Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2022 z dne 22. 4. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2022 z dne 22. 4. 2022

Kazalo

Št. 6316-4/2022-8 Ob-2185/22, Stran 1302
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 – ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, št. 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, št. 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, št. 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, št. 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, št. 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, št. 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, št. 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, št. 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, št. 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, št. 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, št. 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, št. 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, št. 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, št. 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, št. 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, št. 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, št. 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, št. 6319-2/2013-58 z dne 18. 5. 2020, št. 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, št. 6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, št. 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, št. 6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022, št. 012-3/2022-3 z dne 14. 4. 2022 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022, št. 631-9/2022/3 z dne 8. 4. 2022, in na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-8/2022/5 z dne 14. 4. 2022, objavlja
javni razpis 
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022 
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:
– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« in v drugih dokumentih razvojnega načrtovanja in gradivih MKGP, ter v Strategiji Republike Slovenije 2030.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«:
Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor;
Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri;
Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju;
Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika.
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MKGP.
Vsebinske prioritete, prikazane v tematskih sklopih po posameznih težiščih, so določene na podlagi predloga MKGP v skladu z njihovimi dokumenti razvojnega načrtovanja in drugih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj in so podlaga za oblikovanje in izvajanje CRP.
Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so priloga Javnemu razpisu CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Pametno, odporno in konkurenčno kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in živilskopredelovalni sektor
Tematski sklop: 1.1. Preobrazba proizvodnih sistemov pridelave hrane z inovativnimi rešitvami v smeri krepitve odpornosti, konkurenčnosti, razogljičenja in trajnosti
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Razvoj trajnostnih proizvodnih sistemov v prašičereji, ki temeljijo na preciznem krmljenju z domačimi in alternativnimi krmnimi viri
Cilji:
– s pomočjo modeliranja predhodnih in v potekajočih raziskavah pridobljenih podatkov ugotoviti prehranske potrebe prašičev lokalne (Krškopoljske) in modernih pasem in kategorij (npr. merjasci, težki prašiči) v različnih sistemih reje (npr. ekološka reja, reja na prostem, reja z izpustom, pitanje na višje teže …);
– na podlagi dodatnih analiz določiti prehransko vrednost razpoložljivim lokalnim alternativnim krmnim virom;
– pripraviti modelne primere načrtov krmljenja z lastnimi krmnimi viri za različne sisteme reje v skladu s smernicami preciznega krmljenja;
– ugotavljati kakovost proizvodov v povezavi s sistemi reje, ki so predmet proučevanja v raziskavi;
– pripraviti priporočila s primeri dobrih praks.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Pregled in prilagoditev tehnologije pridelave grozdja in vina zahtevam trga
Cilji:
– analizirati stanje in opredeliti spremembe ključnih tehnoloških parametrov pri pridelavi grozdja zaradi klimatskih sprememb in pojava bolezni vinske trte;
– analizirati podatke o dozorevanju grozdja iz vseh treh vinorodnih dežel (Posavje, Podravje, Primorska), pridobljeni v obdobju 2012–2021, v povezavi s klimatskimi podatki v tem obdobju (temperatura, osončenje, padavine, druge klimatske značilnosti) in primerjava s podatki o kakovostnih razredih pridelanih vinih v istem obdobju (10 let);
– analizirati profil slovenskega potrošnika vina;
– izvesti analizo trga (prodajni kanali, zahteve kupcev) pri pridelovalcih vina vseh treh vinorodnih dežel;
– ovrednotiti ustreznost obstoječega sistema kakovostnih razredov slovenskih vin glede na spreminjajoče se razmere na trgu vina (Slovenija, širše) in predhodno določen profil potrošnikov in analizo trga pri pridelovalcih;
– ovrednotiti obstoječ sistem geografskih označb vina (glede ustreznosti obstoječe razdelitve na vinorodne okoliše in vinorodne dežele, glede potrjevanja skladnosti proizvoda) predvsem z vidika primernosti za namen promocije slovenskih vin z višjo dodano vrednostjo;
– predlagati ukrepe v obliki smernic za izboljšave tehnoloških parametrov pri pridelavi grozdja;
– pripraviti predlog sprememb tehnoloških parametrov pridelave grozdja in vina ter predlog sprememb kakovostnih parametrov pridelanega vina različnih kakovostnih razredov oziroma geografskih označb za namen predvidene novelacije nacionalne vinske zakonodaje.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Evalvacija genskih virov hmelja z iskanjem odpornosti na hudo viroidno zakrnelost hmelja
Cilji:
– proučiti in določiti toleranco na CBCVd ženskih in moških hmeljnih rastlin, razpoložljivih v genski banki hmelja in jih vključiti v prva ciljna križanja;
– izbrane rastline testirati na odpornosti genotipov hmelja na CBCVd, v okviru selekcijskega nasada, ki se mora po končanem projektu priključiti k obstoječemu žlahtniteljskemu programu hmelja;
– v poskusu izvesti umetna okuževanja in fenotipsko ocenjevanje občutljivosti genotipov hmelja;
– vzgojiti nove družine križanj, ki bodo podlaga za nadaljnje genetske študije in proučevanje odpornosti na CBCVd pri hmeljni rastlini;
– pripraviti podlage za neposredno vpeljavo in diseminacijo novega znanja v obstoječ žlahtniteljski program ter pričetek vzgoje odpornih sort hmelja na CBCVd.
Številka teme: 1.1.4.
Naslov teme: Tehnologije trsničarske pridelave z inovativnimi rešitvami za krepitev odpornosti trajnostnega vinogradništva
Cilji:
– ugotavljanje učinkovitosti termoterapije na določene patogene viruse, fitoplazme, bakterije in glivena podlagi predhodnega in naknadnega preverjanje zdravstvenega stanja z ustreznimi laboratorijskimi metodami;
– pridobitev praktičnih izkušenj s termoterapijo, vključno s tretiranjem z vročo vodo v skladu z mednarodnimi standardi, kot je EPPO standard PM 10/16, za posamezne sorte trte;
– priprava priporočil za prenos sistema tretiranja z vročo vodo za prakso ob upoštevanju mednarodnih standardov, kot je EPPO standard PM 10/16;
– preučitev drugih metodik zdravljenja trt v primerih manjše učinkovitosti termoterapije, kot so mikrografting, krioterapija, tkivne kulture;
– priprava strokovnih podlag za pridelavo patogenov prostih trsnih cepljenk in informacije za uporabnike.
Številka teme: 1.1.5.
Naslov teme: Vpliv plastičnih odpadkov na zdravje mehkužcev ter okoljskega stresa na prirastek školjk in izboljšanje vzrejnih praks zaradi podnebnih sprememb
Cilji:
– pregledati, ali so školjke bolj izpostavljene mikroplastičnim delcem zaradi gojitvene infrastrukture, ki jo sestavljajo pretežno plastični materiali;
– ugotoviti vpliv gojitvene infrastrukture na prisotnost mikroplastike v gojiščih (školjčiščih) z upoštevanjem globine, na kateri so gojene školjke bolj/manj izpostavljene plavajoči mikroplastiki;
– analizirati obstoječe podatkovne nize okoljskih parametrov (temperatura morja, slanost, koncentracije hranilnih snovi, raztopljenega kisika, mikroplastika) ter sintetizirati možne vplive na vzrejo školjk v severnem Jadranu;
– pregledati, kako se mikroplastika po školjčiščih razporeja glede na tokovanje, vremenske pogoje in letne čase;
– analizirati biomarkerje fiziološkega stanja školjk v školjčišču, ki so uporabni za spremljanje prirastka in fitnesa školjk (kondicijski indeks, splošni stres, obremenjenost z onesnažili in kemijskimi onesnaževali v povezavi s plastičnimi odpadki ...) glede na lokacijo in globino vzreje;
– pregledati in analizirati obstoječe podatke o planktonskih združbah, ki so hrana školjkam in/ali potencialni kompetitorji školjkam;
– analizirati obstoječe prakse v školjkarstvu;
– opraviti laboratorijsko simulacijo učinkov toplotnega stresa na školjke ter analiza fiziološkega stanja školjk;
– izdelati okoljske scenarije pritiskov v severnem Jadranu kot orodje za školjkarje (za vzrejo v prihodnje);
– pripraviti priporočila za izboljšanje vzrejnih praks zaradi podnebnih sprememb.
Tematski sklop: 1.2. Izboljšanje poslovnega okolja, krepitev podjetništva, tržne usmerjenosti, in poslovne organiziranosti z inovativnimi rešitvami v agro-živilskih verigah
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Izgradnja teoretičnega modela za gradnjo cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigah preskrbe s hrano v Sloveniji
Cilji:
– analiza pomena gradnje cene kmetijskih in živilskih proizvodov v verigi preskrbe s hrano od primarnega proizvajalca do končnega potrošnika;
– pregled dobrih že delujočih praks gradnje cene v državah EU;
– izdelava teoretičnega modela gradnje cene, ki bo imel aplikativno uporabo;
– testiranje modela za gradnjo cene na podlagi razpoložljivih podatkov za posamezne verige preskrbe s hrano;
– predstavitev rezultatov na kvantitativni in kvalitativni način po posameznih verigah preskrbe s hrano.
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Možnosti razvoja zeliščarstva v Sloveniji
Cilji:
– analiza stanja gojenja zelišč v Sloveniji ter vzpostavitev metodologije za izračun povprečnega pridelka za različne vrste in dele zelišč (listi, cvetovi, cela rastlina, seme, korenine) ter poiskati način pretvorbe različnih pridelkov na skupni imenovalec;
– ugotoviti potrebe potrošnikov, pridelovalcev, možnosti povezovanja in odkupovanja ter izbrati okoljsko, zdravstveno in tržno najustreznejše zdravilne in aromatične rastline za pridelavo pri nas;
– stroškovna analiza gojenja rastlin, ki imajo največji potencial pridelave in prodaje pri nas ter ovrednotenje vpliva gojenja izbranih zdravilnih in aromatičnih rastlin na okolje;
– celovito ovrednotiti potencial pridelave zdravilnih in aromatičnih rastlin pri nas ter posodobiti in pripraviti nove smernice razvoja lokalne oskrbe z zelišči s poudarkom na kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih, ki bi povečali pridelavo zelišč v Sloveniji.
Tematski sklop: 1.3. Spodbujanje razvoja biogospodarstva na načelih krožnosti v kmetijstvu, živilski industriji in gozdarstvu
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Tehnološka zasnova in poslovni model sistemskih krožnih rešitev na ravni kmetijskega gospodarstva
Cilji:
– pregled stanja in identifikacija konkretnih postopkov/tehnoloških rešitev v kmetovanju, ki prinesejo napredek v smeri krožnega gospodarstva, njihovo ovrednotenje in uporaba v postopkih odločanja na kmetijskem gospodarstvu z vključevanjem teh vsebin v poslovne (razvojne) načrte ter izdelava elaborata tehnoloških procesov in snovnih/produktnih tokov;
– identifikacija ukrepov (naložbeni, površinski, AKIS in drugi), kjer se zasleduje osnovna načela krožnosti;
– oblikovanje predlogov pogojev in meril, s katerimi bi v bodoče ministrstvo ciljno usmerjalo preoblikovanje kmetovanja z upoštevanjem načel krožnega gospodarstva in razogljičenja prehranskega sektorja;
– izdelava predloga poslovnega modela in njegovega ovrednotenja po kriterijih trajnosti (ekonomski, okoljski in podnebni ter družbeni vidik) z ekonomsko analizo dejanskih učinkov prehoda, priložnosti, potrebnih vlaganjih na nivoju KMG;
– vzpostaviti pilotni sistem spremljanja in vrednotenja učinkovitosti prehoda v krožno gospodarstvo na nivoju kmetijskih gospodarstev oziroma nekega območja (npr. masni tokovi, hranila, energija ipd.).
Številka teme: 1.3.2.
Naslov teme: Načrtovanje in ocena sodobnih tehnologij v gozdni proizvodnji v podporo biogospodarstvu
Cilji:
– izdelati praktično orodje za načrtovanje ter izbiro primerne tehnologije pri izvajanju del v gozdovih z vidika presoje vplivov na okolje ter ekonomske presoje izbrane tehnologije pridobivanja lesa (za lastnike gozdov, izvajalce del v gozdovih ter za odločevalce – Zavod za gozdove Slovenije, MKGP);
– določiti kriterije za oceno kakovosti izvedbe del v gozdovih ter oceno kakovosti izvedbe gradbenih del pri gradnji gozdnih prometnic (cest in vlak);
– izboljšati kakovost izvedbe del v gozdovih in nadgraditi obstoječa znanja o tehnoloških, okoljskih, ekonomskih, socialnih kot tudi ergonomskih vidikih uvajanja sodobnih tehnologij s poudarkom na učinkovitosti sodobnih tehnologij in tehnik za izvajanje negovalni del v mladem gozdu;
– oblikovanje smernic za uvajanje sodobnih tehnologij pri negi sestojev v mlajših razvojnih fazah;
– preprečiti morebitne konflikte z javnostjo pri uvajanju novih tehnologij in izboljšati razumevanje vloge sodobnih tehnoloških rešitev pri pridobivanju lesa potrebnega za razvoj trajnostnega biogospodarstva;
– omogočiti deležnikom biogospodarstva oceno izvedenih del v gozdovih z enotnimi kriteriji.
Številka teme: 1.3.3.
Naslov teme: Načini in možnosti uporabe živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi kot alternativnih krmil za rejne živali
Cilji:
– pregled zakonodajnih možnosti in vrzeli za uporabo živil, ki ni več namenjena humani prehrani;
– pregled stanja količin in vrste živil, ki niso več namenjeni humani prehrani in bi jih bilo možno predelati za uporabo v krmilih za rejne živali (mogoče tudi za pse in mačke);
– pregled (popis) obstoječih obratov za predelavo živil, ki ni več namenjena humani prehrani;
– ocena potenciala, potreb in ekonomskega učinka v Sloveniji;
– oceniti možnosti uporabe posameznih živil za posamezne vrste živali, ki se najpogosteje zavržejo, in ovrednotiti njihovo prehransko kakovost ter varnost glede na zakonodajo;
– oceniti uporabnost posameznih živil za različne vrste in kategorije živali;
– pripraviti smernice za sklapljanje prehranskih in krmnih verig.
Težišče 2: Varovanje okolja in trajnostno upravljanje z naravnimi viri
Tematski sklop: 2.1. Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni proizvodnji energije
Številka teme: 2.1.1.
Naslov teme: Obvladovanje tveganj pri gospodarjenju z gozdovi zaradi klimatskih sprememb
Cilji:
– na podlagi podatkov o sanitarnem poseku ter podatkov o statusu in rasti drevja na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije izdelati oceno tveganj za izbrane glavne gozdne rastiščne tipe, ki bo temeljila na analizi učinkov klimatskih sprememb na rast in mortaliteto drevja v zadnjih dvajsetih letih ob upoštevanju različnih sestojnih razmer;
– za glavne gozdne rastiščne tipe v Sloveniji pripraviti usmeritve za prilagajanje gozdnih sestojev na klimatske spremembe, ki bodo povečale njihovo odpornost in prilagoditveni potencial;
– razviti postopek optimalne sanacije gozdov po ekstremnih vremenskih dogodkih glede na ekonomske, ekološke in socialne vidike;
– izdelati predlog postopka za poenostavljeno in učinkovito prilagoditev gozdnogospodarskih načrtov zaradi pojava ekstremnih vremenskih dogodkov v obdobju njihove veljavnosti.
Številka teme: 2.1.2.
Naslov teme: Kriteriji za določitev hudourniških območij, kartiranje ter smernice za gospodarjenje z gozdovi na hudourniških območjih
Cilji:
– definirati, kaj so »hudourniška območja« in pripraviti način določanja hudourniških območij v Sloveniji;
– način in merila za klasifikacijo hudourniških območij v Sloveniji;
– določiti način priprave kart hudourniških območij za Slovenijo;
– pripraviti smernice in ukrepe za gospodarjenje z gozdovi v hudourniških območjih;
– pripraviti predlog za financiranje in sofinanciranje ukrepov za gospodarjenje z gozdovi v hudourniških območjih;
– opraviti raziskave na področju varstva pred erozijo s predlogi za tipske rešitve objektov, ki tako varstvo zagotavljajo;
– pripraviti smernice oziroma izhodišča za spremembo Zakona o gozdovih, ki bi bil pravna podlaga za ukrepanje v hudourniških območjih.
Številka teme: 2.1.3.
Naslov teme: Vrednotenje plitvega geotermalnega potenciala za proizvodnjo hladu za hladilnice
Cilji:
– Inventarizacija obstoječih sistemov hladilnic in analiza energetskih potreb hladilnic za zelenjadarstvo (npr. zelje, solata ...).
– Opredelitev tipskih bazičnih in koničnih energetskih potreb ter presežne toplote, ki jo je potrebno odvesti v tla na vsaj enem pilotnem območju.
– Na podlagi analize naravnih danosti izdelati podrobne geološke in hidrogeološke karte kot osnove za karakterizacijo izbranega območja.
– Analizirati ponudbo dostopnih tehnologij izvedbe geotermalnih toplotnih črpalk s predlogom izbora najprimernejših tehnologij geotermalnih objektov glede na ugotovljene naravne danosti.
– Na podlagi pregleda metod vrednotenj potenciala za skladiščenje energije in pridobivanje hladu izbrati najustreznejši model kvantifikacije.
– Določiti optimalne kriterije glede števila, globine in vrste objektov (geosond ali vrtin) za pridobitev potrebne količine hladu na pilotnem območju na podlagi simulacije vpliva proizvodnje hladu na podzemlje glede na geološke danosti in tehnologije rabe.
– Priprava predloga tehničnih smernic in predlogov (zakonodajnih) omejitev za izvedbo sistemov v praksi z upoštevanjem njihovega vpliva na okolje.
– Izvedba delavnice za obravnavo predlogov smernic.
Tematski sklop: 2.2. Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Številka teme: 2.2.1.
Naslov teme: Inputi v ekološkem kmetijstvu
Cilji:
– pregled in analiza uporabe inputov v ekološkem kmetijstvu (anketa) med ekološkimi kmetijami, predelovalnimi obrati in v trgovski mreži;
– proučitev inputov, ki so v tujini na razpolago, v RS pa jih ekološki pridelovalci nimajo, predvsem pri zahtevnejših ekoloških proizvodih (zelenjava, grozdje, sadje), vključno s sredstvi za skladiščenje ekoloških pridelkov in predelavo (npr. antioksidanti ekološkega rastlinskega izvora);
– proučitev sistema ravnanja glede inputov na področju ekološkega kmetijstva v tujini in opis rešitev za ekološko kmetovanje;
– evidentiranje potrebnih inputov za vsa področja eko pridelave: gnojila in izboljševalci tal, sredstva za varstvo rastlin ter nego in krepitev, krmila in vitaminsko mineralne mešanice, silirni in drugi tehnološki dodatki, sredstva za nego in zdravljenje živali, sredstva za čiščenje in razkuževanje zgradb in napeljav v živinoreji, sredstva za uporabo v ekološkem čebelarstvu, živilski dodatki vključno z nosilci, pripomočki za predelavo, izdelki iz mikroorganizmov, arome, barvila za označevanje mesa in jajčnih lupin, sadne baze in dodatki, sredstva za nego vina z upoštevanjem dodatnih zahtev posameznih oblik in dodatnih standardov ekološkega kmetijstva in druga sredstva;
– proučitev in predlog nekaterih možnih alternativnih proizvodov, ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetovanju in predelavi in so kot alternativna sredstva na razpolago v Sloveniji z upoštevanjem morebitnih sprememb v predpisih za ekološko kmetovanje;
– izdelava računalniškega modela in vzpostavitev sistema inputov, ki bo brezplačno dostopen uporabnikom, ter možnost izdaje elektronske publikacije z izborom inputov za posamezen ekološki proizvod ter koncept izvajanja sistema v sklopu AKIS (vzdrževanje, upravljanje in dopolnjevanje).
Številka teme: 2.2.2.
Naslov teme: Sinteza in prostorska opredelitev podatkov kmetijske in okoljske kakovosti tal za izvajanje resolucije »Naša hrana podeželje in naravni viri po 2021« in strateškega načrta
Cilji:
– pregled stanja ureditev gnojenja po drugih državah;
– pregled ureditev spremljanja porabe sredstev za gnojenje po drugih državah (EU) – registri sredstev za gnojenje;
– določitev nacionalnih pravil za sredstva za gnojenje (po kategorijah kot jih določa Uredba 2019/1009/EU), poudarek na biostimulantih in organskih gnojilih;
– predlog strukture zakona (kaj vse bi zakon o sredstvih za gnojenje lahko obsegal) – opredelitev vrzeli na tem področju v Sloveniji;
– prostorski pregled stanja kakovosti založenosti KZ z glavnimi hranili – prostorske baze na podlagi sinteze aktualnih in dostopnih arhivskih podatkov kontrole rodovitnosti in raziskav, ki so bile financirane z javnimi sredstvi;
– ocena kakovosti KZ (vsebnost talne organske snovi, makro in mikro hranil, deloma talne biote) po šestih glavnih vrstah kmetijske rabe (njive, hmeljišča, sadovnjaki, vinogradi, travniki/pašniki), pedosekvencah in območjih strateško pomembnih KZ;
– vsebnost onesnaževal v tleh KZ (na podlagi sinteze študij in dostopnih podatkov onesnaženja tal) in, kjer možno, identifikacija območij s potencialno sporno kakovostjo KZ;
– zasnova sistema in operativnih standardov (predlog navodila) mednarodno primerljivega spremljanja kakovosti in stanja tal KZ za potrebe poročanja;
– prototip nacionalnega sistema podatkov rastlinskih hranil v tleh KZ;
– prototip spletnega prostorskega pregledovalnika stanja kakovosti KZ za potrebe pridelovalce, svetovalne službe, kmetijske inšpekcije in poročanja na nacionalni in mednarodni ravni;
– prostorska analiza morebitnih odstopanj založenosti tal glede na normative obstoječih smernic za strokovno utemeljeno gnojenje.
Številka teme: 2.2.3.
Naslov teme: Rodovitnost in biološka aktivnost tal v oljčnih nasadih
Cilji:
– zasnovati poljski poskus za celostno proučitev rodovitnosti slovenskih oljčnikov glede na različne kmetijske prakse obdelave in gnojenja ter pristop nadgraditi z novejšimi metodami spremljanja nekaterih biotskih dejavnikov v tleh;
– preučiti vplive različnih načinov nege v oljčnih nasadih (različne negovane ledine, obdelava tal) in različnega gnojenja, vključno z uporabo oljčnih tropin, na stanje v tleh (vsebnost organske snovi, strukturo in teksturo tal, vsebnost hranil, sestavo talnega mikrobioma), na prehrano rastlin (vsebnost hranil v rastlini), na rast in rodnost oljk ter na biološko aktivnost tal;
– določiti biotske indikatorje kakovosti tal;
– posebej proučiti razgradnje oljčnih tropin in rastlinske vode (pri skladiščenju) ter vplivov na okolje (na tla in na vodo v tleh);
– priprava tehnoloških navodil za gnojenje oljk in obdelavo tal na podlagi rezultatov preizkušanja;
– določiti standarde za zdrava tla oljčnih nasadov, na podlagi ovrednotenih biotskih indikatorjev kakovosti tal).
Številka teme: 2.2.4.
Naslov teme: Prenova upravljanja z državnimi kmetijskimi zemljišči
Cilji:
– analizirati dosedanje upravljanje s kmetijskimi zemljišči v lasti RS, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (analizirati prednosti in slabosti obstoječega sistema ureditve področja zakupa kmetijskih zemljišč) in opraviti razgovore z izbranimi deležniki (predstavniki družinskih kmetij in kmetijskih podjetij);
– na podlagi analiz poiskati model prednostnega vrstnega reda za zakup kmetijskih zemljišč s katerimi upravlja SKZG RS;
– analizirati in podati predloge za izboljšanje postopka oddaje kmetijskih zemljišč v zakup (npr. smiselnost uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku);
– opredeliti smiselnost uvedbe zemljiške kapice (maksimalna površina zemljišč s katerimi upravlja SKZG RS) pri zakupu na posameznega zakupnika;
– analizirati možnost prerazporeditve zakupa kmetijskih zemljišč z velikih zakupnikov (tistih, ki imajo v zakupu več kot 100 ha kmetijskih zemljišč v lasti RS) na družinske kmetije;
– analizirati vpliv morebitne prerazporeditve zakupa kmetijskih zemljišč na skupno kmetijsko proizvodnjo in prehransko verigo;
– predlagati več scenarijev oziroma možnih rešitev za izboljšanje upravljanja s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije;
– pripraviti strokovno podlago, ki vsebuje analizo dosedanjega upravljanja s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti RS, prednosti in slabosti dosedanjega sistema zakupa teh zemljišč ter predloge sistemskih rešitev na področju zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti RS;
– podati predloge za prerazporeditev zakupa kmetijskih zemljišč, ki so v lasti RS, z ovrednotenjem predlagane prerazporeditve na skupno kmetijsko proizvodnjo in na prehransko verigo.
Številka teme: 2.2.5.
Naslov teme: Ugotavljanje učinkovitosti različnih pristopov pri izvajanju gozdnega reda za preprečevanje prenamnožitev smrekovih podlubnikov z uporabo najbolj učinkovitega feromonskega pripravka in pasti
Cilji:
– ugotoviti pomen sečnih ostankov po sanitarni sečnji za nadaljnje izbruhe smrekovih podlubnikov;
– ugotoviti vpliv geografskih in podnebnih dejavnikov ter različnih pristopov gozdnega reda za zmanjševanje tveganj za nadaljnje izbruhe podlubnikov;
– ugotoviti pomen odpadle skorje napadenih dreves kot vira smrekovih podlubnikov za naslednjo sezono s pomočjo ugotavljanja pravočasne izdelave lubadark poletnega napada smrekovih podlubnikov na pojav žarišč smrekovih podlubnikov v naslednji sezoni;
– spremljanje učinkovitosti gozdnega reda za preprečevanje prenamnožitev podlubnikov z uporabo pasti in feromonov, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti za spremljanje smrekovih podlubnikov za potrebe napovedovanja prenamnožitev;
– usposobljenost izvajalcev gozdnih del za izvajanje primernega gozdnega reda po sanitarnih sečnjah zaradi smrekovih podlubnikov;
– pripraviti predlog sprememb pravne ureditve za področje gozdnega reda.
Številka teme: 2.2.6.
Naslov teme: Proces spremembe in dopolnitve nacionalnega gozdnega programa
Cilji:
– presoja Resolucije o Nacionalnem gozdnem program (ReNGP), ki je bila sprejeta leta 2007, glede aktualnega stanja gozdov in gozdarstva v Sloveniji;
– priprava pregleda in ocena vpliva aktualnih politik na svetovni (mednarodni) ravni ter zavez Republike Slovenije v zvezi z gospodarjenjem z gozdovi;
– priprava pregleda in ocena vpliva strateških in zakonodajnih določil glede gospodarjenja z gozdovi na ravni različnih politik EU;
– pregled in ocena vpliva strateških usmeritev na gospodarjenje z gozdovi na nacionalni ravni;
– evidentiranje ključnih problemov prihodnjega razvoja slovenskih gozdov in možnih načinov njihovega reševanja na podlagi ugotovitev oziroma Poročil o izvajanju nacionalnega gozdnega program;
– priprava nabora novih ciljev, ukrepov in indikatorjev (skladno z mednarodnimi sprejetimi usmeritvami ter predhodno opredeljenimi problemi razvoja gozdov v Sloveniji);
– priprava izhodišč za podporo vključevanja gozdarstva v biogospodarstvo na načelih krožnosti;
– oblikovanje predloga strukture novega strateškega dokumenta za področje gozdarstva, ki bo temeljil na ugotovljenem stanju gozdov in gozdarstva v Sloveniji ter upošteval mednarodno sprejete kriterije in indikatorje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in vpliv politik, ki se jim je zavezala Republika Slovenija;
– priprava predloga izvedbe participativnega procesa v okviru gozdnega dialoga, ki za pripravo nove strategije za gospodarjenje z gozdovi ter oblikovanja nadaljnjega procesa gozdnega dialoga, ki bi bil ključni ukrep za pripravo strategije;
– priprava predloga spremljanja implementacije in uspešnosti izvedbe nove strategije.
Številka teme: 2.2.7.
Naslov teme: Podpora boljšemu upravljanju odnosov med veliko rastlinojedo divjadjo in gozdom
Cilji:
– priprava analize dometa in identifikacija prednosti ter slabosti monitoringa objedenosti gozdnega mladja in drugih podatkov za presojo uspešnosti naravne obnove v različnih prostorskih merilih;
– ovrednotenje stroškov in logističnih zahtev izvedbe metode štetja kupčkov iztrebkov in uporabe foto pasti;
– ocena zanesljivosti rezultatov v različnih prostorskih merilih;
– priprava strokovnih podlag za boljše upravljanje velike rastlinojede divjadi v odnosu do gozda.
Tematski sklop: 2.3. Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine
Številka teme: 2.3.1.
Naslov teme: Zasnova metodologije monitoringa nadzemne in podzemne biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini za spremljanje učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov Skupne kmetijske politike
Cilji:
– pripraviti pregled primerov dobrih praks iz drugih držav EU glede monitoringov biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih in glede spremljanja učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov Skupne kmetijske politike;
– preučiti metodologijo in prostorske mreže točk/kvadrantov LUCAS (Europe's Land Use-Land Cover Area Frame Survey) in EMBAL (European Monitoring of Biodiversity in Agricultural Landscapes) v Sloveniji ter mrežo vzorčnih točk za oceno zalog ogljika v tleh za potrebe LULUCF. Na obstoječih točkah preveriti rabo tal, naravne danosti za kmetijstvo, upravno varstvene režime in vključenost v SKP ukrepe. Na podlagi tega preučiti prostorski potencial EU monitoringov za spremljanje učinkovitosti ukrepov Skupne kmetijske politike na nacionalni ravni;
– modificirati metodologiji monitoringov LUCAS (Europe's Land Use-Land Cover Area Frame Survey) in EMBAL (European Monitoring of Biodiversity in Agricultural Landscapes) za uporabo v Sloveniji, predlagati izboljšave ter dopolniti mrežo točk/kvadrantov;
– pripraviti pregled izvajanja monitoringov talne biote v primerljivih evropskih državah (tako EU kot ne-EU) in preučili obstoječe indekse za spremljanje učinkov kmetijskih praks na talno bioto ter predlagali izbor metodologije za Slovenijo;
– preveriti uporabnost predlaganega indeksa kot kazalnika sprememb talne biote na izbranem tipu kmetijske rabe tal v Sloveniji;
– oceniti stroške nadgradnje obstoječih monitoringov tal kmetijskih zemljišč v Sloveniji (LUCAS, vzorčenje tal za oceno zalog ogljika v tleh za potrebe LULUCF) s spremljanjem talne biote;
– pripraviti pregled in testirati uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ter drugih javnih in zasebnih podatkovnih naborov, in drugih tehnologij za monitoring stanja in spremljanja biotske raznovrstnosti ter sprememb v kmetijski krajini;
– zasnovati in na terenu testirati metodologijo monitoringa nadzemne in podzemne biotske raznovrstnosti za spremljanje učinkovitosti naravovarstvenih ukrepov Skupne kmetijske politike, ki prispevajo k varstvu kvalifikacijskih Natura 2000 vrst, njihovih habitatov in habitatih tipov ter divjih opraševalcev in krajinskih značilnosti.
Številka teme: 2.3.2.
Naslov teme: Ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih
Cilji:
– analizirati primernost obstoječih ukrepov ob obnovi in gojenju gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti na ekosistemski, vrstni in genetski ravni s ciljem vzdrževanja naravne regulacijske sposobnosti in ohranjanja prilagoditvenega potenciala gozdov na spreminjajoče se okolje;
– razviti in predlagati ukrepe gospodarjenja z gozdovi, prilagojene podnebnim spremembam, ki spodbujajo bolj pogosto in obilno cvetenje in obrod, vrstno in genetsko pestrost gozdnega drevja, ter razviti in vzpostaviti sistem sledenja za dolgoročno spremljanje uspešnosti dopolnilne setve in sadnje po izbranih vrstah in proveniencah;
– določiti ustreznost naravnega mladja in testirati sistem dopolnilne sadnje z izbranim rastiščem primernimi in provenienčno ustreznimi sadikami gozdnega drevja za doseganje večje izkoriščenosti rastiščnega potenciala, in v skladu s trajnostnimi gozdno gospodarskimi cilji;
– določiti in testirati primernost strukturno-morfoloških in fizioloških znakov kakovosti sadik za uporabo v praksi ter vzpostaviti referenčno bazo podatkov o primernosti izbranih vrst in sevov mikoriznih gliv za razvoj inovativnih tehnik vzgoje mikoriziranih sadik za potrebe zagotavljanja ustrezne kakovosti in količine gozdnega semena in sadilnega materiala ter uspešnosti sadnje in preživetja sadik v gozdu;
– na podlagi pridobljenih rezultatov in ugotovitev pripraviti predlog smernic za gozdnogojitveno in drevesničarsko prakso ter predlog dopolnitve indikatorjev za spremljanje biodiverzitete na različnih nivojih (ekosistemski, vrstni in genetski).
Številka teme: 2.3.3.
Naslov teme: Ritje divjih prašičev: vzroki, posledice in možnosti za zmanjšanje škod ter konfliktov
Cilji:
– ugotoviti vpliv talnih lastnosti in dostopnosti prehranskih virov za divjega prašiča v tleh na ritje;
– ugotoviti, kako antropogeni vnos hranil, upoštevaje razlike v intenziteti, režimu in načinu gnojenja tal, vpliva na izpostavljenost kmetijskih površin (travinja) ritju divjih prašičev;
– spoznati prehranske preference, prostorsko vedenje in aktivnost divjega prašiča v povezavi z ritjem in antropogenim vnosom hranil;
– določiti in kvantificirati zastopanost za kmetijstvo škodljivih organizmov (npr. različnih nevretenčarjev, kot so ličinke majskega hrošča) v prehrani divjih prašičev;
– določiti vpliv ritja divjih prašičev na bioprodukcijo in vrstno sestavo/pestrost različnih tipov travinja ter opredeliti učinke različnih načinov saniranja škod glede na tip travinja in čas/sezono nastanka škode;
– dopolniti dosedanja spoznanja o potencialu beljakovinsko-vitaminskih dodatkov kot sredstva za zmanjšanje ritja divjih prašičev na travinju;
– pripraviti operativna navodila za sanacijo škod zaradi ritja in predlog smernic za izvajanje ustreznih odvračalnih ukrepov, prilagojenega krmljenja ter izvajanja lova;
– prispevati k izobraževanju, vzgoji novih kadrov in dvigu raziskovalnega potenciala na področju raziskav divjadi in lovstva v Sloveniji;
– prispevati k zmanjšanju konfliktov med lastniki zemljišč in upravljavci populacij.
Številka teme: 2.3.4.
Naslov teme: Razvoj molekularnih orodij za zagotavljanje sledljivosti z identifikacijo in deponiranjem genetskega materiala osebkov prepovedanih vrst prosto živečih živali
Cilji:
– razvoj in uvedba molekularno genetskih analiz za namene enoznačnega prepoznavanja živali;
– deponiranje odvzetega materiala, ki bo pobran na terenu;
– genska banka (zbirka), ki lahko služi tudi drugim namenom (ugotavljanje sorodstvenih vezi, preprodaja živali, forenzična medicina);
– seznam prostoživečih vrst živali (prepovedanih vrst), ki so prisotne v Sloveniji.
Težišče 3: Kakovost življenja, varna in zdrava hrana, krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju
Tematski sklop: 3.1. Zdravje rastlin in živali ter izboljšanje dobrega počutja živali
Številka teme: 3.1.1.
Naslov teme: Ukrepi za preprečevanje nadaljnjega širjenja zlate trsne rumenice (fitoplazma Grapevine flavescence dorée)
Cilji:
– preverjanje možnosti ugotavljanja fitoplazme Grapevine flavescence dorée (FD), ki povzroča zlato trsno rumenico, v preimaginalnih stadijih v glavnem prenašalcu – ameriškem škržatku (Scaphoideus titanus);
– razširitev znanja o drugih škržatkih – možnih prenašalcih FD in preverjanje njihove prisotnosti v Sloveniji;
– ugotavljanje okuženosti drugih škržatkov – možnih prenašalcev te fitoplazme v vinogradih in v bližini vinogradov;
– proučevanje vzhodnjaškega škržatka (Orientus ishidae): preučevanje bionomije, preverjanje možnosti prenosa FD med leskami in na trto in možnosti zatiranja z insekticidi na leskah;
– ugotavljanje pomena alternativnih gostiteljskih rastlin FD v bližini vinogradov, kot je npr. samonikla ali gojena leska, kot rezervoar za prenos FD na trto;
– daljinsko zaznavanje z metodo hiperspektralnega slikanja z letalom za zgodnje odkrivanje okužb zlate trsne rumernice.
Številka teme: 3.1.2.
Naslov teme: Ukrepi za zmanjšanje rabe kemičnih FFS v vinogradništvu
Cilji:
– izdelava programa varstva vinske trte za vse bolezni in škodljivce, ki bi predstavljal alternativo uporabi kemičnih FFS in obsegal uporabo osnovnih snovi, FFS na osnovi mikroorganizmov ter FFS z manjšim tveganjem;
– izvedba dveletnih poskusov učinkovitosti za vsako posamezno metodo in snov ter njihovo ovrednotenje v skladu z obstoječo metodologijo;
– v primeru, da za določeno bolezen ali škodljivca nobena od testiranih alternativ ne doseže željene učinkovitosti oziroma kontrole bolezni ali škodljivca, izdelava programa varstva vinske trte ob minimalni rabi kemičnih FFS, ki imajo z vidika vplivov na okolje in zdravje ljudi najmanjši možni vpliv.
Tematski sklop: 3.2. Zdravje, hrana in odpadki hrane
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Razvoj multimetode za ugotavljanje ostankov prepovedanih zdravil v živilih
Cilj:
– razvoj multirezidualne metode za ugotavljanje prepovedanih snovi v živilih živalskega izvora;
– validacija metode na vzorcih mesa in priprava dokumentacije za akreditacijo metode;
– prenos vpeljane metode v uporabo v okviru programa monitoring rezidua, ki se ga izvaja na letnem nivoju.
Številka teme: 3.2.2.
Naslov teme: Prepoznavanje rastlinskih in živalskih vrst v prehranski verigi s pomočjo DNA barkodiranja
Cilji:
– vpeljava in optimiziranje metode za prepoznavanje rastlinskih in živalskih vrst v nesestavljenih neprocesiranih živilih;
– vpeljava in optimiziranje metode za prepoznavanje rastlinskih in živalskih vrst v sestavljenih neprocesiranih živilih;
– preizkus uporabe metode in njena optimizacija za prepoznavanje rastlinskih in živalskih vrst v procesiranih nesestavljenih in sestavljenih živilih;
– prenos vpeljanih metod v uporabo v živilsko-predelovalni industriji in za potrebe uradnega nadzora.
Težišče 4: Oblikovanje in prenos znanja in na dejstvih utemeljena politika
Tematski sklop: 4.1. Podatkovni viri in orodja v podporo odločanju kmetijske, gozdarske in ribiške politike
Številka teme: 4.1.1.
Naslov teme: Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki in prehodu FADN v FSDN
Cilji:
– preveriti implementacijo načrtovanega vzorca FADN ter pripraviti predloge za prilagoditve s ciljem izboljšanja reprezentativnosti in posledično kakovosti podatkov FADN za Slovenijo;
– preveriti možnosti in pripraviti predloge za optimizacijo (avtomatizacijo) postopkov vnosa, nadgradnjo osnovne obdelave podatkov in uporabnejših oblik izpisov rezultatov (individualnih, agregatnih) osnovnega FADN za Slovenijo;
– preučiti možnost širitve podatkovne baze FADN na t. i. čiste obveznike FADN;
– preveriti uporabnost kazalnikov za spremljanje trajnostnega kmetijstva (CRP V4-1813) in pripraviti predloge za sinhronizacijo s FSDN procesom in procesom priprave podatkov za Podatkovno skladišče MKGP;
– analizirati dostopnost/pretvorljivost podatkov na ravni KMG za potrebe spremljanja novih kazalnikov;
– na vzorcu realnih kmetijskih gospodarstev (najmanj 50), ki vodijo FADN računovodstvo, preveriti zbiranje in osnovno obdelavo dodatnih podatkov za pripravo novih kazalnikov (vključiti različne tipe, ekonomsko velikost in lego KMG);
– pripraviti predlog povezljivosti podatkovne baze FADN/FSDN s Podatkovnim skladiščem MKGP in drugimi relevantnimi podatkovnimi bazami na različnih ravneh kmetijstva;
– pripraviti predloge za nadgradnjo t. i. povratnih informacij in izpisov ključnih rezultatov FADN/FSDN: sodobnejše, dinamične in bolj personalizirane oblike;
– pripraviti izhodišča za svetovanje KMG po meri na podlagi novih kazalnikov, izobraževanje kmetijskih svetovalcev in KMG.
Tematski sklop: 4.2. Uvajanje digitalizacije v kmetijstvu, gozdarstvu in živilski industriji
Številka teme: 4.2.1.
Naslov teme: Razvoj in uvajanje digitalnih orodij za podporo v pridelavi sadja
Cilji:
– priprava analize podatkov potrebnih za upravljanje sadovnjakov: stanje nasada in konkretni podatki opazovanj oziroma meritev, na katerih temeljijo posamezne tehnološke odločitve, digitalni dnevnik opazovanj, meritev in potrebnih/izvedenih tehnoloških ukrepov, spremljajoče vrednotenje stroškov dela in materiala in ekonomika pridelave;
– izdelava sistematičnega zbiranja podatkov za upravljanje sadovnjakov s poudarkom na avtomatizaciji in z uporabo digitalnih orodij (digitalna analiza slike, daljinsko zaznavanje, podatki meteoroloških postaj);
– naprava spletne platforme in elektronskega načina beleženja podatkov v ustrezni platformi z možnostjo odprtega ali zaprtega dostopa do akumuliranih podatkov, naprava baze podatkov, arhiv sadovnjaka;
– izdelava računalniško podprtega sistema za analizo pridobljenih podatkov za zagotavljanje hitrejše in bolj strokovne samostojne odločitve uporabnika za izvajanje ukrepov v sadovnjaku;
– podpora pri operativnih odločitvah glede varstva rastlin (monitoring, prognoza ter potreba po sredstvih za varstvo rastlin) in za uporabo rastlinskih bioregulatorjev;
– podpora pri tehnoloških odločitvah (pomološki in pomotehnični ukrepi, prognoza količine in kakovosti pridelka z vključitvijo nedestruktivnih metod in odločitve glede skladiščenja pridelka);
– avtomatizirano vodenje evidenc za potrebe sadovnjaka, historičnih in planskih analiz ter za vodenje predpisanih evidenc v posameznih ukrepih kmetijske politike;
– zagotavljanje agregiranih podatkov na nivoju sadovnjaka in povezljivost podatkov s predpisanimi evidencami ter z razvitimi informacijskimi rešitvami v okviru MKGP in organov v sestavi.
Številka teme: 4.2.2.
Naslov teme: Digitalno povezovanje informacijskih sistemov in upravljanje izbruhov bolezni živali
Cilji:
– proučiti obstoječe informacijske sisteme na področju zdravstvenega varstva živali (EPI, VOLOS, WBT) in geografski informacijski sistem GIS ter načine obveščanja, poročanja o boleznih živali in načrtov ukrepanja ob izbruhih ter opredeliti možnosti digitalizacije ob upoštevanju vseh predpisanih postopkov iz zakonodaje, ki ureja bolezni živali;
– izdelati aplikacijo za mobilne naprave (telefone/računalniške tablice) za enoten dostop/povezavo do vseh podatkov za pripravo načrtov ravnanja za zajezitev izbruhov bolezni živali in zoonoz (EPI, VOLOS, WBT, GIS) in jo testirati v delovnih okoljih upravljanja izbruhov bolezni živali in zoonoz;
– omogočiti dostop do mobilne aplikacije tudi preko pametnih telefonov službam, vključenim v ukrepanje ob pojavu bolezni živali in zoonoz oziroma deležnikom, ki se jih posledice ukrepanja dotikajo. Testiranje aplikacije s strani vseh deležnikov izvesti na način izvedbe simulacijske vaje upravljanja izbruhov bolezni živali in zoonoz;
– na podlagi obeh testiranj analizirati delovanje aplikacije in po potrebi pripraviti izboljšave;
– za potrebe zajemanja podatkov mora aplikacija omogočati vnos in shranjevanje podatkov, pridobljenih na terenu in njihov prenos v informacijski sistem, da se vključenim v uporabo aplikacije omogoči takojšen dostop do istih podatkov in s tem zagotovi hiter pregled nad situacijo in smiselnostjo ukrepov ter napredka pri izkoreninjenju bolezni živali in zoonoz;
– aplikacija mora omogočati tudi možnosti za potrebe nadgradnje in povezljivost s podatkovnimi bazami s področja zdravstvenega varstva živali.
Številka teme: 4.2.3.
Naslov teme: Razvoj celovite digitalne rešitve vodenja evidence za uporabo fitofarmacevtskih sredstev na nivoju kmetijskih gospodarstev
Cilji:
– izdelava uporabniku prijazne pametne in namizne aplikacije za sprotno spremljanje in poročanje o rabi FFS na posameznih površinah (GERK), ki uporabniku glede na geolokacijo ponudi analizo uporabe in potreb po uporabi FFS;
– povezava aplikacije z drugimi relevantnimi sistemi MKGP (register kmetijskih gospodarstev, SI-FAST, podatkovno skladišče MKGP), ARSKTRP (sistem za spremljanje površin, baza zbirnih vlog), Agromet (mreža agrometeoroloških postaj in napoved stanja in drugimi), ter drugimi ukrepi, ki jih uporabnik izvaja pri svoji dejavnosti (intergirano varstvo rastlin in nadstandardne prakse);
– vzpostavitev pretoka podatkov iz aplikacije v centralni register dejanske uporabe FFS, ki se vodi na nivoju UVHVVR.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 5.400.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
2.700.000,00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
2.700.000,00
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16 in 186/21 – ZZrID – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa v letu 2022 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja projekta mora na dan zaključka javnega razpisa imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi agencija. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARRS-ZOP-02-2021-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZZrID in 3. členom Pravilnika o kriterijih (vodja aplikativnega projekta), oziroma 4. členom Pravilnika o kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta status podoktoranda.
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda (3. člen Pravilnika o kriterijih):
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer: A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.
4. Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
5. Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A' več kot 0.
Če raziskovalec v zadnjih petih letih ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, daljše od šestih mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela. Upoštevano obdobje se lahko podaljša največ za čas odsotnosti.
V nadaljevanju so za vede in posamezna področja navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo. Pogoji so navedeni ločeno za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja in za ostale vodje raziskovalnih projektov.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov določen v naslednji tabeli:
Veda/področje
A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija
0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
Veda/področje
A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija
0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
2. Čisti citati
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje
CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
Družboslovje, Arheologija, Geografija
5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport
15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija
50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali
100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija
200
b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje
CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo
5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija
10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika
20
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:
Vodja, ki ima status podoktoranda, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– vrednost A1 > 0,
– vrednost A' > 0,
– izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,
– izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta po letu zagovora njegovega doktorata (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2019–23. 5. 2022). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 23. 5. 2022. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od šestih mesecev.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca (izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz zbirke podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi agencija, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
5.3.4 Drugi kvantitativni pogoji
Minimalna vrednost A3 je za vse vodje raziskovalnih projektov enaka 0.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2022 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja izvajanja projektov bodo prijavitelji pisno obveščeni.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«.
Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za MKGP.
Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, agencija in MKGP sprejmeta obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in MKGP, direktor sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija na podlagi Sklepa o izboru projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu.
9. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo (ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022).
Prijava na javni razpis mora vsebovati izpolnjene obrazce:
– Obrazec 1 (ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022-Obr1): Prijavna vloga (A. Splošni podatki);
– Obrazec 2 (ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022-Obr2): Prijavna vloga (B. Predstavitev raziskovalnega projekta);
– Obrazec 3 (ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022-Obr3): Sestava projektne skupine iz RO prijaviteljice in iz sodelujočih RO.
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 10, 11, 24.1, 24.2 in 24.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot prijavitelj ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016 predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-HRA-DP-2022.
9.1 Način, oblika in rok za predložitev prijav
Prijavitelj mora prijavo na javni razpis oddati v tiskani in elektronski obliki, in sicer:
– tiskano prijavo z vsemi izpolnjenimi obrazci (Obrazec 1, Obrazec 2, Obrazec 3), navedenimi v 9. točki javnega razpisa, mora prijavitelj oddati v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj – Prijava – Razpis za CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri« v letu 2022« ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana. Obrazec 1 mora biti opremljen z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.
– v elektronski obliki mora prijavitelj oddati izpolnjene obrazce iz 9. točke javnega razpisa (Obrazec 1, Obrazec 2, Obrazec 3) na elektronski naslov Prijava-RPROJ-CRP-HRA-2022@arrs.si, pri čemer obrazce oddajte v naslednjih oblikah in poimenovanjih:
– Obrazec 1 v obliki Word (.doc) poimenovanje Obrazca 1: ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022-Obr1_priimek vodje projekta.doc
– Obrazec 2 v obliki Word (.doc) ali obliki PDF (.pdf) poimenovanje Obrazca 2: ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022-Obr2_priimek vodje projekta.ustrezna končnica
– Obrazec 3 v obliki Excel (.xls) poimenovanje Obrazca 3: ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava-2022-Obr3.xls
Prijava mora biti v tiskani in elektronski obliki oddana do vključno 23. 5. 2022 do 14. ure.
Obe obliki prijave, tiskana in elektronska, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.
Prijava se šteje za pravočasno, če v tiskani obliki prispe na naslov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, do vključno 23. 5. 2022 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 23. 5. 2022 do 14. ure (upošteva se poštni žig).
9.2 Nepravočasne, nepravilno označene in nepopolne prijave
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav (ni razvidno, da gre za prijavo na razpis, ali na kateri razpis se prijava nanaša, ali ni razviden prijavitelj) komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre). Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Če prijavitelj pravočasno ne odda zahtevanih obrazcev v elektronski obliki, gre za formalno nepopolno prijavo. Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
10. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 26. 5. 2022 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
11. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa:prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2022.
12. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučić, na tel. 01/400-59-13 oziroma na elektronskem naslovu: lili.lucic@arrs.si.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
Republike Slovenije 

AAA Zlata odličnost