora certifikat, ki ga je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, izkazovati skladnost z osnovnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II ter skladnost z določili druge alinee točke a) in tretje alinee točke b) četrtega odstavka 11. člena.

ORGANI ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

14. člen

(1) Preden se organi za ugotavljanje skladnosti za osebno varovalno opremo vključijo v postopek preverjanja preskusa tipa na podlagi 11. člena in v pregled kakovosti na podlagi 12. člena te odredbe, morajo izpolniti kriterije določene v Prilogi V, ki je sestavni del te odredbe, in biti imenovani z odločbo v skladu z določili zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.
(2) Organe, navedene v prejšnjem odstavku, lahko ministrstvo, pristojno za priglaševanje organov za ugotavljanje skladnosti, v skladu s 14. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, priglasi Komisiji EU in državam članicam EU ter Evropskega gospodarskega prostora. S priglasitvijo se opredelijo tudi naloge, za katere je organ usposobljen ter identifikacijska številka, ki mu jo dodeli Komisija EU.
(3) Če organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje več kriterijev določenih v Prilogi V, mora pristojno ministrstvo v skladu z določbo 14. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti priglasitev umakniti in o tem takoj obvestiti Komisijo EU in države članice EU po predpisanem postopku za priglasitev.
(4) Če organ za ugotavljanje skladnosti zavrne izdajo certifikata o preskusu tipa ali ugotovi, da proizvodnja ni homogena ali da osebna varovalna oprema ne ustreza tipu opisanemu v certifikatu o preskusu tipa (peta točka drugega odstavka 12. člena) ali da sistem nadzora kakovosti ni zadovoljiv (tretji odstavek 12. člena), se lahko stranka pritoži na pristojno ministrstvo v skladu z določili zakona, ki določa splošni upravni postopek.

NADZOR

15. člen

Nadzor nad izvajanjem te odredbe pri uporabi osebne varovalne opreme izvajata Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije za delo, na trgu pa Tržni inšpektorat Republike Slovenije, v skladu s posebnimi zakoni in v skladu s 16. členom zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti.

POSTOPKI OBVEŠČANJA

16. člen

(1) Pristojni inšpekcijski organ, ki sprejme ukrepe, s katerimi umika neustrezno osebno varovalno opremo s trga, prepove njeno dajanje v promet in uporabo ali omeji njen prost pretok, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za industrijo, in ministrstvo, pristojno za obveščanje Komisije EU. To obvestilo mora biti na voljo inšpekcijskim in ostalim državnim organom, ki jih to zadeva, ter tudi drugim pristojnim organom za ugotavljanje skladnosti.
(2) Ministrstvo, pristojno za obveščanje Komisije EU, je dolžno v skladu z veljavnimi predpisi in sklenjenimi mednarodnimi sporazumi nemudoma obvestiti Komisijo EU o ukrepih iz prejšnjega odstavka. Svojo odločitev je dolžan utemeljiti.
(3) Ministrstvo, pristojno za obveščanje Komisije EU, je dolžno v skladu z veljavnimi predpisi in sklenjenimi mednarodnimi sporazumi obvestiti Komisijo EU in države članice EU o ukrepih, ki zadevajo neustrezno osebno varovalno opremo, ki ima nameščeno oznako CE.
(4) Vsak organ za ugotavljanje skladnosti, ki zavrne izdajo certifikata o preskusu tipa o tem obvesti druge organe za ugotavljanje skladnosti. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki preklicuje certifikat o preskusu tipa, o tem obvesti pristojni državni organ, ki ga je določil za opravljanje te dejavnosti. Ministrstvo, pristojno za določanje organov za ugotavljanje skladnosti, je dolžno v skladu z veljavnimi predpisi in sklenjenimi mednarodnimi sporazumi obvestiti Komisijo EU in države članice EU, kateri organ za ugotavljanje skladnosti preklicuje certifikat o preskusu tipa in utemelji svojo odločitev.

PREHODNE DOLOČBE

17. člen

Določbe 10. člena, peti odstavek 11. člena, drugi in tretji odstavek 14. člena in drugi, tretji in četrti odstavek 16. člena te odredbe začnejo veljati s pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji ali z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo.
S pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji ali z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo pomeni »dobavitelj« proizvajalca, njegovega zastopnika s sedežem v EU, če proizvajalec nima sedeža v EU, uvoznika oziroma drugo fizično ali pravno osebo, ki je dala proizvod v promet ali omogočila njegovo uporabo.

18. člen

Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji ali z uveljavitvijo ustreznega mednarodnega sporazuma, vendar najkasneje eno leto po uveljavitvi te odredbe, se prenehajo uporabljati naslednji predpisi:
1. odredba o obveznem atestiranju aparatov za zaščito dihalnih organov (Uradni list SFRJ, št. 49/87);
2. odredba o obveznem atestiranju industrijskih zaščitnih čelad (Uradni list SFRJ, št.4/82);
3. odredba o obveznem atestiranju čelad za gasilce (Uradni list SFRJ, št. 67/86);
4. pravilnik o obveznem atestiranju varnostnih pasov in o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela, pooblaščene za atestiranje teh proizvodov (Uradni list SFRJ, št. 67/89).
Dobavitelj oziroma njegov pooblaščeni zastopnik sme, dokler ne začne veljati ustrezen mednarodni sporazum z EU, vendar najdlje eno leto po uveljavitvi te odredbe, namesto določb te odredbe upoštevati ustrezne predpise navedene v prvem odstavku tega člena.

KONČNA DOLOČBA

19. člen

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njeni uveljavitvi.

Št. 017-50/00

Ljubljana, dne, 26. septembra 2000.

Minister
za gospodarske dejavnosti
dr. Jože Zagožen l. r.

* Ta odredba v celoti vsebinsko povzema vsebino direktive ES o osebni varovalni opremi (89/686/EGS kot je dopolnjena z 93/68/EGS,93/95/EGS in 96/58/ES).

1 Ur. l. ES, št. L 137, 24. 5. 1986, str. 28.

                           PRILOGA  I

   IZČRPEN SEZNAM KATEGORIJ OSEBNE VAROVALNE OPREME, KI JIH TA
                      ODREDBA NE OBRAVNAVA

1. Osebna varovalna oprema, načrtovana in izdelana za uporabo
oboroženih sil ali za ohranjanje reda in miru (čelade, ščitniki
itd.).

2. Osebna varovalna oprema za samoobrambo (aerosolni
razpršilniki, osebno zastraševalno orožje itd.).

3. Osebna varovalna oprema, ki je načrtovana in izdelana za
zasebno uporabo v:

- neugodnih vremenskih razmerah (pokrivala, sezonska oblačila,
obutev, dežniki itd.),

- vlagi in vodi (rokavice za pomivanje posode itd.),

- vročini (rokavice itd.).

4. Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju ali reševanju
oseb na plovilih ali letalih, ki se ne nosi ves čas.

5. Čelade in vizirji, namenjeni za uporabnike dvo- in trikolesnih
motornih vozil.

                           PRILOGA II

            OSNOVNE VARNOSTNE IN  ZDRAVSTVENE ZAHTEVE


1. SPLOŠNE ZAHTEVE, KI VELJAJO ZA VSO OSEBNO VAROVALNO OPREMO

Osebna varovalna oprema mora zagotavljati ustrezno varovanje pred
vsemi nevarnostmi, ki se lahko pojavijo.

1.1. Načela oblikovanja

1.1.1. Ergonomija

Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da
lahko uporabnik v predvidljivih okoliščinah uporabe, za katere je
namenjena, normalno izvaja z nevarnostjo povezano dejavnost,
medtem ko je primerno zavarovan na najvišji možni ravni.

1.1.2. Varnostne ravni in kategorija

1.1.2.1. Najvišja možna varnostna raven

Optimalna varnostna raven, ki jo je treba upoštevati pri
načrtovanju, je tista, do katere omejitve, ki jih narekuje
nošenje osebne varovalne opreme, ne preprečujejo učinkovite
uporabe te opreme med izpostavljenostjo nevarnosti ali normalnim
opravljanjem dejavnosti.

1.1.2.2. Varnostne kategorije, ki ustrezajo različnim ravnem
nevarnosti

Kadar so različne predvidljive okoliščine uporabe takšne, da je
mogoče razločiti več ravni enake nevarnosti, je treba pri
načrtovanju osebne varovalne opreme upoštevati ustrezne varnostne
kategorije.

1.2. Neškodljivost osebne varovalne opreme

1.2.1. Odsotnost nevarnosti in drugih 'z njo povezanih'  motečih
dejavnikov

 Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako,
da v predvidljivih okoliščinah uporabe preprečuje nevarnosti in
druge moteče dejavnike.

1.2.1.1. Ustrezni sestavni materiali

Materiali in deli osebne varovalne opreme, vključno s katerim
koli od njihovih razstavljivih delov, ne smejo škodljivo vplivati
na uporabnikovo higieno ali zdravje.

1.2.1.2. Primerna površina vseh delov osebne varovalne opreme pri
stiku z uporabnikom

Noben del osebne varovalne opreme, ki je v stiku z uporabnikom
ali ki bi lahko bil v stiku pri nošenju takšne opreme, ne sme
biti grob, imeti ostrih robov, štrleti ali podobno, kar bi lahko
povzročilo pretirano draženje ali poškodbe.

1.2.1.3. Največje dopustno oviranje uporabnika

Kar najbolj je treba zmanjšati kakršno koli oviranje gibov, ki
jih je treba napraviti, položajev, v katerih je treba biti, in
čutnega zaznavanja zaradi osebne varovalne opreme; prav tako
osebna varovalna oprema ne sme povzročati gibov, ki spravljajo v
nevarnost uporabnika ali druge osebe.

1.3. Udobnost in učinkovitost

1.3.1. Prilagoditev osebne varovalne opreme uporabniku

Osebna varovalna oprema mora biti načrtovana in izdelana tako, da
se lahko pravilno namesti na uporabnika in da ostane na mestu v
predvidenem obdobju, ob upoštevanju okoljskih dejavnikov, gibov,
ki jih je treba napraviti, in položajev, v katerih je treba biti.
Zato mora biti čim bolj prilagojena uporabniku z vsemi ustreznimi
sredstvi, kot so primerni prilagodljivi in pritrdilni sistemi ali
zagotovitev primerne nastavitve velikosti.

1.3.2. Lahkost in trdnost oblike

Osebna varovalna oprema mora biti čim lažja, ne da bi to vplivalo
na njeno trdnost in učinkovitost.

Razen posebnih dodatnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati osebna
varovalna oprema, da bi zagotovila primerno varovanje pred
zadevnimi nevarnostmi (glej 3), mora tudi prenesti učinke
značilnih okoljskih pojavov v predvidljivih okoliščinah uporabe.

1.3.3. Združljivost različnih kategorij ali tipov osebne
varovalne opreme, namenjene sočasni uporabi

Če isti proizvajalec trži več vzorcev osebne varovalne opreme
različnih kategorij ali tipov, da bi zagotovil sočasno varovanje
bližnjih delov telesa pred več nevarnostmi hkrati, morajo biti ti
vzorci združljivi.

1.4. Podatki, ki jih zagotovi proizvajalec

Poleg imena in naslova proizvajalca in/ali njegovega
pooblaščenega predstavnika morajo navodila, ki jih ta dva
sestavita in zagotovita, ko se da osebna varovalna oprema v
promet, vsebovati vse ustrezne podatke o:

a) shranjevanju, uporabi, čiščenju, vzdrževanju, popravljanju in
razkuževanju. Izdelki za čiščenje, vzdrževanje ali razkuževanje,
ki jih priporočijo proizvajalci, ne smejo škodljivo vplivati na
osebno varovalno opremo ali uporabnike, kadar se uporabljajo v
skladu z ustreznimi navodili;

b) učinkovitosti, kakor je bila ugotovljena med tehničnimi
preskusi varnostnih ravni ali kategorij, ki jih zagotavlja
zadevna osebna varovalna oprema;

c) primernih dodatkih osebne varovalne opreme in značilnostih
ustreznih rezervnih delov;

d) varnostnih kategorijah, primernih za različne ravni nevarnosti
in ustrezne omejitve uporabe;

e) roku ali obdobju zastaranja osebne varovalne opreme ali njenih
določenih sestavnih delov;

f) tipu embalaže, ki je ustrezen za prevoz;

g) pomenu kakršnih koli označb (glej 2.12.);

h) kjer je to primerno, reference predpisov, ki izvajajo druge
predpise, ki se uporabljajo v skladu  s sedmim odstavkom 10.
člena;

i) ime, naslov in identifikacijsko številko priglašenega organa,
ki  sodeluje v fazi načrtovanja osebne varovalne opreme.

Ta navodila, ki morajo biti natančna in razumljiva, morajo biti
zagotovljena v slovenskem jeziku.

2. DODATNE ZAHTEVE, KI SO SKUPNE VEČ KATEGORIJAM ALI TIPOM OSEBNE
VAROVALNE OPREME

2.1. Osebna varovalna oprema s prilagodljivimi sistemi

Če osebna varovalna oprema vključuje prilagodljive sisteme,
morajo biti ti načrtovani in izdelani tako, da v predvidljivih
okoliščinah uporabe brez uporabnikove vednosti njihova namestitev
ne more postati nepravilna.

2.2. Osebna varovalna oprema, ki obdaja dele telesa, ki jih je
treba zavarovati

Osebna varovalna oprema, ki obdaja dele telesa, ki jih je treba
zavarovati, mora biti čim bolj zračna, da omejuje potenje zaradi
njene uporabe. Če to ne gre, mora biti opremljena z napravami, ki
vpijajo znoj.

2.3. Osebna varovalna oprema za obraz, oči in dihala

Kakršno koli omejevanje uporabnikovega vidnega polja ali pogleda
zaradi osebne varovalne opreme za obraz, oči ali dihala, mora
biti čim bolj zmanjšano.

Stopnja optične nevtralnosti optičnih sistemov teh kategorij
osebne varovalne opreme mora biti združljiva s tipom relativno
natančnih in/ali dolgotrajnih dejavnosti uporabnika.

Če je treba, jih je treba obdelati s sredstvi za preprečevanje
vlage ali ta sredstva zagotoviti.

Vzorci osebne varovalne opreme, ki so namenjeni uporabnikom s
slabšim vidom, morajo omogočiti nošenje očal ali kontaktnih leč.

2.4. Osebna varovalna oprema, ki se stara

V primeru, da na novo osebno varovalno opremo lahko precej vpliva
staranje, mora biti na vsakem delu ali medsebojno zamenljivem
sestavnem delu, ki je dan v promet, neizbrisno napisan datum
izdelave, in/ali če je mogoče, datum zastaranja, in sicer tako,
da izključuje vsako napačno razlago. Ta podatek mora biti
neizbrisno naveden tudi na embalaži.

Če proizvajalec ne more jamčiti glede življenjske dobe osebne
varovalne opreme, mora v navodilih navesti vse potrebne podatke,
da kupcu ali uporabniku omogoči določitev razumnega roka
zastaranja, ob upoštevanju kakovosti vzorca in razpoložljivih
možnosti shranjevanja, uporabe, čiščenja, popravljanja in
vzdrževanja.

Kjer je verjetno, da bo redna uporaba čistilnih postopkov, ki jih
priporoča proizvajalec, povzročila precejšnje in hitro zmanjšanje
učinkovitosti osebne varovalne opreme, mora proizvajalec, če je
mogoče, na vsak del osebne varovalne opreme, ki je dan v promet,
pritrditi znak, ki kaže največje število čistilnih postopkov, ki
se lahko opravijo, preden je treba opremo pregledati ali zavreči.
Če tega znaka ni, mora proizvajalec te podatke zagotoviti v
svojih navodilih.

2.5. Osebna varovalna oprema, ki se lahko med uporabo zatakne

Če bi v predvidljivih okoliščinah uporabe osebno varovalno opremo
zajel premikajoči se predmet, kar bi ogrozilo varnost uporabnika,
mora imeti osebna varovalna oprema ustrezen prag odpornosti, nad
katerim se bo sestavni del vdal in odpravil nevarnost.

2.6. Osebna varovalna oprema za uporabo v eksplozivnih okoljih

Osebna varovalna oprema, ki je namenjena uporabi v eksplozivnih
okoljih, mora biti načrtovana in izdelana tako, da ne more biti
vir električnega, elektrostatičnega ali z udarcem povzročenega
loka ali iskre, ki bi lahko povzročila vžig eksplozivne mešanice.

2.7. Osebna varovalna oprema, ki je namenjena uporabi v sili ali
hitri namestitvi in/ali odstranitvi

Te kategorije osebne varovalne opreme morajo biti načrtovane in
izdelane tako, da čim bolj zmanjšajo čas, ki je potreben za
pritrditev in (ali) odstranitev.

Kakršni koli sestavni sistemi, ki omogočajo pravilno namestitev
na uporabnika ali odstranitev z njega, morajo omogočati hitro in
preprosto delovanje.

2.8. Osebna varovalna oprema za uporabo v zelo nevarnih razmerah

Navodila, ki jih proizvajalec izda skupaj z osebno varovalno
opremo za uporabo v zelo nevarnih razmerah, omenjenih v 3. točki
prvega odstavka 4. člena te odredbe, morajo še zlasti vsebovati
podatke, namenjene izključni uporabi pristojnih usposobljenih
posameznikov, ki so kvalificirani za to, da jih razložijo in
zagotovijo njihovo uporabo.

Opisati morajo tudi postopek, ki ga je treba sprejeti za
overitev, da je osebna varovalna oprema pravilno prilagojena in
funkcionalna, ko jo nosi uporabnik.

Če osebna varovalna oprema vključuje alarm, ki se sproži ob
odsotnosti varnostne ravni, ki je navadno zagotovljena, mora biti
ta načrtovan in nameščen tako, da ga uporabnik zazna v
okoliščinah uporabe, za katere se trži osebna varovalna oprema.

2.9. Osebna varovalna oprema s sestavnimi deli, ki jih uporabnik
lahko prilagaja ali odstrani

Vsi sestavni deli osebne varovalne opreme, ki jih uporabnik lahko
prilagodi ali odstrani zaradi zamenjave, morajo biti načrtovani
in izdelani tako, da omogočajo prilagoditev, pritrditev in
odstranitev brez orodij.

2.10. Osebna varovalna oprema za povezavo z drugo, zunanjo
dopolnilno napravo

Če osebna varovalna oprema vključuje sistem, ki omogoča povezavo
z drugo, dopolnilno napravo, mora biti pritrdilni mehanizem
načrtovan in izdelan tako, da omogoča njegovo namestitev samo na
ustrezno opremo.

2.11. Osebna varovalna oprema, ki vključuje sistem kroženja
tekočine

Če osebna varovalna oprema vključuje sistem kroženja tekočine,
mora biti ta izbran ali načrtovan in vključen tako, da omogoča
ustrezno obnavljanje tekočine v bližini celotnega dela telesa, ki
ga je treba zavarovati, ne glede na uporabnikove gibe, položaj
ali premikanje v predvidljivih okoliščinah uporabe.

2.12. Osebna varovalna oprema z eno ali več identifikacijskimi
ali prepoznavnimi oznakami, ki so

neposredno ali posredno povezane z zdravjem in varnostjo

Identifikacijske ali prepoznavne oznake, ki so neposredno ali
posredno povezane z zdravjem in varnostjo ter pritrjene na te
tipe ali kategorije  osebne varovalne opreme, naj imajo raje
obliko usklajenih piktogramov ali ideogramov in morajo ostati
popolnoma čitljive v vsej predvideni dobi uporabe osebne
varovalne opreme. Poleg tega morajo biti te oznake popolne,
natančne in razumljive, da preprečijo napačno razlago, še zlasti
kadar vključujejo besede ali stavke, morajo biti ti v uradnem(ih)
jeziku(ih) države članice, kjer se bo oprema uporabljala.

Če je osebna varovalna oprema (ali njen sestavni del) premajhna,
da bi omogočila pritrditev celotne potrebne oznake ali njenega
dela, morajo biti ustrezni podatki omenjeni na embalaži in v
proizvajalčevih navodilih.

2.13. Osebna varovalna oprema v obliki oblačil, ki lahko kažejo
na uporabnikovo navzočnost

Osebna varovalna oprema v obliki oblačil, ki so namenjena za
predvidljive okoliščine uporabe, v katerih je treba razločno in
posamič opozoriti na uporabnikovo navzočnost, mora imeti eno ali
več nameščenih sredstev ali naprav za neposredno oddajanje ali
odsevanje svetlobe ustrezne jakosti in ustreznih fotometričnih in
kolorimetričnih lastnosti.

2.14. Osebna varovalna oprema za večkratno nevarnost

Vsa osebna varovalna oprema, ki je načrtovana za varovanje
uporabnika pred več možnimi sočasnimi nevarnostmi, mora biti
načrtovana in izdelana tako, da izpolni zlasti glavne zahteve, ki
so povezane z vsako od teh nevarnosti (glej 3).

3. DODATNE ZAHTEVE, POVEZANE Z DOLOČENIMI NEVARNOSTMI

3.1. Varovanje pred mehanskimi vplivi

3.1.1. Vplivi, ki jih povzročajo padajoči ali štrleči predmeti in
trk delov telesa z oviro

Primerna osebna varovalna oprema za to vrsto nevarnosti mora biti
dovolj odporna na udarce, da preprečuje poškodbe, ki nastanejo
zaradi trka ali prediranja zaščitenega dela, vsaj do ravni
energije trka, nad katero bi pretirane mere ali masa blažilne
naprave preprečevale učinkovito uporabo osebne varovalne opreme v
predvidljivem obdobju nošenja.

3.1.2. Padci

3.1.2.1. Preprečevanje padcev zaradi zdrsa

Podplati obutve, namenjene preprečevanju zdrsa, morajo biti
načrtovani, izdelani ali opremljeni z dodanimi elementi, da
zagotovijo zadovoljiv stik in trenje s površino, ob upoštevanju
njene narave ali stanja.

3.1.2.2. Preprečevanje padcev z višine

Osebna varovalna oprema, ki je namenjena preprečevanju padcev z
višine ali njihovih učinkov, mora vključevati jermenje za telo in
pritrdilni sistem, ki ga je mogoče povezati z zanesljivo točko
pritrditve. Načrtovan mora biti tako, da v predvidljivih
okoliščinah uporabe kar najbolj zmanjša navpičen padec
uporabnika, prepreči trčenje z ovirami in da zaviralna moč
vendarle obdrži prag, kjer je mogoče pričakovati fizično
poškodbo, trganje ali lomljenje sestavnega dela osebne varovalne
opreme, ki bi lahko povzročil padec uporabnika.

Zagotoviti mora tudi, da po zaviranju uporabnik ostane v
pravilnem položaju, v katerem lahko počaka na pomoč, če je treba.

Proizvajalčeva navodila morajo še zlasti vsebovati vse ustrezne
podatke o:

- značilnostih, ki se zahtevajo za zanesljivo točko pritrditve in
potrebno najmanjšo svetlo višino pod uporabnikom,

- pravilni namestitvi jermenja za telo in povezav pritrdilnega
sistema z zanesljivo točko pritrditve.

3.1.3. Mehanski tresljaji

Osebna varovalna oprema, namenjena preprečevanju učinkov
mehanskih tresljajev, mora zagotoviti ustrezno manjšanje
škodljivih tresljajev za del telesa, ki je ogrožen.

Razpoložljiva vrednost pospeševanj, ki se prenese na uporabnika s
temi tresljaji, nikakor ne sme presegati mejnih vrednosti, ki se
priporočajo pri največji predvidljivi dnevni izpostavljenosti
ogroženega dela telesa.

3.2. Varovanje pred (statično) kompresijo dela telesa

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju dela telesa pred
(statičnim) kompresijskim šokom, mora zadostno zmanjšati njegove
učinke, da bi preprečila resno poškodbo ali kronične bolezni.

3.3. Varovanje pred fizično poškodbo (odrgnine, predrtja, vrezi,
ugrizi)

Sestavni materiali osebne varovalne opreme in drugi sestavni
deli, namenjeni varovanju vseh delov telesa pred površinskimi
poškodbami, ki jih povzroči strojna oprema, kot so odrgnine,
predrtja, vrezi ali ugrizi, mora biti izbrana ali načrtovana in
vgrajena tako, da zagotavlja, da te kategorije osebne varovalne
opreme omogočajo zadostno odpornost proti odrgninam, predrtjem
ali zarezam (glej tudi 3.1.) v predvidljivih okoliščinah uporabe.

3.4. Preprečevanje utopitve (rešilni jopiči, obroči za roke in
rešilne obleke)

Osebna varovalna oprema, namenjena preprečevanju utopitve, se
mora čim prej vrniti na površino, ne da bi ogrozila zdravje
uporabnika, ki je po padcu v tekoče sredstvo morda izčrpan ali
nezavesten, in se obdržati na površini v položaju, ki uporabniku
med čakanjem na pomoč omogoča dihanje.

Osebna varovalna oprema je lahko v celoti ali delno sama po sebi
plavajoča ali pa napihnjena s plinom, ki ga je mogoče sprostiti
bodisi ročno ali avtomatsko bodisi ustno.

V predvidljivih okoliščinah uporabe:

- mora osebna varovalna oprema brez škode za svoje zadovoljivo
delovanje prenesti učinke stika s tekočim sredstvom in okoljskimi
dejavniki, ki so sestavni del tega sredstva,

- se mora napihljiva osebna varovalna oprema hitro in popolnoma
napihniti.

Kadar to zahtevajo posebne predvidljive okoliščine uporabe,
morajo določeni tipi osebne varovalne opreme izpolnjevati tudi
eno ali več naslednjih dodatnih zahtev:

- imeti mora vse naprave za napihovanje, navedene v drugem
pododstavku, in/ali svetlobno ali zvočno signalno napravo,

- imeti mora napravo za potegnitev in pritrditev telesa, tako da
je uporabnika mogoče dvigniti iz tekočega sredstva,

- mora biti primerna za dolgotrajno uporabo med celotnim obdobjem
dejavnosti, med katero je po možnosti oblečen uporabnik
izpostavljen nevarnosti padca v tekoče sredstvo ali se mora vanj
potopiti.

3.4.1. Plavajoči pripomočki

Oblačila, ki bodo odvisno od svoje predvidljive uporabe
zagotovila učinkovito raven plovnosti, ki so med nošenjem varna
in zagotavljajo oporo v vodi. V predvidljivih okoliščinah uporabe
ta osebna varovalna oprema ne sme ovirati uporabnika pri gibanju,
temveč mu mora še zlasti omogočiti, da lahko plava ali ukrepa, da
se izogne nevarnosti ali reši druge osebe.

3.5. Varovanje pred škodljivimi učinki hrupa

Osebna varovalna oprema, namenjena preprečevanju škodljivih
učinkov hrupa, mora toliko zmanjšati hrup, da ustrezne ravni
hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo
dnevnih mejnih vrednosti, kakor jih določa predpis o varovanju
delavcev pred nevarnostmi, povezanimi z izpostavljenostjo hrupu
pri delu.(1)
((1) Ur. l. ES, št. L 137, 24. 5. 1986, str. 28.)

Vsa osebna varovalna oprema mora imeti znak, ki navaja raven
zmanjševanja hrupa in vrednost olajševalnega indeksa, ki ga
zagotavlja osebna varovalna oprema. Če to ni mogoče, je treba
znak pritrditi na embalažo.

3.6. Varovanje pred vročino in/ali ognjem

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali
njegovih delov pred vročino in/ali ognjem, mora imeti toplotno
izolacijo in mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim
okoliščinam uporabe.

3.6.1. Sestavni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne
opreme

Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za
varovanje pred sevajočo in konvekcijsko vročino, morajo imeti
ustrezen koeficient prenosa verjetnega toplotnega toka in biti
dovolj negorljivi, da v predvidljivih okoliščinah uporabe
preprečujejo kakršno koli nevarnost spontanega vžiga.

Če mora biti zunanjost teh materialov in sestavnih delov odsevna,
mora njena odsevna moč ustrezati intenzivnosti toka vročine
zaradi infrardečega sevanja.

Toplotna zmožnost materialov in drugih sestavnih delov opreme,
namenjenih za kratkotrajno uporabo v okoljih z visoko
temperaturo, in osebne varovalne opreme, ki jo lahko poškropijo
vroči izdelki, kot so velike količine staljenega materiala, mora
tudi zadostno zadržati večino shranjene toplote, dokler uporabnik
ne zapusti nevarnega območja in odstrani svoje osebne varovalne
opreme.

Materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, ki jih
lahko poškropijo velike količine vročih izdelkov, morajo tudi
dovolj vpijati mehanske učinke (glej 3.1.).

Materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, ki
lahko naključno pridejo v stik s plamenom, in tisti, ki se
uporabljajo pri izdelavi opreme za gašenje požarov, morajo tudi
imeti raven nevnetljivosti, ki ustreza kategoriji nevarnosti,
povezani s predvidljivimi okoliščinami uporabe. Ne smejo se
topiti pri izpostavljenosti plamenom in ne smejo prispevati k
širjenju ognja.

3.6.2. Popolna osebna varovalna oprema, pripravljena za uporabo

V predvidljivih okoliščinah uporabe:

1. mora biti količina toplote, ki jo osebna varovalna oprema
prenese na uporabnika, dovolj majhna, da prepreči, da bi toplota,
ki se kopiči med nošenjem, na delu telesa, ki je v nevarnosti, v
kakršnih koli okoliščinah povzročila bolečino ali poslabšanje
zdravstvenega stanja;

2. mora osebna varovalna oprema, če je treba, preprečevati vdor
tekočine ali pare in ne sme povzročati opeklin, ki nastanejo
zaradi stika med njenim varovalnim vrhnjim delom in uporabnikom.

Če osebna varovalna oprema vključuje hladilne naprave za
vsrkavanje naključne toplote prek izhlapevanja tekočine ali
sublimacije trdnih delcev, mora biti njena oblika takšna, da se
kakršne koli sproščajoče se hlapljive snovi izločajo čez zunanji
varovalni vrhnji del in ne proti uporabniku.

Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v
predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno
varovalno funkcijo.

Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak vzorec osebne
varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z
visoko temperaturo, morajo še zlasti navajati vse ustrezne
podatke za določitev največje dopustne izpostavljenosti
uporabnika vročini, ki jo prenaša oprema, ko se uporablja v
skladu s svojim načrtovanim namenom.

3.7. Varovanje pred mrazom

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali
njegovih delov pred mrazom, mora imeti toplotno izolacijo in
mehansko trdnost, ki ustrezata predvidljivim okoliščinam uporabe,
za katere se oprema trži.

3.7.1. Sestavni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne
opreme

Sestavni materiali in drugi sestavni deli, ki so primerni za
varovanje pred mrazom, morajo imeti koeficient prenosa verjetnega
toplotnega toka, kakor ga zahtevajo predvidljive okoliščine
uporabe. Prožni materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne
opreme, namenjene uporabi v okolju z nizko temperaturo, morajo
obdržati raven prožnosti, ki se zahteva za potrebne gibe in
položaje.

Materiali in drugi sestavni deli osebne varovalne opreme, ki jih
lahko poškropijo velike količine mrzlih izdelkov, morajo tudi
dovolj vpijati mehanske učinke (glej 3.1.).

3.7.2. Popolna osebna varovalna oprema, pripravljena za uporabo

V predvidljivih okoliščinah uporabe:

1. mora biti priliv, ki ga osebna varovalna oprema prenese na
uporabnika, dovolj majhen, da prepreči, da bi mraz, ki se kopiči
med nošenjem, na katerem koli zaščitenem delu telesa, vključno s
konicami prstov na rokah in nogah, v kakršnih koli okoliščinah
povzročil bolečino ali poslabšanje zdravstvenega stanja;

2. mora osebna varovalna oprema čim bolj preprečevati vdor
takšnih tekočin, kot je deževnica, in ne sme povzročati poškodb,
ki nastanejo zaradi stika med njenim mrzlim varovalnim vrhnjim
delom in uporabnikom.

Če osebna varovalna oprema vsebuje dihalno napravo, mora ta v
predvidljivih okoliščinah uporabe ustrezno izpolnjevati dodeljeno
varovalno funkcijo.

Proizvajalčeva navodila, ki spremljajo vsak vzorec osebne
varovalne opreme, namenjen kratkotrajni uporabi v okoljih z nizko
temperaturo, morajo navajati vse ustrezne podatke v zvezi z
največjo dopustno izpostavljenostjo uporabnika mrazu, ki jo
prenaša oprema.

3.8. Varovanje pred električnim udarom

Osebna varovalna oprema, namenjena varovanju vsega telesa ali
njegovih delov pred učinki električnega toka, mora biti zadostno
izolirana pred napetostmi, ki jim bo uporabnik verjetno
izpostavljen v najneugodnejših predvidljivih okoliščinah.

V ta namen je treba sestavne materiale in druge sestavne dele teh
kategorij osebne varovalne opreme izbrati ali načrtovati in
vključiti tako, da zagotavljajo, da je tok, ki uhaja in se meri
skozi varovalni vrhnji del, v preskusnih razmerah pri napetostih,
ki so povezane s tistimi, ki bodo verjetno navzoče na kraju
dogajanja, čim manjši in v vseh primerih pod največjo dogovorjeno
dopustno vrednostjo, ki je povezana s tolerančnim pragom.

Skupaj z embalažo morajo tipi osebne varovalne opreme, namenjene
izključno uporabi med delom ali dejavnostmi na električnih
instalacijah, ki so pod napetostjo ali bi lahko bile, imeti
znake, ki zlasti navajajo njihovo varnostno kategorijo in (ali)
ustrezno pogonsko napetost, serijsko številko in datum izdelave.
Na varovalnem vrhnjem delu takšne osebne varovalne opreme je
treba zagotoviti tudi prostor za nadaljnje napise datumov začetka
uporabe in rednih preskusov ali pregledov, ki bodo opravljeni.

Navodila proizvajalca morajo zlasti navajati, za kaj so namenjeni
ti tipi osebne varovalne opreme in naravo ter pogostnost
izolacijskih preskusov, ki jih morajo prestati med svojo dobo
uporabe.

3.9. Varovanje pred sevanjem

3.9.1. Neionizirajoče sevanje

Osebna varovalna oprema, ki je namenjena preprečevanju akutne ali
kronične poškodbe oči zaradi vplivov neionizirajočega sevanja,
mora absorbirati ali odbiti večji del elektromagnetnega valovanja
v škodljivem delu spektra. Pri tem varovalna oprema, v
predvidljivih okoliščinah uporabe, ne sme prekomerno zmanjšati
prepuščenega vidnega dela spektra elektromagnetnega valovanja,
dojemljivosti kontrastov in sposobnosti razločevanja barv, kjer
se to zahteva.

V ta namen morajo biti varovalna očala načrtovana in izdelana
tako, da imajo za vsako valovno dolžino neionizirajočega sevanja,
tako jakost prepuščenega elektromagnetnega valovanja, ki lahko
doseže uporabnikovo oko, v nobenih primerih ne preseže največje
priporočene mejne vrednosti.

Zaradi učinkov sevanja v predvidljivih okoliščinah uporabe, se
lastnosti očal ne smejo spremeniti ali poslabšati. Vsi tržni
vzorci morajo biti opremljeni s številko  varovalnega faktorja,
ki ustreza deležu odbitega in absorbiranega elektromagnetnega
valovanja izbrane valovne dolžine, za preprečevanje škodljivih
učinkov, kateremu so namenjene.

Očala, ki so primerna za vire sevanja istega tipa, morajo biti
razvrščena po rastočem vrstnem redu glede na varovalne faktorje,
proizvajalčeva navodila pa morajo še zlasti navajati krivulje
prenosa, ki omogočajo izbiro najustreznejše osebne varovalne
opreme ob upoštevanju takšnih neločljivo povezanih veljavnih
okoliščinah uporabe, kot sta razdalja do vira in spektralna
porazdelitev energije, ki seva na tej razdalji.

Proizvajalec mora vse primerke filtrirnih očal označiti z
ustreznimi številkami varovalnega faktorja.

3.9.2. Ionizirajoče sevanje

3.9.2.1. Varovanje pred zunanjo radioaktivno kontaminacijo

Sestavne materiale in druge sestavne dele osebne varovalne
opreme, namenjene varovanju vsega telesa ali njegovih delov pred
radioaktivnim prahom, plini, tekočinami ali zmesmi, je treba
izbrati ali načrtovati in vključiti tako, da se v predvidljivih
okoliščinah uporabe zagotovi, da ta oprema učinkovito preprečuje
vnos radioaktivnih snovi v ali na telo.

Glede na  naravo ali stanje teh onesnaževalcev je treba
zagotoviti potrebno tesnost z neprepustnostjo varovalnega
vrhnjega dela in/ali katerimi koli drugimi ustreznimi sredstvi,
kot so prezračevalni sistemi in sistemi vzdrževanja normalnega
zračnega tlaka, namenjeni preprečevanju vdora kontaminacijskih
snovi.

Noben dekontaminacijski ukrep, ki je predpisan za osebno
varovalno opremo, ne sme škodovati njeni ustreznosti za ponovno
uporabo načrtovani dobi njene uporabe.

3.9.2.2. Omejeno varovanje pred zunanjim ionizirajočim sevanjem

Osebna varovalna oprema, namenjena popolnemu varovanju uporabnika
pred zunanjim sevanjem, ali ustreznemu zmanjšanju obsevanosti
uporabnika s tem sevanjem, mora biti načrtovana tako, da
uporabnika varuje pred nizkoenergijskim sevanjem (npr. žarkov
beta) ali nizkoenergijskimi fotoni (npr. žarkov X in gama).

Sestavne materiale in druge sestavne dele teh kategorij osebne
varovalne opreme je treba izbrati ali načrtovati in vgraditi
tako, da se zagotovi varnostna stopnja uporabnika, ki se zahteva
v predvidljivih okoliščinah uporabe, ne da bi se kot posledica
oviranja uporabnikovih gibov, položaja ali gibanja podaljšal čas
izpostavljenosti (glej 1.3.2.).

Osebna varovalna oprema mora imeti znak, ki kaže tip in gostoto
materiala(-ov) teh sredstev, ki sta primerna v predvidljivih
okoliščinah uporabe.

3.10. Varovanje pred nevarnimi snovmi in povzročitelji okužbe

3.10.1. Varovanje dihal

Uporabniku osebne varovalne opreme za zaščito dihal moramo
zagotoviti oskrbo z zrakom za dihanje, če je uporabnik
izpostavljen zraku, ki je onesnažen in/ali ne vsebuje zadostno
koncentracijo kisika za nemoteno dihanje.

Zrak, ki se dovede uporabniku osebne varovalne opreme,
pridobivamo z ustreznimi sredstvi, kot na primer s filtracijo
onesnaženega zraka s pomočjo zaščitne naprave ali zaščitnega
sredstva ali dovedemo zrak iz neosnaženega vira.

Izhodiščni materiali in drugi sestavni deli teh vrst osebnih
varovalnih sredstev, se izberejo, koncipirajo ali izvedejo tako,
da se v času nošenja v predvidljivih pogojih uporabe zagotovi
uporabniku primeren način funkcije dihanja in higiene.

Stopnja tesnjenja obraznega dela, padec tlaka pri vdihavanju,
kakor tudi stopnja čiščenja pri napravah s filtracijo se morajo
konstruirati tako, da lahko v onesnažen zrak vdre tako malo
kontaminiranih delcev, da se ne ogroža zdravje, oziroma higiena
uporabnika.

Osebna varovalna oprema mora biti opremljena z označbo za
identifikacijo proizvajalca in s karakterističnimi podatki, ki
skupaj z navodilom omogočajo vsakemu kvalificiranemu šolanemu
uporabniku njeno strokovno uporabo.

Pri napravah s filtracijo mora proizvajalec navesti v
informacijski brošuri časovno omejitev uporabnosti filtra, ki se
v neuporabljenem stanju hrani v originalni embalaži.

3.10.2. Varovanje pred stikom kože in oči

Osebna varovalna oprema, s katero želimo preprečiti dotik telesa
ali delov telesa z nevarnimi ali kužnimi snovmi, mora ob
predvidljivih pogojih uporabe nuditi zadosten odpor zoper vdor
ali difuzijo navedenih nevarnih snovi.

Za osebna varovalna sredstva moramo izbrati ali koncipirati
takšne materiale in druge sestavne dele, ki nudijo popolno
tesnost in po možnosti omogočajo daljšo dnevno uporabo, ali v
drugem primeru, nudijo omejeno tesnost, ki pa zahteva omejitev
dobe nošenja.

Na osnovi lastnosti in predvidljivih pogojev imajo različne
nevarne ali kužne snovi visoko penetracijsko sposobnost, ki
pogojuje za določeno osebno varovalno opremo omejitev dobe
zaščitne sposobnosti. Takšna osebna varovalna oprema se mora
podvreči običajnim preskusom učinkovitosti, na osnovi katerih jih
lahko razvrščamo glede uporabe. Osebna  varovalna oprema, ki
ustreza preskusni specifikaciji, mora biti označena zlasti z
imenom ali s kodo snovi, ki se je uporabljala pri preskusu ter z
običajnim časom trajanja zaščite. Razen tega mora proizvajalec v
svoji informacijski brošuri navesti, opisati in razložiti pomen
kod, navesti podrobni opis običajnih preskusov in vseh važnih
podatkov in različnih pogojev za določitev maksimalno dovoljenega
časa uporabe osebne varovalne opreme.

3.11. Varovalne naprave za potapljaško opremo

1. Naprava za dihanje

Naprava za dihanje mora pri predvidljivih pogojih, posebno pa pri
upoštevanju maksimalne globine potapljanja omogočiti uporabniku,
da vdihava za dihanje primerno mešanico.

2. Če je to potrebno pod predvidljivimi pogoji uporabe, mora
oprema obsegati naslednje sestavne dele:

a) potapljaško obleko za zaščito uporabnika pred nastopajočim
tlakom vsled potapljanja (primerjaj št. 3.2) in/ali pred mrazom
(primerjaj št. 3.7);

b) alarmno napravo, s katero se uporabnika pravočasno opozori na
morebitno kasnejšo prekinitev oskrbe z mešanico za dihanje
(primerjaj št. 2.8);

c) kombinacijo za reševanje, s pomočjo katere se lahko uporabnik
vrne na površje (primerjaj št. 3.4.1).

                           PRILOGA III

        TEHNIČNA DOKUMENTACIJA, KI JO DOBAVI PROIZVAJALEC

Dokumentacija, navedena v 8. členu, mora vsebovati vse ustrezne
podatke o sredstvih, ki jih je uporabil proizvajalec za
zagotovitev, da je osebna varovalna oprema skladna z glavnimi
zahtevami, ki se nanašajo nanjo.

Pri vzorcih osebne varovalne opreme, navedenih v  2. točki prvega
odstavka 4. člena (navadna osebna varovalna oprema) in 3. točki
(zahtevna osebna varovalna oprema), mora dokumentacija še zlasti
vsebovati:

1. proizvajalčevo tehnično dokumentacijo, ki jo sestavljajo:

a) splošni in podrobni načrti osebnega varovanja, ki jih, kjer je
ustrezno, spremljajo izračunski zaznamki in rezultati preskusov
prototipa, če so potrebni za overitev skladnosti z glavnimi
zahtevami;

b) izčrpen seznam glavnih varnostnih zahtev in harmoniziranih
standardov ali drugih tehničnih specifikacij, navedenih v 5. in
13. členu te odredbe, ob upoštevanju oblike vzorca;

2. opis nadzornih in preskusnih zmogljivosti, ki jih je treba
uporabljati v proizvajalčevi tovarni za preveritev skladnosti
proizvodnje osebne varovalne opreme s harmoniziranimi standardi
ali drugimi tehničnimi specifikacijami in ohranjanje ravni
kakovosti;

3. izvod informativnega obvestila, navedenega v 1.4. Priloga II.

Priloga IV: CE – znak skladnosti in informacija

                            PRILOGA V

    POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ORGANI ZA UGOTAVLJANJE
                           SKLADNOSTI

                     (prva točka 14. člena)

Organi za ugotavljanje skladnosti  morajo izpolnjevati najmanj
naslednje pogoje:

1. razpoložljivost osebja, potrebnih sredstev in opreme;

2. tehnična usposobljenost in strokovna neoporečnost osebja;

3. neodvisnost zaposlenih in tehničnega osebja pri opravljanju
preskusov, pripravi poročil, izdajanju certifikatov in
opravljanju nadzora, določenega v tej odredbi, v zvezi z vsemi
krogi, skupinami ali osebami, ki jih neposredno ali posredno
zadeva osebna varovalna oprema;

4. varovanje poslovnih skrivnosti;

5. sklenitev zavarovanja za odgovornost.

Izpolnjevanje pogojev pod 1 in 2 občasno preverja ministrstvo,
pristojno za določanje organov za ugotavljanje skladnosti.

Priloga VI: Izjava o skladnosti; Vzorec

Priloga VII: Razvrščanje osebne varovalne opreme v kategorije

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti