Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1998 z dne 22. 5. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1998 z dne 22. 5. 1998

Kazalo

1783. Odlok o ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina, stran 2918.

Na podlagi 17. člena statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 13/95, 37/95, 8/96 in 68/96) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet mestne občine Novo mesto na seji dne 26. 3. 1998 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu centralnega dela Bršljina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrta centralnega dela Bršljina (v nadaljevanju: ureditveni načrt), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d.o.o., pod številko UN 21/97. Sestavljajo ga tekstualni del in grafične priloge.
2. člen
V območje urejanja je vključena celotna trasa obstoječe Ljubljanske ceste južno od križišča pri upravni stavbi policije pa vse do križišča z Seidlovo cesto vključno s pripadajočim vplivnim območjem vzdolž trase Ljubljanske ceste. Ravno tako zajema območje urejanja tudi cesto Bršljin brez okoliške pozidave (pri tej cesti je ob samem cestišču zajet le petmetrski rezervni pas za izvajanje rekonstrukcije te ceste). Za posege, ki ne zadevajo samega cestnega telesa in komunalnih naprav v tem pasu, veljajo določila PUP za Novo mesto izven mestnega jedra in primestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95 in 35/97).
Meja ureditvenega območja na severu poteka po k.o. Bršljin in sicer po severni meji parcele 193/1, preseka cesto št. 1168/1 ter nadaljuje pot po spodnjem delu parcel 170/7, 170/8, 169/3, preseka cesto št. 1146/2 ter nadaljuje pot po k.o. Novo mesto po spodnjem delu parcele 158, kjer spremeni smer proti jugu tako, da prečka cesto št. 153 in na zahodnem delu seka parcelo 159, nato ob notranjem robu parcele 148 tako, da seka parcelo 147 ter vključi v območje parcelo 146 po severni in vzhodni meji. V nadaljevanju poteka ob zahodni strani parcele 150, zatem po robu poti s parcelno št. 241, nadaljuje po južnem robu parcel 116 in 115, teče nadalje po severni strani parcele 114 ter se obrne proti jugu in nadaljuje pot po parceli 113, kjer se obrne proti zahodu, seka severni del parcele 470 in se dotakne roba parcele 472 ter teče po parceli 469, nato nadaljuje proti zahodu in se obrne proti jugu po parceli 467. V nadaljevanju seka pot s parcelno št. 232 in cesto 583/1, nato poteka po južni meji parcele 483/2 proti zahodu in po zahodni meji parcel št. 483/1 in 484 proti jugu, nato po severni meji parcele s št. 488 ter po vzhodni meji 486 do ceste 494 ter se nato na parceli 495 obrne proti vzhodu do parcele 503/1, kjer se zopet obrne ter nadaljuje pot proti zahodu po južni meji parcele 495. Ko seka parcelo 497, nadaljuje pot po parceli 500 ter nato po parceli 507 ob poti parc. št. 508 in 510, po južnem delu parcele 506, nato proti jugovzhodu po gornjem robu parcele 527 do parcele 529 in 533, kjer poteka po vzhodni meji le-teh parcel. Nato se na severni strani dotakne parcele 552/1 in nadaljuje pot po vzhodnem robu parcel 555/1 ter 554, seka parcele 553/1, 566, 568 in se nato na parceli 581/2 obrne ter preko parcel 1301/1, 1301/2, 1302, 1303/1, 1318, 1314, 1305/1, 395 in 434 nadaljuje proti severu. Ko prečka parcelo 430, nadaljuje pot po spodnjem robu parcele 435, tangira parcelo 436 ter v nadaljevanju v območje vključi del parcele 430. Pot nadaljuje v isti smeri po spodnjem robu parcele 403, nato zopet po parceli 430, nakar seka parcele 407, 314 in 313. Od tu meja območja poteka po k.o. Bršljin v smeri severozahoda preko parcel 1259, 1258, 1257/1, 1257/2 nadaljuje pot proti vzhodu tako, da seka parceli 215/2 ter 215/3, na severni strani parcele 215/1, 214/2, 214/1, 214/4, 217, 1147/5, 120/4, 120/5, nato se na parceli 120/2 zopet obrne proti severozahodu in nadaljuje pot vzporedno s parcelo 1009/1 preko parcel 120/3, 122/1, 122/3, 122/4, 126, 1010/1, 104/1, 104/3. Na parceli 1033/2 se obrne proti severovzhodu, prečka 1009/1 ter se na parceli 1054/3 usmeri proti vzhodu vzporedno s parcelo 1009/1 in v tej smeri nadaljuje pot preko 3/7, 3/5, 3/4, 1054/2, 128/11, 128/10, 128/7, 128/4, 128/3, na parceli 1147/2 se usmeri vzporedno s parcelo 1009/2 ter nadaljuje pot v isti smeri po sredini parcele 213/1, 213/2, seka parcelo 211, 208/5, 208/3, 210/5, se obrne proti severovzhodu tako, da seka parcele 210/3, 210/2, pot 205/6, 204/3, 205/1, 204/4, prečka cesto 1058/1 in parcelo 1163/2 ter nadaljuje do parcele 1163/3 in po njeni zahodnji meji nadaljuje v smeri proti severu, po zahodnem robu parcel 1163/5 in 195/5, kjer se tudi zaključi.
3. člen
Določila ureditvenega načrta postavljajo pogoje urejanja za:
– ureditvene posege za novogradnje in prenove v območjih stanovanjske gradnje,
– novogradnje in prenove na sedanjih in novih poslovnih območjih,
– preureditev cestnega omrežja na območju centralnega dela Bršljina,
– urejanje brežin vzdolž Ljubljanske ceste in
– prometne ter druge infrastrukturne ureditve na območju ureditvenega načrta.
Predpisana vsebina izvlečka iz ureditvenega načrta
4. člen
Za vse gradnje, novogradnje in prenove, razen za izvedbo javnih infrastrukturnih omrežij in naprav, je potrebno pripraviti izvleček, ki mora izhajati iz določil tega ureditvenega načrta in mora imeti naslednjo vsebino:
1. splošni podatki:
– naslov: Izvleček iz ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina – za poseg:.............
– številka izvlečka iz ureditvenega načrta,
– datum izdelave izvlečka,
– investitor,
– objekt,
– ureditvena enota,
– parcelna številka,
– katastrska občina;
2. izjave:
– izjava izdelovalca o registraciji podjetja z ostalimi podatki,
– izjava o varstvu pred požarom,
– izjava o varstvu pred hrupom;
3. soglasja:
Zaradi odprtosti pogojev za izvedbo določenih vrst gradenj v tem ureditvenem načrtu je treba pridobiti nekatera dodatna soglasja (vključno s ponovnimi soglasji soglasodajalcev, ki so že bili vključeni v pripravo tega UN), ki jih določi pristojni občinski upravni organ glede na vsak posamezen primer posega;
4. urbanistična ureditev:
– opis nameravanega posega,
– opis izhodišč iz ureditvenega načrta,
– opis arhitektonske rešitve objekta,
– opis zunanje ureditve,
– podrobnejše rešitve glede tehničnih značilnosti posega (horizontalni in vertikalni gabariti, odmiki, dostopi, parkirišča, lokacije zabojnikov za odpadke, opredelitev dejavnosti),
– rešitev priključkov na javna infrastrukturna omrežja in naprave,
– določitev funkcionalnih zemljišč;
5. opis in rešitve v zvezi z vplivi načrtovanega posega na okolje;
6. grafične priloge:
– kopija katastrskega načrta,
– smiselno izbrani izseki iz grafičnega dela ureditvenega načrta,
– arhitektonsko-zazidalna situacija z zunanjo ureditvijo in podrobnejšo opredelitvijo funkcionalnega zemljišča – M 1:1000 ali 1:500,
– situacija z rešitvijo infrastrukturnih omrežij in naprav za nameravani poseg – M1:1000 ali 1:500,
– idejna zasnova objekta (minimalno M 1: 200 – tlorisi, fasade, prerezi).
Za izgradnjo primarnih in sekundarnih infrastrukturnih omrežij in naprav (sem ne sodijo priključki objektov v posameznih ureditvenih enotah na ta omrežja) sta podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja sam ureditveni načrt ter izvleček iz njega v obsegu, ki je običajen za tovrstne dokumente.
II. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH UREDITEV
A) Splošni pogoji
5. člen
a) Razporeditev dejavnosti
Osrednji del območja je namenjen oblikovanju novega poslovno komercialnega centra v Novem mestu, torej poslovnim komercialnim dejavnostim, kamor spadajo pretežno trgovske, storitvene (med temi pridejo v poštev le storitvene dejavnosti mestotvornega značaja, sposobne soustvarjati kvaliteten urbani ambient), gostinske dejavnosti ter javne službe. V območje je dovoljeno uvesti tudi nekatere kvartarne funkcije, kot so zdravstvo, uprava ipd. Novi poslovni center ni namenjen proizvodnim in središču mesta neprimernim servisnim dejavnostim. Poslovne dejavnosti so zgoščene ob Ljubljanski cesti ter v smeri proti zelenemu predelu Marofa in Mestnih njiv prehajajo najprej v poslovno-stanovanjske objekte in iz teh v izključno stanovanjsko območje. V predelu med Ljubljansko cesto in ploščadjo vzdolž železniške proge je prav tako predvideno obsežno območje novih poslovnih stavb. V ureditveno območje je zajeto tudi pobočje Marofa neposredno ob Ljubljanski cesti, kjer se neustrezna vegetacija nadomesti z novimi vrstami, primernejšim strmi brežini.
Območje urejanja je razdeljeno na ureditvene enote, ki so prikazane v grafičnih prilogah kot območja s specifično namembnostjo:
– enote P1 in P2 ter P4–
  P11 in P13                    poslovne dejavnosti
– enota P3, P12 in P14          poslovno-stanovanjske dejavnosti
– enote S1–S8                   stanovanja
– enoti C1 in C2                območje Ljubljanske ceste
                                in ceste Bršljin
– enota Z                       zelene površine na pobočju
                                Marofa
Vse obstoječe namembnosti se do uvedbe novih dejavnosti, ki so predvidene s tem ureditvenim načrtom, ohranjajo. Do uvedbe novih dejavnosti v obstoječe objekte ter pred predvidenimi rušitvami in do izvedbe drugih posegov, predvidenih s tem ureditvenim načrtom, so na obstoječih objektih dovoljena samo vzdrževalna dela, ki ne bodo spremenila horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov. Pri tem je treba za posamezne ureditvene enote upoštevati pogoje, ki so v nadaljevanju posebej opredeljeni
V enotah P1 – 5 in P7 – P14, razen P11, v kateri se ohranja železniška postaja s spremljajočimi objekti, so primerne terciarne in kvartarne dejavnosti. Izmed poslovnih dejavnosti niso sprejemljive vse tiste, ki niso združljive s stanovanjskim okoljem – predvsem takšne, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega urbanega ambienta. V enoti P6 se uredi bencinska črpalka s trgovino.V enoti P3 je v pritličju in 1. nadstropju predvidena poslovna namembnost, 2. in 3. etaža pa se lahko namenita poslovnim dejavnostim ali stanovanjem.
6. člen
b) Prometna ureditev
Ljubljanska cesta se ohranja v sedanjem koridorju, podvoz ceste Bršljin pod železniško progo pa se izvede blizu sedanjega izvoza iz BTC, v bližini katerega se izvede tudi njeno nivojsko križanje z Ljubljansko cesto. V tem križišču se cesta Bršljin priključi na novo cesto, ki jo povezuje s Kočevarjevo ulico. V območju križišč so na Ljubljanski cesti in na prečnih priključkih predvideni levi zavijalni pasovi.
Svetlobno signalne naprave so potrebne na križiščih:
– Ljubljanska: Kočevarjeva,
– Ljubljanska: nova povezovalna cesta D,
– Ljubljanska: cesta Bršljin in
– Ljubljanska: nova povezovalna cesta F.
Nove in rekonstruirane obstoječe sekundarne ceste so:
– nova povezovalna cesta med Ljubljansko cesto in Kočevarjevo ulico, ki se prične v križišču pri sedanjem izvozu iz BTC (cesta D),
– nova ulica (G), ki poteka med Ljubljansko in Kočevarjevo ulico oziroma vzporedno z njima ter je locirana med bivše Pionirjeve objekte kot dostopna cesta do poslovnih objektov in stanovanjskih blokov ob Ljubljanski cesti,
– rekonstruirana cesta mimo bivše Pionirjeve upravne stavbe in obstoječih parkirišč oziroma načrtovanega parka v središču poslovnega centra v Bršljinu,
– rekonstruirana Kočevarjeva ulica,
– nova dostopna cesta do predvidenih vrstnih hiš oziroma rekonstrukcija in podaljšanje ceste Žlebej,
– nova povezovalna cesta med Ljubljansko cesto in Kolodvorsko ulico, ki se z Ljubljansko cesto križa v novo oblikovanem križišču pri Realovi poslovni stavbi in poteka mimo objekta Elektro Ljubljana (cesta F),
– nova interna cesta znotraj poslovnega predela ob objektu Elektro Ljubljana (cesta L),
– podaljšana Kolodvorska ulica, ki poteka vzdolž ploščadi ob železniški progi vse od železniške postaje pa do objekta BTC, v kasnejši fazi izvedbe ureditvenega načrta pa še naprej (cesta J–K).
Zaradi zagotavljanja racionalne izrabe razpoložljivega zemljišča je treba čimveč parkirišč zagotoviti pod zemljo. Vsak investitor v posamezni ureditveni enoti je dolžan zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svojo dejavnost v območju te ureditvene enote; tako za svoje stranke, kot za uslužbence. Pri določanju števila parkirnih mest se upošteva tabela v prilogi 1 k ureditvenemu načrtu.
Uvozi in izvozi za motorna vozila k vsakemu objektu morajo biti urejeni z javne ceste oziroma ulice. Uvozi in izvozi k posameznim objektom ter pripadajočim zemljiščem so lahko javni in interni. Javni uvozi/izvozi so namenjeni predvsem strankam in morajo biti od najbližjega križišča sekundarnih javnih cest odmaknjeni najmanj 30 m ter na smiselnih medsebojnih razdaljah. Interni dovozi služijo predvsem dostavi blaga, urgenci in podobnemu ter so lahko tudi na manjših razdaljah od preostalih uvozov/izvozov (dostava blaga v objekt je dovoljena tudi neposredno s pločnika sekundarne javne ceste), vendar morajo biti od križišča sekundarnih javnih cest ravno tako oddaljeni najmanj 30 m. Glede izvedbe uvozov/izvozov v bližini križanja sekundarne javne ceste z Ljubljansko cesto se odmik uvoza/izvoza od križišča določi z upoštevanjem v grafičnem delu ureditvenega načrta vrisanih razdalj za razvrstilne pasove in ostalih tehničnih in prometnih ureditev takega križišča.
7. člen
c) Splošni pogoji za novogradnje in prenove
Splošni pogoji se nanašajo na oblikovanje novogradenj in na prenove ohranjenih poslovnih in stanovanjskih objektov.
Pogoji za novogradnje in prenove objektov v ureditvenih enotah P1 – P14:
V enotah P2-P5 in P7 – P13 morajo novozgrajenestavbe upoštevati predpisane obvezne in dovoljene gradbene linije. Tako se mora vsaj 70% glavne fasade, ki gleda proti ulici držati obvezne gradbene linije, ki je v teh enotah označena. V nobenem primeru objekt v smeri proti javni cesti ne sme segati prek obvezne gradbene linije, označene v grafičnem delu ureditvenega načrta in mora biti projektiran tako, da je njegova glavna-ulična fasada identična z obvezno gradbeno linijo. Dovoljena gradbena linija pomeni črto, do katere sme objekt najdlje segati in na kateri je lahko projektirana zadnja fasada objekta.
V enotah P1 – P5 in P7 – P13 morajo biti višine etaž posameznih objektov med seboj usklajene, predvsem se morajo med seboj ujemati venci med 1. in 2. etažo oziroma med visokim pritličjem in 1. etažo. Predpisane kote pritličja je treba upoštevati smiselno, dovoljena pa so odstopanja navzgor ali navzdol za največ 50cm. Objekti v teh enotah imajo lahko ravne ali rahlo polkrožne strehe.
V enotah P2 – P9 razen v P4 in P6 je najvišja dopustna višina objekta K+P+3, v P1 pa K+P+3+M; od tega imata pritličje in 1. etaža skupno svetlo višino do stropa najmanj 6m, preostali dve etaži pa vsaka najmanj po 2,6 m do stropa. Objekt ima lahko tudi visoko pritličje s svetlo višino najmanj 6 m do stropa in v nadaljevanju dve etaži z višino do stropa najmanj po 2,6 m vsaka.
V enotah P2 – P9 razen v P4 in P6 je najnižja dopustna višina objekta K+P+1, v P1 pa K+P+3; od tega imata pritličje in 1. nadstropje skupno svetlo višino do stropa najmanj 6 m. Možna je tudi izvedba visokega pritličja s celotno prej omenjeno svetlo višino, to je najmanj 6 m do stropa – brez 1. nadstropja.
V enoti P6 je najvišja dopustna višina objektov K+P+1 in najnižja višina K+P.
V enotah P4 in P10 – P13 je dovoljena višina novih objektov K+P+1, v P14 pa K+P+1+M.
Pri določanju kote pritličja, ki se opredeli v izvlečku iz ureditvenega načrta, je treba upoštevati višinske razmere v sosednjih enotah, še predvsem, kadar objekt sega v dva dela ureditvene enote. V takih primerih se kota pritličja ravna po predpisani koti v enem ali drugem delu z možnimi odstopanji navzgor ali navzdol do 50cm.
Za oblikovanje odprte površine in novogradnje v enoti P1 se pridobijo podrobnejši oblikovalski pogoji (urbanizem, arhitektura, krajinska arhitektura) z natečajem.
Pogoji za novogradnje in prenove objektov v ureditvenih enotah S1 – S8:
Obstoječi stanovanjski objekti se ohranjajo razen hiš, katerih rušitev je nujna ali pa možna zaradi uresničevanja določil tega ureditvenega načrta, kot so npr. izgradnje cest in drugih objektov.
Dovoljene so prenove objektov, ki se ohranjajo. Pri prenovi individualnih stanovanjskih hiš v enotah S1-S8 spreminjanje kvalitetnih uličnih fasad ni dovoljeno, prizidave in spremembe fasad pa so dovoljene na drugih, manj izpostavljenih fasadah. Pri nadomestnih gradnjah in večjih prenovah objektov je dovoljena največ 20% sprememba tlorisnih gabaritov in največ 10% sprememba višine objektov. Dovoljena je izvedba frčad in strešnih oken, ki pa ne smejo presegati več kot 20% dela strehe, na katerem so izvedene.
Pri določanju kote pritličja, ki se opredeli v izvlečku iz ureditvenega načrta, je treba upoštevati obstoječe terenske razmere in nivelete dostopnih cest; možna so odstopanja navzgor ali navzdol do 50cm.
V enotah S2 in S5 – S8 niso dovoljene novogradnje.
Pri prenovi fasad stanovanjskih blokov v enotah S2 in S7 je treba zagotoviti oblikovno poenotenost blokov v vsaki posamezni enoti.
V enotah S5 in S7 se obstoječi pomožni objekti odstranijo. V enotah S2 – S5 in S7 postavitev pomožnih objektov ni dovoljena. Obstoječi pomožni objekti se ob izvedbi s tem ureditvenim načrtom opredeljenih posegov odstranijo, do takrat pa so na njih dovoljena le najnujnejša vzdrževalna dela.
V enotah S1, S6 in S8je dovoljena postavitev pomožnih objektov, ki so lahko le pritlični ter ne smejo presegati tlorisnih dimenzij 6mx3m in višine 2,8 m do kapa; strehe (kritina, naklon) morajo biti prilagojene okoliškim objektom.
Zunanje površine na območjih individualnih hiš ohranijo sedanjo namembnost.
8. člen
d) Splošni pogoji za urejanje odprtih površin
Ureditvene enote P1 – P2, P4 – P11 in P13 (poslovna območja):
Parkirišča se izvedejo z vmesnimi zelenicami in z zasaditvijo istovrstnih dreves med linijami parkirnih prostorov in sicer ob vseh parkirnih površinah, večjih od 5 parkirnih mest. Na območjih, kjer bodo zgrajeni podzemni objekti in nad njimi parkirišča v nivoju, se na zelenicah lahko namesto drevja zasadijo grmovnice. Pri načrtovanju in izvedbi parkirišč na strehah podzemnih objektov je treba zagotoviti ustrezne nosilnosti, ki bodo omogočale zasaditev manjših dreves ali večjih grmovnic (vsaj 50 cm zemlje). V primerih, ko je predvidena ureditev pohodnih površin pod drevesi, je treba drevje zasaditi v jame, pokrite z rešetkami ali s tlakovanjem na peščeni podlagi v obsegu vsaj 2 m2 pod drevesi ter z izvedbo ustrezne drenaže za vzdrževanje dreves. Zelenica z drevesno in grmovno vegetacijo se predvidi tudi pri zunanji ureditvi bencinske črpalke v enoti P6.
Ureditvene enote P3, P12 in P14 (poslovno – stanovanjska območja):
Odprte površine so na teh območjih zelo omejene in namenjene predvsem motornemu prometu in parkiranju ter pešcem. Ob parkiriščih se zasadi drevje kot pomembna zelena členitvena prvina v tem urbanem okolju.
Ureditvene enote S1 – S8 (stanovanjska območja):
Obstoječe odprte površine ob stanovanjskih hišah se ohranjajo. Javne površine na teh območjih se uredijo in vzdržujejo kot zelenice. Zunanje površine ob stanovanjskih blokih se urejajo kot poljaven, zaključen ambient, namenjen dopolnjevanju bivalnega okolja (preživljanje prostega časa, sprehajanje, počivanje, srečevanje stanovalcev, otroška igra). Sedanje kakovosti bivalnega okolja so v ožjem območju Bršljina nasploh majhne, zato bi bilo treba z ustreznejšimi zunanjimi ureditvami sedanje razmere izboljšati. Pri preurejanju prometne infrastrukture in parkirišč se obstoječa drevesna vegetacija v čim večjem obsegu ohranja in še dopolni predvsem na stičnih območjih z Ljubljansko cesto oziroma z drugimi prometnicami. Uredijo se utrjene površine s počivališči ter površine za igro otrok. Zunanje ureditve v stanovanjskih območjih morajo zagotoviti varnost in prijeten bivalni ambient. Obstoječe in predvidene stanovanjske soseske na robu obravnavanega območja je treba funkcionalno in s pešpotmi povezovati z zelenim zaledjem Marofa. Na območju ob vrstnih hišah se ohranita sedanji zeleni ambient in njegova neposredna navezava na Marof.
Ureditvene enote C1, C2 in Z (obcestni prostor, pobočje Marofa):
Poteza Ljubljanske ceste se ohranja kot povezava Bršljina in mestnega jedra z naravnim, zelenim obcestnim prostorom. Z novimi ureditvami bo ta prostor ob izboljšanju stabilnosti brežine dolgoročno ohranil svojo sedanjo podobo. Na vzhodni strani (zgornja brežina) se podporni zidovi ohranijo in v skladu z ureditvami Ljubljanske ceste po potrebi korigirajo (delna prestavitev, sanacija dotrajanih ali neustreznih delov zidov), pri čemer se ohrani sedanji videz zidov (naravni kamen kot gradbeni material, višina zidov). Na skrajnem južnem delu Ljubljanske ceste se potek kolesarske steze prilagodi zahtevam po ohranitvi obstoječih vitalnih kostanjevih dreves.
Brežina pod Ljubljansko cesto bo na zgornjem delu pokrita s konzolo, na kateri bosta speljana hodnik za pešce in kolesarska steza. Pod traso razširjene ceste ne bo mogoče ohraniti sedanje vegetacije, zato bo brežina na predelu, ki bo v zadostni meri osvetljen in bodo na njem zagotovljeni rastiščni pogoji, zatravljena, poleg tega pa bo zasajena tudi grmovna vegetacija.
Drevored vzdolž Ljubljanske ceste se zasadi v 2 m široke zelenice, urejene obojestransko, enostranski drevored vzdolž dela Kočevarjeve ulice in dela ceste D pa se zasadi v liniji parkirnih mest, urejenih za vzdolžno parkiranje vozil neposredno ob obeh cestah. Vzdolž ceste G se zasadi obojestranski drevored, pod njim pa se uredi pohodna površina.
V ureditveni enoti C2 je na zemljiščih med ureditvenima enotama P7 in P8, ki so v 3. fazi namenjena za gradnjo podvoza pod železniško progo, v 1. ali 2. fazi, do izgradnje podvoza pod železniško progo v 3. fazi, dovoljeno zgraditi parkirišča za potrebe poslovnih dejavnosti v ureditvenih enotah P7 in ali P8.
B) Posebni pogoji za posamezna poslovna in poslovno-stanovanjska območja
9. člen
P1 – Osrednji del poslovnega centra v Bršljinu
V tej enoti so dovoljene poslovne dejavnosti – predvsem storitveni programi, kot so: predstavništva, biroji, bančne, zavarovalniške in različne intelektualne storitve, kozmetični saloni in podobno. Vse obstoječe stavbe se ohranijo. Dovoljeno je njihovo renoviranje, pri čemer ni dopustno spreminjati tlorisne velikosti objektov. Pri prenovi zunanjosti objektov je potrebno zagotoviti kvalitetno obdelavo fasad, ki naj skupaj tvorijo zaključeno celoto osrednjega trga v poslovnem centru. Obstoječa parkirišča na trgu med objekti se preuredijo v delno tlakovano in delno zeleno površino na strehi podzemne parkirne hiše. Niveleta strehe garaž se prilagodi okoliškim objektom, tako da bo mogoče zagotoviti dostope z vseh štirih strani in zasaditev drevja v pohodne površine vzdolž objektov. V času do ureditve podzemnih garaž se ohrani obstoječe parkirišče, prek katerega pa se ob izvedbi novega križišča pri Realu uredi dostopna pot do dveh stanovanjskih objektov v izteku Kettejevega drevoreda. Projekt urejanja javne odprte površine v enoti P1 se pridobi z javnim natečajem.
P2 – Poslovno območje ob Ljubljanski cesti severno od stanovanjskih blokov
Kote pritličij: 1. del: 179 m nv, 2. del: 180 m nv. Odprte površine v notranjosti te enote (kare) so namenjene predvsem urejanju parkirnih mest; urejene so kot dostopne ter manipulacijske površine ob poslovnih objektih, na zahodnem robu je zasajen drevored.
P3 – Poslovno-stanovanjsko območje severno od poslovne stavbe bivšega Pionirja
Kote pritličij: 1. del: 180 m nv, 2. del: 180,5 m nv., 3. del: 181m nv, 4. del: 181,5 m nv., 5. del: 182m nv. Odprte površine so delno namenjene parkiranju, delno pa so urejene kot dostopne ter manipulacijske površine ob poslovnih objektih, na vzhodnem robu je zasajen drevored.
P4 – Območje poslovnih dejavnosti ob cesti Bršljin
Obstoječi objekti v tej ureditveni enoti se odstranijo. Kota pritličja novih objektov je 175 m nv. Zunanje površine se urejajo kot funkcionalne površine k novim objektom, dostop z motornimi vozili do ureditvene enote je možen z obstoječe ceste Bršljin – njegova lokacija se natančno določi v izvlečku iz ureditvenega načrta.
P5 – Poslovno območje ob Ljubljanski cesti na severu območja UN
Obstoječi objekti se lahko ohranijo in prenovijo. Dovoljeno je izvesti tudi prizidke s ciljem, da se dosežeta boljša funkcionalnost in ubranejša zunanjost objektov ter da se oblikuje mestni značaj in večje ambientalne kvalitete od obstoječih. Kote pritličij: 1. del: 180 m nv., 2. del: 185 m nv., 3. del: 181 m nv.
P6 – Območje bencinske črpalke ob Ljubljanski cesti nasproti BTC
Območje je namenjeno izgradnji bencinske črpalke s trgovino. Pri izgradnji bencinske črpalke je potrebno upoštevati vse tehnične in varnostne predpise, ki veljajo za takšno vrsto objektov. Izvedba bencinske črpalke mora zagotavljati njeno funkcionalnost in mestnemu okolju primeren izgled. Kota pritličja je 179 m NV. Predpisano koto pritličja je potrebno upoštevati smiselno-možna so odstopanja navzgor in navzdol za 50 cm. Na vzhodnem delu enote se postavi MRP. Območje bencinske črpalke se na obrobjih ureditvene enote uredi kot zelena površina s pomembnim deležem drevja, grmovnic in trate; izbor drevesnih vrst ne sme vsebovati eksot in visokoraslih iglavcev.
P7 – Območje obstoječega Blagovno-trgovskega centra
Dolgoročno se obstoječi objekt Blagovno-trgovskega centra odstrani in nadomesti z novim (novimi) objektom (objekti). V primeru, da zahteva po odstranitvi obstoječih objektov ni v interesu Blagovno-trgovskega centra, nosi stroške in škodo povezano z rušitvijo za poseg zainteresirani subjekt. Do takrat se obstoječa stavba lahko ohrani. Dovoljena je njena prenova, pri čemer ni dopustno večati tlorisne velikosti in višine objekta. Pri prenovi zunanjosti je potrebno zagotoviti obdelavo fasad, ki bodo ustrezale mestnemu značaju novega poslovnega centra. Kote pritličij: 1. del: 179,5 m nv, 2. del: 179 m nv. Obstoječa prometna ureditev znotraj ureditvene enote P7 se lahko ohrani, dokler bo ohranjen tudi obstoječi objekt Blagovno-trgovskega centra, izvedejo se le potrebne prilagoditve novim križiščem. V prvi fazi se namesto obstoječega izvoza iz Blagovno-trgovskega centra na Ljubljansko cesto izvede na mestu bodočega vhoda v podvoz ceste Bršljin pod železniško progo novo križišče, ki bo omogočalo uvoz in izvoz v ureditvenih enotah P7 in P8. Po izgradnji podvoza ceste Bršljin pod železniško progo se ta dostop do ureditvenih enot P7 in P8 ukine in namesto njega vzpostavi nov. Novi objekti morajo upoštevati novo povezovalno cesto “K“. Iz območja te enote se lahko izvede podhod, s katerim se območje BTC po izgradnji novih objektov poveže z nasprotno stranjo Ljubljanske ceste. AB konstrukcija podhoda mora biti prilagojena niveleti Ljubljanske ceste, ki se v 3. fazi poglobi.
P8 – Poslovno območje med železniško progo in Ljubljansko cesto
Do izgradnje poslovnih objektov se ohranjajo obstoječe stanovanjske hiše, pri katerih so dovoljena le nujna vzdrževalna dela brez spreminjanja gabaritov in stanovanjske namembnosti. Kota pritličij novih objektov je 180,5 m nv. V prvi fazi se križišče sekundarne javne ceste z Ljubljansko cesto izvede v predelu predvidenega križišča ceste Bršljin z Ljubljansko cesto, od katerega dalje bo potekal podvoz ceste Bršljin pod železniško progo, v 3. fazi pa je predvideno novo križišče. Gradbena linija, s katero se določa severni rob nove pozidave, se tako prilagodi izvennivojskemu križanju Ljubljanske ceste in ceste Bršljin.
P9 – Poslovno območje ob Ljubljanski cesti nasproti stanovanjskim blokom
Obstoječi objekti se odstranijo. Kote pritličij novih objektov se prilagodijo niveleti Ljubljanske ceste (od 178,5 do 180,5 m nv).
P10 – Poslovno območje ob Ljubljanski cesti nasproti železniške postaje
V tej enoti se nekateri objekti ohranijo, drugi pa odstranijo in namesto njih zgradijo novi. Pri ohranjenih stavbah (Elektro Ljubljana, trgovina, banka in objekt Windischer) so dovoljena vzdrževalna dela in njihovo renoviranje, ni pa dopustno spreminjanje tlorisnih velikosti in višin objektov. Izjema je poslovna stavba Elektra, kjer je dovoljena širitev do označene gradbene linije, prizidek pa mora biti oblikovno usklajen z obstoječim objektom. Pri hiši Windischer je ob obnavljanju potrebno ohraniti kvalitetno obstoječo arhitekturno zasnovo. Objekti, ki bodo zgrajeni v gradbenem otoku 1, morajo upoštevati koto pritličja 178 m nv. in biti oblikovno usklajeni s stavbo železniške postaje, hišo Windischer in objektom Elektra Ljubljana (naklon strehe, kritina, obdelava fasad, višina etaž). Gradbeni otok 2 ima koto pritličja 181 m nv. Obstoječe drevje na območju ob Ljubljanski cesti se ohranja, če pa bo zaradi novih ureditev ceste treba odstraniti posamezna drevesa, se jih nadomesti v okviru nove ureditve obcestnega prostora. Parkirišča za potrebe Elektra se uredijo na območju med obstoječim objektom in predvideno novogradnjo na južnem delu enote. Na zahodnem robu enote se vzdolž Kolodvorske ulice uredijo parkirišča za potrebe potnikov in zaposlenih na Slovenskih železnicah Novo mesto.
P11 – Območje železniške postaje
Obstoječi objekt železniške postaje se ohrani in prenovi. Pri tem je treba ohraniti značilnosti sedanje kvalitetno oblikovane arhitekture. Pri preostalih dveh stavbah železniške postaje so dovoljene prenove ali nadomestne gradnje, ki pa morajo biti oblikovno usklajene z objektom železniške postaje (naklon strehe, kritina, obdelava fasad, višina etaž). Objekt SVTK se odstrani, nadomestne površine pa je mogoče pridobiti v okviru gradbene linije na severnem delu skladiščnega objekta. Obstoječe drevje na območju ob Ljubljanski cesti se v čim večji meri ohranja. Celotna zunanja ureditev južnega dela te enote se vključno z vegetacijo izvede oblikovno dovršeno.
P12 – Poslovno-stanovanjsko območje Osolnik ob Ljubljanski cesti
Obstoječi objekti se lahko ohranijo, dovoljena pa je tudi izgradnja nadomestnega objekta in sicer ene same, po potrebi večfunkcionalne stavbe vzdolž Ljubljanske ceste. Novi oziroma prenovljeni objekt mora biti oblikovno usklajen z novim objektom v ureditveni enoti P13, kota pritličja pa znaša 183,5 m nv. Do izgradnje novega objekta se ohranjajo obstoječe stavbe. Dovoljeno je njihovo renoviranje, pri čemer ni dopustno bistveno spreminjati tlorisne velikosti in višine objekta, treba pa je zagotoviti kvalitetno obdelavo fasad.
P13 – Poslovno območje obstoječih servisnih objektov ob Ljubljanski cesti
V okviru območja te ureditvene enote je dovoljeno zgraditi nadomestni objekt namesto obstoječih in sicer eno samo, po potrebi večfunkcionalno stavbo vzdolž Ljubljanske ceste s koto pritličja 185 m nv. Novi objekt mora biti oblikovno usklajen z novim objektom v ureditveni enoti P12. Do izgradnje novega objekta se ohranjajo obstoječe stavbe. Dovoljeno je njihovo renoviranje, pri čemer ni dopustno bistveno spreminjati tlorisne velikosti in višine objekta, treba pa je zagotoviti kvalitetno obdelavo fasad.
P 14 – Poslovno-stanovanjsko območje ob cesti Bršljin
Obstoječe stanovanjske in poslovne stavbe se ohranjajo. Dovoljene so njihove prenove pa tudi nadomestne gradnje, pri čemer pa so dovoljena le majhna odstopanja od tlorisnih gabaritov obstoječih objektov. Pri prenovi zunanjosti objektov je potrebno zagotoviti kvalitetno obdelavo fasad.
C) Posebni pogoji za posamezna stanovanjska območja
10. člen
S 1 – Stanovanjsko območje ob Kočevarjevi ulici
Obstoječi stanovanjski objekti in objekti v okviru kmetije se ohranjajo. Dovoljena je njihova prenova in gradnja novih gospodarskih poslopij za potrebe kmetijske proizvodnje, vendar njihova velikost ne sme presegati višine stanovanjskega objekta za več kot eno etažo. Kolikor se pokaže potreba, je dovoljeno zgraditi nadomestno stanovanjsko hišo namesto obstoječe. Ob Kočevarjevi ulici je dovoljeno zgraditi še eno enodružinsko stanovanjsko hišo.
S 2 – Stanovanjskih bloki ob Kočevarjevi ulici
Obstoječa bloka se ohranjata. Dovoljena je prenova, pri čemer pa niso dovoljene spremembe višinskih in tlorisnih gabaritov ter večje spremembe fasad. Treba je zagotoviti oblikovno poenotenost prenovljenih blokov. Za parkiranje vozil stanovalcev bloka, ki leži neposredno ob Kočevarjevi, se nameni garažna hiša v ureditveni enoti S4. Ob Kočevarjevi ulici se uredi parkirišče za obiskovalce.
S 3 – Žlebej z vrstnimi hišami in stanovanjskim blokom
Vzdolž novo zgrajene ceste Žlebej se postavi niz vrstnih hiš, katerih kota pritličij se prilagaja terenu in v 1. delu znaša 185,5 m nv ter v 2. delu 188 m nv. Najvišja dopustna višina objektov je K+P+1+M. Vsaka vrstna hiša mora imeti garažo za en osebni avtomobil in parkirno mesto za en avtomobil pred hišo, južno ob cesti pa se zgradita manjši parkirišči za obiskovalce. Na zahodnem delu enote se v bližini stanovanjskega bloka uredijo zelenice, na vznožju Marofa pa se ohranja gozdna vegetacija.
S 4 – Garažna hiša
Za potrebe parkiranja stanovalcev in ureditvenih enot S2, S 3 in S5 se zgradi garažna hiša v treh etažah (K+P+1), tako da se zagotovi čimveč parkirnih mest. Objekt mora biti oblikovno usklajen z okoliškimi objekti in prilagojen terenu. Na območju ob parkirni hiši se uredi zelenica in zasadi listnato drevje.
S 5 – Obstoječi stanovanjski objekti ob pričetku ceste Žlebej
Novogradnje niso dovoljene, dovoljene pa so prenove obstoječih objektov. Obstoječi pomožni objekti se ob preureditvi zunanjih površin odstranijo; do takrat so na njih dovoljena le nujna vzdrževalna dela. Južno od stanovanjskega bloka se uredi otroško igrišče za igro otrok iz te enote in iz stanovanjskih objektov v soseščini, tako se zagotovita dostop s Kočevarjeve ulice in peš povezava z gozdnim pobočjem Marofa.
S6 – Obstoječa stanovanjska hiša ob predvidenih vrstnih hišah
Obstoječa stanovanjska hiša se ohrani; drugih objektov (razen pomožnih k stanovanjski hiši) ni dovoljeno graditi. Prav tako se ohrani obstoječi dostop za motorna vozila.
S7 – Obstoječa stanovanjska soseska ob Ljubljanski cesti
Obstoječi stanovanjski bloki in individualne hiše se ohranjajo. Gradnja novih stavb ni dovoljena, prenove pa so omejene na nujna vzdrževalna dela. Zunanje površine ob stanovajskih blokih se preuredijo, tako da se odstranijo sedanji pomožni objekti – garaže in zgradijo parkirišča ter uredijo utrjene površine in zelenice. Obstoječa drevesa se ohranijo, z novimi zasaditvami pa se funkcionalno dopolni in izboljša poljavni ambient soseske (počivališča in otroško igrišče ter pohodne zelenice, drevje in grmovnice ob parkiriščih). Dovoz do te enote se izvede s ceste G, obstoječe priključevanje te ulice na Ljubljansko cesto pa se ukine.
S8 – Območje ob izteku Kettejevega drevoreda
Obstoječi stanovanjski hiši se ohranita, drugih objektov (razen pomožnih k stanovanjskima hišama) ni dovoljeno graditi. Dovoz do obeh stanovanjskih objektov na Ljubljansko cesto se izvede prek novega križišča pri poslovni hiši Real in prek sedanjih parkirišč oziroma prek križišča in po obrobju enote P1 po izgradnji podzemnih garaž in ureditve parkovne površine na njihovi strehi. Iztek Kettejevega drevoreda se ureja in vzdržuje v skladu z določili projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo št. RD 3674 (RRC Novo mesto, 1992).
D) Funkcionalna zemljišča
11. člen
Funkcionalna zemljišča k obstoječim in novozgrajenim objektom so prikazana na karti Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč. Razdeljena so na:
* funkcionalna zemljiša, ki pripadajo cestam,
* nova funkcionalna zemljišča in
* obstoječa funkcionalna zemljišča.
Funkcionalna zemljišča, ki pripadajo cestam, so hkrati tudi območja javnega cestnega sveta.
Pri novih funkcionalnih zemljiščih so med drugim na novo določene oziroma dorečene površine, ki pripadajo obstoječim stanovanjskim blokom. Na zemljiščih, kjer so pogoji gradnje za nove objekte prikazani samo okvirno z gradbeno linijo, je tudi prikaz funkcionalnih zemljišč okviren in ga je potrebno podrobno določiti v izvlečku iz ureditvenega načrta (natančna določitev novih parcelnih meja), ki v tem trenutku niso znane, saj so odvisne od novih v tem trenutku še večinoma neznanih investitorjev.
Predeli, kjer so funkcionalna zemljišča že določena in glede na določila tega ureditvenega načrta ni potrebe, da bi jih spreminjali, so označeni kot območja obstoječih funkcionalnih zemljišč.
E) Rušitve
12. člen
Za uresničitev določil tega ureditvenega načrta bodo potrebne rušitve nekaterih objektov. V grafični prilogi so prikazani objekti, ki so predvideni za rušenje in objekti, katerih rušitev je možna oziroma dovoljena.
III. POGOJI ZA PROMETNE IN KOMUNALNE UREDITVE
A) Pogoji za ureditev prometnega omrežja
13. člen
Na območju urejanja se rekonstruirajo obstoječe ceste (Ljubljanska cesta, cesta Bršljin, Kočevarjeva ulica in Žlebej), poleg tega pa se zgradijo še nekatere nove cestne povezave. Pri vseh novo urejenih cestah se uredi odvodnjavanje meteornih vod z vozišč, kolesarskih stez in hodnikov za pešce in zagotovi ustrezna horizontalna in vertikalna signalizacija.
V I. fazi se horizontalni in vertikalni potek trase Ljubljanske ceste ne spreminjata, saj so trasni elementi prilagojeni za računsko hitrost 60 km/h. Vzhodni rob cestišča se na odseku med križiščem z Seidlovo cesto in iztekom Kettejevega drevoreda pretežno ohrani, na zahodnem robu pa se dodata enostranska dvosmerna kolesarska steza in enostranski dvosmerni hodnik za pešce. Na nadaljnjem odseku se dodajo razvrstilni pas za leve zavijalce, dvostranska kolesarska steza in dvostranski hodnik za pešce.
V III. fazi se v območju križišča s cesto Bršljin zaradi izvedbe podvoza in lažje navezave ceste Bršljin na Ljubljansko cesto ta niveletno poglobi za 2,20 m, kar pa bi bilo treba ponovno preveriti po izgradnji severne obvoznice Novega mesta. Predvidi se izgradnja dveh obojestranskih avtobusnih postajališč.
Normalni profil ceste do profila P28 znaša (do izteka Kettejevega drevoreda):
vozna pasova                                   2 × 3,25 = 6,50 m
enostranski hodnik za pešce                    1 × 1,60 = 1,60 m
enostranska kolesarska steza                   1 × 2,75 = 2,75 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   11,85 m
Na odseku od profila P28 do P42 se s pretežno širitvijo na zemljišča ob vzhodnem robu obstoječega vozišča dodajo razvrstilni pas za leve zavijalce, dvostranska kolesarska steza in dvostranski hodnik za pešce ter dvostranska zelenica z drevoredom.
Normalni profil ceste od profila P28 do profila P42 znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,25 = 6,50 m
razvrstilni pas                                1 × 3,00 = 3,00 m
dvostranski hodnik za pešce                    2 × 1,50 = 3,00 m
dvostranska zelenica z drevoredom              2 × 2,00 = 4,00 m
dvostranska kolesarska steza                   2 × 1,75 = 3,50 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   21,00 m
Rekonstrukcija ceste Bršljin se izvede tako, da bo situativno in niveletno čim bolj prilagojena obstoječi cesti. Zgornji ustroj se zamenja, uredi se odvodnjavanje, zgradi se hodnik za pešce še na severni strani ceste, uredita se dve avtobusni postajališči, zamenja se dotrajana signalizacija ter uredi križišče s Straško cesto. Predvidena je izvedba rekonstrukcije z minimalnimi posegi v površine zunaj cestnega telesa. Izbrani so trasni elementi za računsko hitrost vr = 40 km/h. Obstoječi priključek na Ljubljansko cesto, ki je neprimerne Y oblike, se opusti, izvede pa se nov priključek s postavitvijo svetlobnih signalnih naprav. V III. fazi se izvede podvoz ceste Bršljin pod železniško progo.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
dvostranski hodnik za pešce                    2 × 1,50 = 3,00 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   10,00 m
Z rekonstrukcijo Kočevarjeve ulice bo zvišan standard obstoječe ulice. Izvedena bo zamenjava zgornjega ustroja, zgrajen bo hodnik za pešce, zamenjana bo dotrajana signalizacija in urejeno križišče s cesto proti OŠ Bršljin. Križišče z Ljubljansko cesto se uredi s postavitvijo svetlobnih signalnih naprav. Na odseku mimo Novotehne se na zahodni strani ulice zasadi drevored, med drevesi pa se uredijo parkirna mesta za vzdolžno parkiranje.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
enostr. drevored z vzdolžnim
parkiranjem                                    1 × 2,50 = 2,50 m
dvostranski hodnik za pešce                    2 × 1,50 = 3,00 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   12,50 m
Povezovalna cesta med Ljubljansko cesto in Kočevarjevo ulico (cesta D) se v I. fazi prilagodi terenu, v III. fazi, ko se izvede izvennivojsko prečkanje železniške proge in ceste Bršljin, pa se niveleta ceste poglobi na območju križišča z Ljubljansko cesto. Križišče z Ljubljansko cesto se uredi s postavitvijo svetlobnih signalnih naprav. Vzdolž ceste D se na severni strani ulice zasadi drevored, med drevesi pa se uredijo parkirna mesta za vzdolžno parkiranje.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
enostr. drevored z vzdolžnim
parkiranjem                                    1 × 2,50 = 2,50 m
dvostranski hodnik za pešce                    2 × 2,00 = 4,00 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   13,50 m
Cesta Žlebej se uredi kot dostopna cesta do predvidenih vrstnih hiš.
Normalni profil ceste do predvidenih vrstnih hiš znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
enostranski hodnik za pešce                    1 × 1,60 = 1,60 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                    8,60 m
Med Ljubljansko cesto in Kolodvorsko ulico se zgradi nova povezovalna cesta (cesta F), ki se z Ljubljansko cesto križa v novo oblikovanem križišču pri Realovi poslovni stavbi in poteka mimo objekta Elektro Ljubljana. Križišče z Ljubljansko cesto se uredi s postavitvijo svetlobnih signalnih naprav.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
dvostranski hodnik za pešce                    2 × 1,50 = 3,00 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   10,00 m
Znotraj poslovnega predela ob objektu Elektro Ljubljana se zaradi boljše izrabe obstoječega zemljišča in predvidenih novih ureditev zgradi nova interna povezovalna cesta.
Nova povezovalna cesta “G“ poteka med Ljubljansko cesto in Kočevarjevo ulico oziroma vzporedno z njima ter je umeščena med bivše objekte Pionirja. Namenjena je izključno pešcem-nakupovalcem ter dostopu z motornimi vozili do poslovnih, poslovno-stanovanjskih in stanovanjskih objektov. Vzdolž ceste G se obojestransko zasadi drevored, pod katerim se uredi pohodna površina.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
dvostranski hodnik za pešce                    2 × 2,50 = 5,00 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                   12,00 m
Povezovalna cesta “J“ je predvidena kot podaljšanje Kolodvorske ulice, ki v I. fazi poteka vzdolž ploščadi ob železniški progi vse od železniške postaje pa do objekta BTC. V kasnejši fazi izvedbe ureditvenega načrta pa se nadaljuje kot povezovalna cesta “K“ še naprej do križišča Ljubljanske ceste in ceste proti OŠ Bršljin.
Normalni profil obeh cest znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
enostranski hodnik za pešce                    1 × 1,60 = 1,60 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                    8,60 m
Nova interna povezovalna cesta “L“ znotraj poslovnega predela ob objektu Elektro Ljubljana je potrebna zaradi boljše izrabe obstoječega zemljišča, za izgradnjo novih poslovnih objektov in zaradi lažje prometne in peš dostopnosti do obstoječih ter novih objektov.
Normalni profil ceste znaša:
vozna pasova                                   2 × 3,00 = 6,00 m
enostranski hodnik za pešce                    1 × 1,60 = 1,60 m
bankina                                        2 × 0,50 = 1,00 m
skupaj                                                    8,60 m
Za posege v železniški 200-metrski varovalni progovni pas je treba predhodno pridobiti soglasje Slovenskih železnic in upoštevati pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem pasu (Ul SRS, št. 2/87) in zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (UL SFRJ, št. 26/87).
B) Pogoji za novogradnjo in prenovo komunalnega omrežja
14. člen
Na celotnem območju Bršljina je potrebno obstoječo komunalno infrastrukturo prilagoditi novi prostorski in prometni ureditvi. Komunalni in energetski vodi se praviloma vodijo v javnem prostoru (v profilu ceste, pločnikov, kolesarskih stez, zelenic).
Kanalizacijsko omrežje: Obstoječi kanalizacijski sistem na območju urejanja je v celoti mešanega tipa. Vse prispevne površine so preko razbremenilnikov priključene na kanal S, oziroma na zbirni kanal A. Celotno območje bo še naprej urejeno kot mešani kanalizacijski sistem, le del območja (ureditvene enote P9, P10, P11, P12, P13, C1- del) je potrebno preurediti v ločeni kanalizacijski sistem.
Vodovodno in hidrantno omrežje: Preskrba s pitno, tehnološko in požarno vodo je zagotovljena s primarnim vodovodom, ki je rekonstruiran. Sekundarno omrežje bo potrebno v območju bivšega kompleksa Pionir obnoviti oziroma zgraditi na novo. Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška za vsak objekt posebej. Hidrantno omrežje se prilagodi novi ureditvi in sicer ob glavnih servisnih cestah.
Plinovodno omrežje: V obravnavanem območju poteka primarni vodi P 461 MRP Novo mesto – Straža in sekundarni vod. Primarni plinovod ima premer 200 mm in obratuje pod tlakom 6 bar. Del sekundarnega voda, ki poteka od MRP do kotlovnice Pionir, bo potrebno prestaviti v projektirani koridor komunalne infrastrukture. Obstoječa MRP se prestavi na vzhodni del enote P6. Sekundarno plinovodno omrežje se širi do novo projektiranih objektov.
Elektroenergetsko omrežje: Obravnavano območje se napaja z električno energijo iz trafo postaje TP Pionir 2 x 630kVA in iz TP Kovinar 1 x 63kVA. Potrebno je izdelati rekonstrukcijo TP, tako da se omogoči merjenje električne energije posameznim uporabnikom. Vsi kabli se bodo polagali po zelenicah in pod utrjenimi površinami v kabelsko kanalizacijo.
Javna razsvetljava: Obstoječa javna razsvetljava se napaja iz transformatorskih postaj na tem območju. Javna razsvetljava se obnovi ob Ljubljanski cesti in zgradi na novo ob novih servisnih cestah.
Telekomunikacijsko omrežje: Obravnavano območje spada pod avtomatsko telefonsko centralo Novo mesto, katere lokacija je Novi trg 7, Novo mesto. Na področju pozidave poteka tudi medkrajevna TK linija ja KATC Trebnje. TK omrežje se zgradi z zemeljskimi kabli vzporedno z elektro kabelsko kanalizacijo. Obstoječo kabelsko kanalizacijo, kjer jo tangirata nova prometna ureditev in drevored, je treba prestaviti.
Ogrevanje: Obstoječi objekti v območju UN se ogrevajo na več načinov in sicer s kurilnim oljem, s plinom in iz obstoječe kotlovnice Pionir, ki povezuje objekte s toplovodno kineto. Obstoječi toplovod bo z novo gradnjo tangiran, zato ga je potrebno na nekaterih mestih prestaviti.
Odstranjevanje odpadkov: Odpadne snovi, ki se pojavijo v območju UN, nastajajo z redno dejavnostjo in jih lahko tretiramo kot komunalne odpadke, ki se zbirajo v zabojnikih znotraj posameznega območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovcu. Prostor za zabojnike mora biti lociran tako, da je možen kamionski odvoz.
Odpadke, ki imajo značaj odpadnih surovin je potrebno zbirati ločeno v okviru funkcionalnega zemljišča posamezne dejavnosti v posebnih zabojnikih ali delih objekta in jih redno odvažati v nadaljnjo predelavo. Investitor pri katerem taki odpadki nastajajo, mora imeti sklenjeno pogodbo z ustrezno, zato usposobljeno družbo.
Odpadna olja kot posebni odpadki s številko 54102, se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadkov se mora voditi posebna evidenca.
Pri tem naj se upoštevajo odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Novo mesto (Skup. DL, št. 19/87 in 21/87), zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in pravilnik o ravnanju s posebnimi odpadki (Uradni list SRS, št. 20/86).
IV. PROSTORSKE UREDITVE PO POSAMEZNIH PODROČJIH
15. člen
Varovanje naravne in kulturne dediščine
Zaradi same rekonstrukcije in razširitve Ljubljanske ceste tako predvidoma ne bo večjih posegov v območje obeh spomenikov oziroma območij kulturne dediščine. Izjema je ureditev brežin nad Ljubljansko cesto z utrditvijo tal in ureditvijo površinskega pokrova ter preprečevanjem rušenja dreves in erozije. Prav tako bo nekoliko spremenjen iztek Kettejevega drevoreda, pri čemer pa bodo upoštevane sedanje ureditve oziroma povzeta določila izvedbenega projekta za sanacijo Kettejevega drevoreda.
Na območju Marofa in na širšem območju poslovne stavbe Pionirja bo pri izvedbi načrtovanih del treba zagotoviti arheološki nadzor.
Varovanje krajinskih značilnostih
Ureditveni posegi na pobočju nad Ljubljansko cesto bodo omejeni na največje strmine in bodo obsegali preureditev površinskega pokrova ter ureditev površinskega odtoka padavinskih vod, tako da bo dolgoročno preprečen nastanek erozijskih žarišč. Drevesna vegetacija bo postopno, v logičnem časovnem zaporedju in glede na kasneje ugotovljene razmere na terenu zamenjana z grmovnimi in z nižjerastočimi drevesnimi vrstami. Pri tem bo treba predvideti predvsem zasaditev vrst z močnim koreninskim spletom, ki bo zagotavljal stabilnost tal in preprečeval erozijo. Zlasti na najnižjih legah ter na robu opornih zidov, ki so v največjem in neposrednem vidnem stiku s to zelo frekventno cesto (pogledi v obeh smereh vožnje), je poleg zasaditve avtohtonih smotrna tudi uporaba nekaterih parkovnih vrst, vključno s plezalkami in prevešajočimi grmovnicami. Pri prenovah opornih zidov je treba uporabiti materiale, ki gradijo že obstoječe zidove, možna pa je tudi postavitev podpornih zidov, ki bodo v materialih in oblikovno povzemali značilnosti zidov vzdolž rekonstruirane Seidlove ceste (uporaba naravnega kamna).
16. člen
Onesnaženje tal in vode
Onesnaženje tal in vode bo mogoče preprečiti z namestitvijo lovilcev olj na prometne površine (ceste, parkirišča, območje bencinskega servisa), tako da se bodo meteorne vode prek njih odvajale v kanalizacijsko omrežje oziroma v Bršljinski potok in Krko. Med izvedbo načrtovanih posegov je treba na gradbišču zagotoviti zaščitne ukrepe, kot so npr. urejena pretakališča olj in goriva ter lovilci olj in maščob. Komunalne odpadke je treba zbirati na posebej za ta namen urejenih mestih in jih odvažati na komunalno deponijo v Leskovcu. Za morebitne posebne odpadke je treba zagotoviti zbiranje in odvoz na ustrezne deponije posebnih odpadkov oziroma ustrezno predelavo.
Gaženje tal, izkopi in začasne deponije
V fazi zemeljskih del je treba zgornji sloj tal odriniti na rob predvidenih posegov in oblikovati nasipe za začasno deponiranje na robu gradbišča.
Višina nasipov ne sme presegati višine 1,5 m, po možnosti pa je treba zagotoviti senčenje (npr. s setvijo hitrorastočih rastlin). Po končanih gradbenih delih bo ta material uporabljen ob urejanju zelenih površin, zato je treba preprečiti mešanje živice in mrtvice.
Poškodbe vegetacije
Na območju Marofa vzdolž Ljubljanske ceste je treba zagotoviti stabilnost brežine s čim manjšimi posegi v relief in tla ter z zasaditvijo in setvijo avtohtonih grmovnic in nižjerastočih drevesnih vrst. Na območju stanovanjskih sosesk je treba ohraniti vso drevesno vegetacijo in ji prilagoditi zunanje ureditve s parkirišči.
Hrup
Razen v času izvajanja predvidenih gradenj na območju ureditvenega načrta niso pričakovana preseganja dovoljenih ravni hrupa. Ukrepi za zmanjšanje hrupnih obremenitev med gradnjo so zelo omejeni, zato je pomembna racionalna organizacija gradnje in gradbišča. Tako bo treba gradbena dela izvajati le v dnevnem času in tako, da bo skupni čas izgradnje vseh predvidenih objektov čim krajši. Po izvedenih delih bo treba spremljati stanje na področju hrupa. V stanovanjskih območjih je potrebna gostejša zasaditev grmovnic in drevja, ki bo preprečevala vidne stike, delno pa tudi delovala kot protihrupna bariera. Ob stanovanjskih blokih in hišah je treba v čim večji meri ohraniti drevesno vegetacijo.
Onesnaženje zraka
Zaradi načrtovanih posegov v Bršljinu in v širšem območju ni pričakovati poslabšanja kakovosti zraka. Po izgradnji bo potrebno zagotoviti spremljanje razmer na področju emisij v zrak in skladno z ugotovitvami monitoringa izvajati ustrezne ukrepe za preprečitev širjenja emisij prometa v stanovanjska območja z dodatnimi zasaditvami drevja in grmovnic pa tudi z drugimi ustreznimi ukrepi.
Vidne kakovosti bivalnega in delovnega okolja
Potrebne bodo ureditve kakovostnih ambientov sosesk (pohodne zelenice, otroška igrišča, počivališča ter zasaditev drevja in grmovnic) in obcestnega prostora Ljubljanske ter drugih cest (drevoredi). Na pobočju Marofa nad Ljubljansko cesto se ustrezneje uredijo in zasadijo brežine, tla pa se dodatno vegetacijsko utrdijo, vse z uporabo avtohtonih grmovnih in počasi rastočih ter manjših drevesnih vrst z močnimi koreninskimi spleti. Ob vrstnih hišah na Marofu nad Ljubljansko cesto je treba ohraniti drevesno vegetacijo kot vizualno bariero.
17. člen
Ukrepi za obrambo in zaščito
V območju ureditvenega načrta ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94). Glede ravnanja v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) večjega povečanja zaposlenih in stanujočih v predelu urejanja tega ureditvenega načrta od dosedanje ni pričakovati, zato v tem primeru zadošča že zgrajeno zaklonišče za centralni del Bršljina.
V. FAZE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
18. člen
Ureditveni načrt za centralni del Bršljina bo realiziran v treh fazah. Od dinamike izvajanja javne infrastrukture je odvisna tudi možnost izgradnje poslovnih in drugih objektov, ki se bodo nanjo navezovali. Njihova realizacija je možna le vzporedno ali v faznem zamiku glede na ureditev cest ter komunalnega omrežja in naprav. Do realizacije novih objektov se lahko ohranjajo obstoječi in sicer v skladu z urbanističnimi pogoji, ki so navedeni za posamezne ureditvene enote.
Posamezne faze izvajanja javne infrastrukture, poslovnih in drugih objektov so prikazane na karti faznosti izgradnje cest in objektov:
– 1. faza: obsega rekonstrukcijo Ljubljanske ceste in izgradnjo in rekonstrukcijo nekaterih sekundarnih javnih cest,
– 2. faza: obsega nadaljevanje izgradnje oziroma rekonstrukcije sekundarnih javnih cest,
– 3. faza: obsega izgradnjo podvoza ceste Bršljin pod železniško progo ter podhoda pod Ljubljansko cesto izvedbo potrebnih prilagoditev nivelete Ljubljanske ceste vključno s spremljajočo komunalno infrastrukturo in nekaterimi sekundarnimi javnimi cestami ter z ureditvijo brežin nad Ljubljansko cesto.
Ne glede na časovni potek gradenj novih objektov je v prvi fazi izgradnja komunalnih naprav povezana z rekonstrukcijo Ljubljanske ceste (I. faza) in z izgradnjo servisnih cest v I. in II. fazi. Izgradnja vseh komunalnih sekundarnih vodov in rekonstrukcija primarnega kanala A bosta potekala sočasno z izgradnjo cestnega omrežja.
VI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
19. člen
Pred z izgradnjo in/ali prenovo objektov ali sočasno je treba zgraditi ustrezno cestno in komunalno infrastrukturo. Obratovanje posameznih objektov pred izgradnjo ustrezne cestne in komunalne infrastukture ni dovoljeno.
VII. TOLERANCE
20. člen
Odstopanja od določil tega ureditvenega načrta so možna skladno z določili 6., 7. in 9. člena tega odloka. Obvezne in dovoljene gradbene linije objektov se ohranjajo brez toleranc. Pri nadaljnjem načrtovanju (izvlečki iz UN in PGD, PZI) in izgradnji prometnega omrežja in infrastrukturnih vodov in objektov so dovoljene tolerance premika osi + / - 10 m.
VIII. PREHODNA DOLOČBA
21. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Če na območju enote P6 v enem letu po sprejetju ureditvenega načrta ne bo prišlo do gradnje, mora lastnik oziroma investitor celotno zemljišče zatraviti in vzdrževati zelenico. Prepovedane so spremembe namembnosti objektov, predvidenih za rušitev zaradi izgradnje cestnega omrežja oziroma prometnih ureditev.
IX. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja ureditvenega načrta centralnega dela Bršljina veljati določila PUP za območje mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/91), ki se nanašajo na ureditev Ljubljanske ceste in določila PUP za Novo mesto izven mestnega jedra in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95 in 35/97) razen pri določilih, ki so opisana v prvem odstavku 2. člena tega odloka in zadevajo pozidavo ob cesti Bršljin.
23. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora – Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-01-1/97-12
Novo mesto, dne 26. marca 1998.
Predsednik
Občinskega sveta
mestne občine Novo mesto
Janez Mežan l. r.