Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2000 z dne 26. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2000 z dne 26. 4. 2000

Kazalo

1727. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna, stran 4266.

Na podlagi 21. in 55.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločbe US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločbe US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločbe US, 44/96 – odločbe US, 26/93), prvega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), 21. in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93), 3. in 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odločbe US, 35/97) in 15. člena statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Dobrna na 10. redni seji, dne 30. 3. 2000 sprejel
O D L O K
o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Dobrna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se določijo:
II. vrste odpadkov,
III. zbiranje odpadkov,
IV. odvažanje odpadkov,
V. odlaganje in ravnanje z odpadki ter način obračunavanja in
VI. nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Na celotnem območju Občine Dobrna je ravnanje s komunalnimi odpadki obvezno na način, kot je predpisano v tem odloku.
2. člen
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in zmanjševanje količin odpadkov,
2. preprečevanje neorganiziranega oziroma divjega odlaganja odpadkov,
3. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja,
4. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo,
5. sprejemljivost ukrepov za okolje in
6. uveljavitev načela: “stroške plača povzročitelj”.
3. člen
(1) Subjekti ravnanja z odpadki so:
1. Občina Dobrna,
2. izvajalec javne službe ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: izvajalec),
3. povzročitelji odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji), torej vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Dobrna stalno, začasno ali občasno povzroča komunalne odpadke, s tem da:
– biva v svojih ali najetih nepremičninah,
– opravlja dejavnost,
– upravlja javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizira kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja komunalnih odpadkov oziroma uporabnika po nobeni od alinei iz prejšnjega odstavka tega člena, se za uporabnika šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine.
(3) Za lastnika javnih površin, vključno z nekategoriziranimi in lokalnimi cestami se šteje občina.
(4) Povzročitelj mora skleniti z izvajalcem dejavnosti ravnanja z odpadki posebno pogodbo o odvozu odpadkov.
4. člen
Občina Dobrna vzpostavlja naslednji sistem ravnanja z odpadki:
1. ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in začasno skladiščenje,
2. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo,
3. okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev,
4. odlaganje preostalih odpadkov na urejenem javnem komunalnem odlagališču,
5. saniranje divjih odlagališč.
II. VRSTE ODPADKOV
5. člen
(komunalni odpadki)
(1) Komunalni odpadki so gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi ter po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja z izvajalcem na občinski ravni.
(2) Komunalni odpadki so:
1. biološki odpadki (organski):
– kuhinjski odpadki (npr.: ostanki hrane, zelenjavni odpadki),
– vrtni odpadki (npr.: trava, listje, vejevje),
– drugi organski odpadki;
2. odpadni papir in karton,
3. odpadno steklo (belo in barvno),
4. odpadne umetne mase in gume (npr.. plastenke, odpadna guma),
5. odpadne kovine,
6. odpadni les,
7. preostali komunalni odpadki (npr.: pepel, usnje, tekstil, ostanki čiščenja javnih površin),
8. kosovni odpadki (npr.: kovinski in keramični kosovni odpadki, elektronski aparati, bela tehnika),
9. trdne usedline cestne kanalizacije iz usedalnikov in čistilnih naprav ob upoštevanju ustreznih predpisov.
6. člen
(kosovni odpadki)
(1) Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki jih zaradi velikosti in teže ni mogoče oziroma jih ni smotrno zbirati v tipizirane posode iz 1., 2. in 3. točke 9. člena. Zbirajo se po sistemu ločenega zbiranja odpadkov kot sekundarne surovine.
(2) Kosovne in nevarne odpadke zbirajo, odvažajo in oddajajo izvajalci po posebnem programu, skladno z letnim načrtom najmanj enkrat letno in jih odložijo na za to določena mesta ali predajo pooblaščenim organizacijam. Dodatna naročila, ki niso zajeta v programu plača naročnik.
(3) Čas zbiranja odpadkov se objavi na krajevno običajen način.
(4) V času med posameznimi akcijami, povzročitelji odpadkov zbirajo ter hranijo odpadke doma.
(5) Izvajalci so dolžni ob odvozu kosovnih odpadkov odjemno mesto očistiti.
(6) Kosovne odpadke lahko odvažajo povzročitelji tudi sami v dogovoru z izvajalci, vendar morajo za posamezne vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo brezprašno in higiensko nakladanje, prevažanje in praznjenje.
(7) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – povzročitelj odpadkov, ki ravna v nasprotju z četrtim in šestim odstavkom tega člena.
(8) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(9) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z četrtim in šestim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
7. člen
(odpadki iz proizvodnje in predelave ter biološki odpadki)
(1) Odpadke iz proizvodnje in predelave je treba odlagati v posebne kontejnerje oziroma na način, ki ne kvari videza naselij.
(2) Vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo poslovno ali gospodinjsko dejavnost, pri kateri nastajajo biološki odpadki so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke odpadke (gnilo sadje, zelenjava itd.), v biološko razgradljive plastične vrečke, le-te pa v posode za odpadke.
(3) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
8. člen
(1) V tipizirane posode, zabojnike in vrečke za odpadke je prepovedano odlagati:
1. odpadke v tekočem stanju,
2. odpadke naftnih derivatov,
3. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov,
4. tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ki se morajo odlagati v skladu s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98),
5. gradbene odpadke, kamenje ali zemljo,
6. sekundarne surovine, na območjih kjer je organizirano ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, plastika, kovine),
7. nevarne odpadke iz gospodinjstev (baterije, akumulatorje, zdravila, ostanke lakov, topila, maziva, škropiva),
8. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov za katera se izvrši odvoz po posebnem naročilu,
9. odpadke organskega izvora ki se uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu in jih je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena gnojišča,
(2) V tipizirane kesone iz 4. točke 9. člena, namenjene zbiranju kosovnih odpadkov, je prepovedano odlagati katere koli druge odpadke, ki ne sodijo v kategorijo kosovnih odpadkov.
(3) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 30.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
9. člen
(vrste posod za zbiranje odpadkov)
(1) Povzročitelji so dolžni ločeno zbirati odpadke v tipiziranih posodah, namenskih zabojnikih in tipiziranih vrečah, kot so:
1. tipizirane plastične in kovinske posode volumna 120, 160, 240, 660 in 1100 litrov.
2. tipizirane kovinske zabojnike volumna 4–8 m3,
3. druge posode ali vrečke, ki jih določi izvajalec, samo v primeru, če se ne morejo uporabiti tipizirane posode iz 1. in 2. točke tega odstavka,
4. tipizirane velike odprte kesone volumna 30 m3 za kosovne odpadke,
5. kompostnike za odlaganje bio odpadkov, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov,
6. tipizirane posode za papir in steklo, kjer so organizirani ekološki otoki.
(2) Vrsto in število posod za odpadke določijo izvajalci na terenu, skladno s tehnologijo zbiranja in odvažanja, dostopnostjo oziroma odmaknjenostjo povzročiteljev ter strukturo in vrsto odpadkov.
(3) Povzročitelji so dolžni na svoje stroške kupiti ali najeti predpisano posodo za odpadke.
(4) Če povzročitelj najame posodo za odpadke mu izvajalec poleg cene za odvoz odpadkov zaračunava tudi obrabnino za uporabo najete posode na podlagi sklenjene pogodbe.
(5) Tisti povzročitelji, ki so zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest težje dostopni za izvajalce, morajo zbirati odpadke v skupnih posodah, kjer pa to ni mogoče pa v tipiziranih vrečkah za odpadke.
(6) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 30.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in petim odstavkom tega člena.
(7) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim, tretjim in petim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
10. člen
(1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven predpisanih posod za odpadke.
(2) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, ki se odlagajo v tipizirane posode, lahko le te povzročitelj odda v odvoz v tipiziranih vrečkah, ki si jih priskrbi pri izvajalcu in jih na dan odvoza postavi na odjemno mesto ob posodo.
(3) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev,
11. člen
(zbirno in odjemno mesto)
(1) Zbirno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, v ali ob objektu na funkcionalnem zemljišču in mora biti čim bližje viru nastanka odpadkov.
(2) Odjemna mesta so mesta, kjer morajo povzročitelji pripraviti prostor za odjemne posode po določbah tega odloka in na način, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s specialnimi komunalnimi vozili odpelje.
(3) Povsod kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru.
(4) Izvajalec lahko določi skupno odjemno mesto za več povzročiteljev odpadkov z uporabo skupne posode za odpadke.
(5) V spornih primerih določi odjemno mesto z odločbo pristojni občinski upravni organ.
(6) Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(7) Zbirna in odjemna mesta vzdržujejo povzročitelji odpadkov. Skrbeti morajo tudi za red in čistočo na teh mestih.
(8) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 30.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena in odločitvijo pristojnega občinskega upravnega organa iz petega odstavka tega člena.
(9) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik-posameznik, ki ravna v nasprotju s petim in sedmim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
12. člen
(dolžnost povzročiteljev odpadkov)
(1) Povzročitelji so dolžni predpisane posode in tipizirane vrečke prepeljati iz zbirnega na odjemno mesto najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza odpadkov. Izpraznjene posode za odpadke so povzročitelji dolžni po praznjenju postaviti nazaj na zbirno mesto.
(2) Povzročitelji so dolžni tudi v zimskem času omogočiti dostop vozil izvajalcev do odjemnih mest.
(3) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 30.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(4) Na predlog upravljalca se z denarno kaznijo 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev
13. člen
(dolžnost izvajalca)
(1) Izvajalec je dolžan prazniti posode z odpadki tako, da ne ovira prometa, onesnažuje odjemnega mesta in ne poškoduje posode za odpadke. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga mora očistiti.
(2) Izvajalec je dolžan posode za odpadke po potrebi čistiti, razkuževati, vzdrževati in jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali obnovljenimi. Nosilci stroškov čiščenja, razkuževanja, vzdrževanja ali menjavanja posod za odpadke so povzročitelji odpadkov.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
14. člen
(1) Pri novogradnjah mora biti že v lokacijski dokumentaciji oziroma v upravnem dovoljenju za poseg v prostor upoštevana tehnologija zbiranja in odvažanja odpadkov in določena zbirna in odjemna mesta za odpadke. Pri izdelavi zazidalnih načrtov in načrtov za posamezne zgradbe mora projektant načrtovati prostor za namestitev posod za odpadke, pri čemer mora upoštevati število in volumen posod.
(2) Izvajalec izda soglasje k določitvi odjemnega mesta pred izdajo uporabnega dovoljenja novozgrajenega objekta. Ob vselitvi ali pričetku opravljanja kakršnekoli dejavnosti si je povzročitelj odpadkov dolžan kupiti posodo za odpadke ali jo vzeti v najem. Ob prijavi je povzročitelj dolžan sporočiti izvajalcu predvidene vrste in količine odpadkov. Za točnost podatkov o količini in vrsti odpadkov odgovarja povzročitelj.
(3) Povzročitelj odpadkov je dolžan komunalno-cestnemu inšpektorju na njegovo zahtevo pokazati dokument s katerim bo izkazano, da je vključen v reden odvoz odpadkov.
(4) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(5) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(6) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravnega organa za planiranje, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV
15. člen
(dolžnost izvajalca pri odvažanju odpadkov)
(1) Izvajalci so dolžni izdelati program odvozov odpadkov, v katerem je opredeljen čas in način odvozov za posamezna območja. Tipizirane posode, zabojnike in vreče za odpadke so dolžni prazniti z ustreznimi komunalnimi vozili, ki omogočajo brezprašno nalaganje, odvažanje in odlaganje odpadkov, najmanj 1-krat na 14 dni, glede na potrebo in po dogovorjenem programu odvoza, ali pa tudi pogosteje.
(2) V primeru izpada odvoza smeti zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, prekop dovoza ipd.), so izvajalci dolžni opraviti odvoz najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po prenehanju ovire oziroma praznikih, ali organizirati odvoz na drug način.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba–izvajalec, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
16. člen
(pogodba)
(1) Manjše količine odpadkov iz 5. člena tega odloka, lahko povzročitelji sami pripeljejo na odlagališče in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljalcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v reden odvoz odpadkov. Dokazilo je pogodba sklenjena z izvajalcem odvoza odpadkov ali dokazilo o plačilu storitve.
(2) Za manjšo količino odpadkov se po tem odloku šteje z odpadki napolnjena prikolica osebnega avtomobila. Brezplačno odlaganje je možno za 6-krat letni dovoz odpadkov.
(3) Na predlog upravljalca odlagališča se z denarno kaznijo 30.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena.
(4) Na predlog upravljalca odlagališča se z denarno kaznijo 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
17. člen
(dolžnosti organizatorjev raznih prireditev)
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ter aktivnosti na prostem, pri katerih nastajajo odpadki, morajo v času trajanja prireditve opremiti prireditveni prostor z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov.
(2) Po končani prireditvi ali najkasneje v 6 urah po koncu prireditve, je dolžan organizator prireditev poskrbeti, da se prireditveni prostor počisti in, da izvajalci zbrane odpadke odpeljejo na odlagališče najkasneje v 24 urah.
(3) Če organizator prireditev v roku iz drugega odstavka tega člena ne opravi čiščenja, lahko komunalno-cestni inšpektor odredi, da to opravi pooblaščeni izvajalec na stroške organizatorja prireditve.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik oziroma organizator prireditve, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
V. ODLAGANJE IN RAVNANJE Z ODPADKI TER NAČIN OBRAČUNAVANJA
18. člen
(posebna pogodba)
(1) Na odlagališču lahko odlagajo odpadke samo uporabniki, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov. Uporabniki, ki niso vključeni v redni odvoz morajo skleniti posebno pogodbo z upravljalcem odlagališča.
(2) Odpadke, ki so opredeljeni v 5. členu je dovoljeno odlagati samo na javnem odlagališču odpadkov.
(3) Izjemoma in pod določenimi pogoji je dovoljeno odložiti na komunalno odlagališče tudi druge vrste odpadkov, če povzročitelj le-teh pridobi pozitivno mnenje pooblaščene strokovne institucije.
(4) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljalec odvoza odpadkov, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
(5) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(6) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev
19. člen
(prepoved odlaganja odpadkov)
(1) Odpadki, za katere velja prepoved odlaganja so:
– gradbeni odpadki,
– odpadni avtomobili, motorji,
– nevarni odpadki,
– odpadki, ki zapadejo pravilom ravnanja po predpisih na podlagi 30. člena zakona o varstvu okolja,
– odpadki, ki jih odstranjujejo državne javne službe.
(2) Odpadne inertne materiale in jalovino ni dovoljeno odlagati na komunalno odlagališče, razen v primeru, ko se uporabljajo kot prekrivni material za sanacijo deponije.
(3) Na predlog upravljalca odlagališča se z denarno kaznijo 30.000 tolarjev kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(4) Na predlog upravljalca odlagališča se z denarno kaznijo 200.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
20. člen
(poslovnik in obratovalni čas na odlagališču)
(1) Upravljalec javnega odlagališča odpadkov v roku dveh mesecev od sprejema tega odloka, s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na odlagališču.
(2) Obratovalni čas na odlagališču določi upravljalec. Izvajalci in povzročitelji so dolžni odpadke pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu, ki ga določi upravljalec. Na odlagališču mora biti organizirana 24-urna varnostna služba.
21. člen
(odnašanje in odvažanje odpadkov iz odlagališča)
Prepovedano je odnašanje in odvažanje odpadkov iz odlagališča. Pooblaščene pravne in fizične osebe lahko v soglasju z upravljalcem odvažajo odbrane sekundarne surovine, ki jih je potrebno pred odvozom registrirati in stehtati.
22. člen
(odlaganje odpadkov izven odlagališča odpadkov)
(1) Prepovedano je odlaganje odpadkov izven odlagališča odpadkov.
(2) Kdor odloži odpadke izven javnega komunalnega odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani pooblaščeni izvajalec takoj, ko to odredi ustrezni organ Občine Dobrna.
(3) Če storilec ni znan, odstrani odpadke pooblaščeni izvajalec takoj, ko to odredi ustrezni organ Občine Dobrna na stroške lastnika zemljišča.
23. člen
(kurjenje in sežiganje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je prepovedano sežigati in kuriti na območjih Občine Dobrna.
(2) Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
24. člen
(cena za odvoz in odlaganje odpadkov)
(1) Cena je sestavljena iz dveh delov in sicer za stroške odvoza odpadkov in stroške odlaganja odpadkov. Način oblikovanja cen storitev ravnanja z odpadki je opredeljen v pogodbi o izvajanju javne gospodarske službe zbiranja, odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov v Občina Dobrna, ki jo skleneta izvajalec in Občina Dobrna.
(2) Cena za ravnanje z odpadki se določa skladno z veljavnimi predpisi.
(3) Osnova za obračun storitev je volumen posod ali teža odpadkov. V primeru ko več uporabnikov uporablja isto posodo se za razdelitev stroškov po posameznih enotah lahko uporablja kvadratura stanovanjske ali poslovne površine ali število uporabnikov. Za stanovanjske površine se štejejo vse koristne površine stanovanjskih in pomožnih prostorov (kleti, garaže, drvarnice, shrambe in drugi podobni prostori). Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
(4) Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov.
(5) Volumen posode je odvisen od števila družinskih članov, stanovanjske površine, poslovne površine, poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov. Minimalen predpisan volumen posode 120 l.
(6) Povzročiteljem, ki sami pripeljejo odpadke na javno odlagališče, se stroški odlaganja odpadkov zaračunajo po m3 pripeljanih odpadkov, po veljavnem ceniku, ki ga potrdi Mestni svet mestne občine Celje.
25. člen
(1) Za posamezne kategorije uporabnikov storitev pri odlaganju in odvozu odpadkov se lahko določijo različne cene za prehodno obdobje pet let od dneva sprejema tega odloka. Po tem prehodnem obdobju se cene za vse uporabnike izenačijo.
(2) Pri določanju cen se upošteva tudi pogostost odvoza odpadkov.
26. člen
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju, ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali prično uporabljati poslovne prostore.
(2) Povzročitelji odpadkov sklene z izvajalcem pogodbo o odvozu in odlaganju odpadkov najkasneje v roku 30 dni od začetka uporabe objekta.
(3) Če povzročitelj odpadkov ne sklene pogodbe z izvajalcem v predpisanem roku lahko komunalno-cestni inšpektor z odločbo odredi, da se povzročitelj odpadkov vključi v reden odvoz odpadkov.
27. člen
Občinski svet občine Dobrna lahko s posebnim sklepom sprejme olajševalne okoliščine plačevanja stroškov ravnanja z odpadki, kadar gre za socialno ogrožene upravičence.
28. člen
(dolžnost povzročitelja odpadkov pri posredovanju podatkov)
(1) Povzročitelj odpadkov oziroma upravljalec zgradbe je dolžan dati pooblaščenemu izvajalcu točne podatke o stanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih površinah ter takoj obvestiti izvajalca tudi o vseh spremembah glede stanovanjskih, poslovnih ali proizvodnih površin, ki vplivajo na obseg odvoza smeti in odpadkov ali na obveznost njihovega plačevanja.
(2) Če zaradi netočnih podatkov ali opuščanja obveščanja o nastalih spremembah utrpi izvajalec škodo, mu jo je upravljalec zgradbe ali povzročitelj odpadkov dolžan povrniti.
(3) Za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki sporočijo povzročitelji izvajalcem podatke in njihove spremembe najkasneje v roku 30 dni, v nasprotnem primeru si izvajalec sam pridobi podatke iz razpoložljivih uradnih evidenc na stroške povzročitelja.
(4) Povzročitelj je odgovoren za točnost danih podatkov, ki vplivajo na obračun ravnanja z odpadki.
29. člen
(stroški odstranjevanja odpadkov)
Stroške odstranjevanja odpadkov praviloma plačuje upravljalec zgradbe. Če pri upravljalcu in uporabniku zgradbe ne gre za isto pravno ali fizično osebo in upravljalec ni pripravljen opravljati te funkcije, plačuje stroške odvoza uporabnik zgradbe, ki je tudi povzročitelj odpadkov.
VI. NADZOR
30. člen
(nadzor nad tem odlokom)
Uresničevanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Občine Dobrna nadzira ustrezen organ Občine Dobrna.
31. člen
(pravice in dolžnosti komunalno-cestnega inšpektorja)
(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na ravnanje s komunalnimi odpadki ima ustrezen organ Občine Dobrna, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. Nadzorovati zbiranje odpadkov, pregledovati dokumentacijo v zvezi z zbiranjem odpadkov in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
2. Nadzorovati odlaganje odpadkov in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
3. Nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z vzdrževanjem čistoče okrog zbirnih in odjemnih mest.
4. V nujnih primerih, ko bi bilo ogroženo zdravje ali varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
5. Nadzorovati prevoz odpadkov in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
6. Nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi 4. točke prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz 4. točke prvega odstavka tega člena, ko je ogroženo zdravje ljudi ali varnost premoženja ljudi lahko ustrezni organ Občine Dobrna odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. Pri opravljanje inšpekcijskega nadzorstva ima ustrezni organ Občine Dobrna pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti;
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva;
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in drugih podatkov za vodenje postopkov v zvezi z kršitvami tega odloka;
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka in predpisov o ravnanju s komunalnimi odpadki;
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva;
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
(4) Če ustrezni organ Občine Dobrna pri izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter odlaganja ostankov odpadkov ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri izvajanju rednega zbiranja, transporta in odlaganja komunalnih odpadkov, lahko poda koncedentu utemeljen predlog za uveljavitev sankcij, določenih s koncesijsko pogodbo.
(5) Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
Izvajalci in povzročitelji preidejo na nov način ravnanja z odpadki, ki zagotavlja predvsem intenzivnejše zbiranje sekundarnih surovin na izvoru skladno s sprejetim programom. Program ločenega zbiranja odpadkov pripravi izvajalec, potrdi pa Občinski svet občine Dobrna v roku enega leta po sprejemu tega odloka.
33. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 296/00-6
Dobrna, dne 3. aprila 2000.
Župan
Občine Dobrna
Martin Brecl l. r.