Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije je na podlagi 11. točke I. dela Splošne določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr., 160/20, 88/21 in 181/22) na 87. seji dne 13. 10. 2023, sprejel naslednjo razlago

Kljub dejstvu, da delavec ni lastnik nepremičnine, je treba pri odločanju o solidarnostni pomoči upoštevati tudi socialno in bivanjsko stisko delavca, med katero sodi tudi poškodovanje ali uničenje hiše oziroma stanovanja, v katerem delavec dejansko biva, in to ne glede na lastništvo nepremičnine, na kateri je nastala škoda. Namen solidarnostne pomoči ni kompenzacija materialne škode, ki doleti oziroma je nastala posameznemu delavcu, ampak je namenjena temu, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji.