Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 5. 10. 1999

Kazalo

3822. Odlok o razglasitvi Območja gradu in Gradu Gradac za kulturni spomenik državnega pomena, stran 12554.

Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Območja gradu in Gradu Gradac za kulturni spomenik državnega pomena
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Gradac – Območje gradu Gradac (EŠD 8757),
– Gradac – Grad (EŠD 10833).
Enota dediščine Gradac – Grad leži znotraj enote dediščine Gradac – Območje gradu Gradac.
Enoti imata zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika, kulturne krajine, spomenika oblikovane narave in umetnostnega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Grad Gradac s svojim območjem je najbolj značilna ohranjena samostojna srednjeveška utrdba Bele krajine. Postavljen je bil na okljuk reke Lahinje. Prva omemba gradu je dokumentirana 1326, kar ga postavlja med starejše gradove JV Slovenije. S svojo obliko in zgodovinsko pričevalnostjo je nezamenljiv del Bele krajine.
3
Meje varovanega in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrta, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega zunanje območje okljuka, oddaljeno do 300 m od zarisanega zavarovanega območja ter širšo okolico, v kateri bi načrtovali objekte ali namembnost, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali uporabo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove pomožne objekte ter odprti prostor na okljuku, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ ter v medijih,
– znanstveno-raziskovalnemu delu,
– učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 634-03/99-1
Ljubljana, dne 9. septembra 1999.
Vlada Republike Slovenije
Marjan Podobnik l. r.
Podpredsednik