Uradni list

Številka 144
Uradni list RS, št. 144/2022 z dne 18. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 144/2022 z dne 18. 11. 2022

Kazalo

3575. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok, stran 11026.

  
Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3 v povezavi z določilom tretjega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US)), Ugotovitvenega sklepa v zvezi z nadaljevanjem postopka priprave sprememb in dopolnitev »Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok« (Uradni list RS, št. 36/18) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17, 61/19 in 92/22) je Občinski svet Občine Kamnik na 26. seji dne 19. 10. 2022 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
V 1. členu Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok (Uradni list RS, št. 14/96 in 28/99) se dodajo nov drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
»V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21), ki obravnavano enoto opredeli kot enoto urejanja prostora z oznako KA-41, Občinski svet Občine Kamnik sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok, na podlagi strokovnega gradiva, ki ga je izdelala družba Arhitektura d.o.o., Atelje za arhitekturo in urbanizem (v nadaljevanju: Spremembe in dopolnitve ZN K6 Utok).
Pravno podlago za pripravo Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok iz prejšnjega odstavka predstavlja 98. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 43/11, 57/12, 57/12, 109/12, 14/15, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3). Priprava Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok se je začela v skladu z ZPNačrt in se je nadaljevala ter se bo končala po postopku za sprejem občinskega podrobnega načrta, kar vse izhaja tudi iz Ugotovitvenega sklepa v zvezi z nadaljevanjem postopka priprave sprememb in dopolnitev »Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok« (Uradni list RS, št. 36/18).
Spremembe in dopolnitve ZN K6 Utok se nanašajo na uskladitev namembnosti v delu območja, ki se je spremenila v pretežno stanovanjsko.«.
2. člen 
Za 1. členom se doda 1.a člen, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitve ZN K6 Utok vsebujejo tekstualni in grafični del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
1. opis prostorske ureditve in območje sprememb in dopolnitev ZN;
2. umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
3. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
9. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
Grafični del obsega naslednje vsebine:
– GRAFIČNI NAČRT 1: Izsek iz urbanistične zasnove mesta Kamnik
– GRAFIČNI NAČRT 2: DOF s prikazom meje območja
– GRAFIČNI NAČRT 3: Geodetski načrt s prikazom meje območja
– GRAFIČNI NAČRT 4: Katastrski načrt s prikazom meje območja
– GRAFIČNI NAČRT 5: Prikaz lege prostorske ureditve na širšem območju
– GRAFIČNI NAČRT 6: Zazidalna situacija – tloris pritličja
– GRAFIČNI NAČRT 7: Zazidalna situacija – tloris strehe
– GRAFIČNI NAČRT 8: Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
– GRAFIČNI NAČRT 9: Karta krajinske ureditve
– GRAFIČNI NAČRT 10: Prikaz prometnih površin
– GRAFIČNI NAČRT: 11: Karta odprtih javnih površin
– GRAFIČNI NAČRT 12: Prerezi
Sestavni del tega Odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– hidrogeološko mnenje, glede višine podtalnice,
– okoljsko poročilo,
– geodetski načrt s certifikatom,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost.«.
II. MEJA OBMOČJA 
3. člen 
Za 3. členom se doda 3.a člen, ki se glasi:
»Meja območja Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok poteka iz severnega vogala parc. št. 36/3, po severnem robu stavbe številka 2557 na parc. št. 41 in se na stiku s parc. št. 1501/3 obrne proti zahodu, kjer poteka po severnem robu parc. št. 1501/3. Meja se priključi na skrajno južno točko parc. št. 199/5 in se nadaljuje po zahodnem robu parc. št. 198/4 in 196/1, kjer se nadaljuje po sredini parc. št. 1425/3 in dalje po sredini parc. št. 1423/15 naprej proti vzhodu in nato severu, kjer se pravokotno priključi na severni rob parc. št. 36/17, po katerem se nadaljuje in teče naprej po severnem robu parc. št. 36/16 in 36/3 in se vrne v svojo izhodiščno točko.
Opisano območje se po novem imenuje enota urejanja prostora KA – 41. Skladno z občinskim prostorskim načrtom Občine Kamnik obsega naslednje parcele s številkami: 36/3, 36/16, 36/17, 38/2, 39/2, 40, del 41, 158/3, 158/4, 158/5, 158/6, 158/7, 158/8, 158/9, 158/10, 158/11, 158/12, 158/13, 158/14, 158/15, 158/16, 158/17, 158/18, 158/19, 158/20, 158/21, 158/22, 158/23, 158/24, 158/25, 158/26, 158/27, 158/28, 158/29, 158/30, 158/31, 158/32, 158/33, 160/4, 160/5, 196/1, 198/4, 198/5, 199/1, 199/3, 199/4, 199/6, del 1425/3, 1423/9, 1423/10, 1423/11, del 1423/15, 1425/9, 1425/10, 1425/11, 1425/12, 1425/13, 1425/19, del 1501/3. Vse parcelne številke se nahajajo v k.o. 1911 Kamnik.
Območje obsega površino v izmeri 16.345 m².
Spremembe in dopolnitve se nanašajo le na manjši del območja, ki zajema naslednje parcelne številke, vse katastrska občina 1911 Kamnik: 158/3, 196/1, 198/4, 198/5, 199/1, 199/3, 199/4, 199/5, 199/6, 1425/7, 1425/9, 1425/10, 1425/11, 1425/12, 1425/13, 1425/19.
Območje obsega površino v izmeri 3.767 m2.«.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO 
4. člen 
Za 4. členom se doda 4.a člen, ki se glasi:
»Zazidalno območje Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok obsega na vzhodnem delu obstoječo stanovanjsko zazidavo, v osrednjem delu vzhodno enoto A s Knafličevim prehodom in na zahodu odprt prostor ter stavbo Konfekcije – v območju nekdanjega kompleksa tovarne usnja Utok Kamnik. Na severu in zahodu je območje omejeno s Parmovo ulico, na jugu z Usnjarsko cesto in na vzhodu z obstoječo stanovanjsko zazidavo.«.
5. člen 
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Pri izgradnji in urejanju zazidalnega območja K6 je upoštevan urbanistični koncept, ki sloni na izhodiščih celovitega revitalizacijskega načrta za prenovo starega mestnega jedra Kamnika, ki ga je izdelala FAGG, Šola za arhitekturo v Ljubljani. Koncept sloni na programski in fizični prenovi nekdanjega industrijskega območja Utoka v območje z razvitimi trgovsko poslovnimi in stanovanjskimi vsebinami ter parkirnimi površinami. Novo poslovno trgovsko središče bo pomemben generator nadaljnjega razvoja in procesov prenove v historičnem jedru mesta.
Izgradnja in urejanje območja K6 izhaja iz priznavanja legitimnosti obstoječi izoblikovanosti urbanega prostora, ki ga določa značilna razporeditev gradbenih mas okoli Usnjarske ulice, organiziranih v sklope, ki so opredeljeni že z zgodovinskim razvojem tovarne od njenega nastanka do današnjih dni. Skladno z obstoječo morfologijo prostora, ki jo določa značilen potek Usnjarske ceste in Parmove ulice sestavlja celoten kompleks dvoje enot: vzhodna enota A in zahodna enota B. V vzhodni enoti A je zgrajen in zaključen stanovanjsko poslovni in trgovski program, v zahodni enoti B pa je predviden pretežno stanovanjski program z možnostjo umeščanja dopolnilnih družbenih dejavnosti v skladu z določili za namensko rabo, ki izhajajo iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21). Celotno območje je prometno napajano preko obvoznice R1 225/1359 (preko Usnjarskega mostu, z organiziranim bočnim parkiranjem in manjšim že izvedenim parkirnim žepom na skrajnem vzhodnem delu območja (pred trgovino SPAR) ter z obsežnimi parkirnimi površinami v kletnih etažah enote A in B. Na izteku Sadnikarjeve ulice sta obe enoti ločeni z javnim, lijakasto oblikovanim trgom, Knafličevim prehodom.«.
IV. POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR 
6. člen 
V 6. členu se za točko 1. a) doda odstavek, ki se glasi:
»Ohranjati je potrebno obstoječo ulično mrežo. Urbanizem novo načrtovane strukture naj ne presega gradbenih mej nekdanje tovarne in naj se na obstoječo ulično mrežo smiselno navezuje. Nove ulice naj upoštevajo zakonitost navezovanja na prostorske dominante. Višinski nivo novih pritličij naj bo usklajen z nivojem obstoječih ulic. Poleg ulične mreže naj se v skladu z merilom struktur mestnega jedra načrtuje tudi zunanjo ureditev in druge javne površine (trgi, zelene površine ...). Urbana oprema naj bo enotno oblikovana. Parcelo št. 1501/3 k.o. Kamnik – struga nekdanjega »žajspoha« – mlinščice naj se ohranja nepozidano in primerno označeno.«.
7. člen 
V 6. členu se za točko 1. c) doda točka 1. d), ki se glasi:
»Zelene površine na dvoriščni strani območja naj bodo izven območij atrijev stanovanj vsaj delno v javni funkciji. Primerne naj bodo za vse starostne skupine prebivalstva in dostopne tudi za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zaprte naj bodo za motorni promet.
Na območju enote B se predvidi, skladno z določenim minimalnim deležem zelenih površin v Občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (FZ = 0,20) 10 dreves in urejene zelene površine na parterju med objekti C1, C2 in E. V kolikor to dopuščajo gradbenotehnične razmere v prostoru, je na odprtih parkirnih površinah treba zasaditi vsaj eno drevo na 3 parkirna mesta. Zasaditve naj se izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone in nealergene rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
Posamična večja markantnejša drevesa, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, naj se v čim večji meri ohranijo in smiselno vključijo v zasnovo zunanjih ureditev območja.
Gradnja vidnih betonskih podpornih zidov ni dopustna. V kolikor bi se gradnja podpornih zidov izkazala kot nujna, morajo ti biti betonski in ozelenjeni. Betonske, medposestne ograje niso dopustne.
Vse zunanje ureditve naj se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam.«.
8. člen 
V 6. členu se točka 2. a) spremeni tako, da se glasi:
»v objektih ali v okviru gabaritov objektov nekdanje uprave, sortirnice in dela stare usnjarne je predvideti poslovne programe s pisarniškimi površinami in javnimi programi v pritličju, v pritličju na notranji (atrijski) strani objekta b v enoti A se poleg poslovnih površin predvidi tudi stanovanjske površine ob zagotovitvi vsaj enega parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. Vse provizorne objekte v vzhodnem kareju je potrebno pred novimi posegi porušiti, adaptirani obstoječi objekti ali novogradnje morajo ohranjati vertikalni gabarit max. P+2+M. Oblikovanje fasad poslovnega objekta mora biti enovito in usklajeno z oblikovanjem celotnega območja.«.
9. člen 
V 6. členu se točka 3 spremeni tako, da se glasi:
»3. Objekti zahodne enote B:
Obstoječi objekt »Konfekcije« se pred novimi posegi poruši.
Pri gradnji objektov je treba zagotavljati sodobne bivanjske standarde, ki omogočajo zadostno osvetljenost prostorov, zasebnost pred pogledi med sosednjimi stavbami, energetsko učinkovitost stavb, ustrezno komunalno opremljenost, ureditev zunanjih površin, prometno varnost za vse udeležence v prometu ipd.
Zahodno enoto sestavlja stanovanjsko poslovni objekt »C« v vzhodnem delu kareja B in »Knafličeva vila« »E« na zahodni strani kareja, orientirana proti Parmovi ulici.
c) Stanovanjsko poslovni objekt »C« je »L« tlorisne zasnove z lamelo C1 ob Usnjarski cesti ter pravokotno ob Knafličevem prehodu z lamelo C2. Lameli tvorita, s »Knafličevo vilo« na spremenjeni lokaciji, notranji delno javni atrij, s katerega je možen dostop preko obstoječe povezave do trga pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Dostop do vseh stavb v kareju B je možen iz kletne etaže.
V dveh kletnih parkirnih garažah in na prostem bo minimalno 187 PM. V novem kompleksu bo zgrajenih maksimalno 69 stanovanj in 7 lokalov. Končno število stanovanj se bo določilo v fazi projektiranja objektov. Glede na določila OPN Kamnik bo potrebnih zagotoviti za 69 stanovanj 130 PM, za obiskovalce 23 PM in za poslovne prostore 14 PM. To je skupno 167 PM. 20 PM na nivoju ceste bo namenjenih javni rabi, kar pomeni, da bo prometni režim na omenjenih parkiriščih določala Občina Kamnik samostojno in neodvisno.
Klančina za uvoz v kletno etažo je predvidena v delu objekta C1 ob Usnjarski cesti.
»Knafličeva vila« naj se oblikuje v gabaritih porušene in v skladu s prostorskimi ureditvami, ki so značilne za vile (vrt, prostorska ureditev). Višina Knafličeve vile je K+P+1N+M, višina objektov C1 in C2 je K+P+2N+2M. Objekt C1 se proti Usnjarski cesti zniža za eno etažo v delu, kjer je potrebno zagotoviti »vedutno okno«, ki dopušča poglede proti varovanim enotam kulturne dediščine iz smeri kamniške obvoznice (R1 225/1359). Dopusten gabarit za objekt C1 na območju vedutnega okna je K+P+1N+2M.
Stanovanjsko poslovni objekt »C« mora biti oblikovno usklajena z ostalimi objekti v okviru celotnega ureditvenega območja K6 Utok. V objektih C1 in C2 je v pritličju možna umestitev javnega programa v okviru dopolnilnih družbenih dejavnosti v skladu z določili za namensko rabo, ki izhajajo iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15, 70/17 in 163/21).
d) Poslovni objekt »D« se ne načrtuje in se ga ukinja.
e) Potrebno je ohranjati vedute na naslednje enote kulturne dediščine:
– Kamnik – Mestno jedro, EŠD 213
– Kamnik – Kapela Križanja Gospodovega, EŠD 1879
– Kamnik – Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, EŠD 1878
– Kamnik – Obrambni stolp Tructurn, EŠD 5259
– Kamnik – Stolp na Malem gradu, EŠD 214 in
– Kamnik – Kapela sv. Eligija na Malem gradu, EŠD 1883.«.
10. člen 
V 6. členu se za točko 3 doda točka 4, ki se glasi:
»4. Oblikovanje objektov na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok:
Stanovanjska struktura naj bo mestnemu jedru Kamnik prilagojena po višini in strukturi ter v oblikovanju fasad in fasadnih elementov v skladu z že izvedenimi stanovanjskimi objekti v enoti A. S tem se zagotavlja ohranitev značilne pojavnosti v prostoru vseh prostorsko izpostavljenih varovanih enot kulturne dediščine oziroma spomenika Kamnik – mestno jedro ter se hkrati zadosti zahtevam, po katerih je treba varovati območje v njegovih vidnejših (bistvenih) spomeniških sestavinah, med katere poleg same strukture spomenika sodi tudi njegova pojavnost v prostoru.
Pri arhitekturnem oblikovanju stanovanjskih objektov v območju OPPN naj se upošteva značilnosti strukture mestnega jedra in obstoječe stanovanjske gradnje v enoti A tako, da se bo novo oblikovanje navezovalo na obstoječe oblikovne značilnosti: dvokapne strehe z opečnim bobrovcem, polni oblikovani napušči, venci in druge členitve, razmerja med posameznimi fasadnimi elementi, svetli barvni toni fasad itd. Dopustna je sodobna interpretacija ob upoštevanju klasičnih materialov tako kot pri stanovanjskih objektih v enoti A.
Objekt C1 ima dvokapno streho, ki se na zahodni strani zaključi s čopom. Streha se višinsko členi zaradi zagotavljanja pogleda na varovane enote kulturne dediščine opredeljene v prejšnjem členu odloka iz kamniške obvoznice (vedutno okno). Sleme strehe poteka vzporedno z Usnjarsko cesto. Objekt C2 ima dvokapno streho, ki poteka vzporedno s Knafličevim prehodom in se na jugu zaključi s čopom. Objekt Knafličeve vile ima štirikapno streho.
Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z objekti, katerim pripadajo. Enostavni in nezahtevni objekti in oprema javnih površin morajo biti oblikovani enotno in morajo biti skladni z oblikovnimi izhodišči za mestno jedro Kamnik.
Nameščanje zunanjih enot hladilnih in ogrevalnih naprav, satelitskih anten ter drugih vidno motečih elementov na ulično stran objektov in strehe ni dopustno.
Vpadljive, modne, intenzivne in nasičene fasadne barve, grafični ornamenti, poslikave ipd. na fasadah niso dopustni. Dopustna je kombinacija fasade z lokalno značilnimi naravnimi materiali.
Ustvarjanje prostorskih dominant ni dopustno.
V območju ni dovoljeno postavljanje reklamnih panojev in poslovnih tabel, ne v ulični prostor ne na fasade in ne na strehe objektov. Lamela objekta C1 naj bo fasadno in strešno členjena. Dovoljene so usmerjevalne table in označevalne table poslovnih dejavnosti ob vhodih v objekte v skladu s celostno podobo za območje K6 Utok.
Predvidena rekonstrukcija nadstrešnice na zemljišču s parcelno št. 158/3, k.o. 1911 Kamnik se bo načrtovala po navodilih ZVKDS sočasno z načrtovanjem novih objektov v ločenem gradbenem dovoljenju, v skladu z veljavno zakonodajo, ki velja za gradnjo ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov, z namenom zamenjave masivne betonske konstrukcije z bolj lahko in transparentno stekleno steno. Nadstrešnica stoji tudi izven območja Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok. V razliko od postopka za spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu za območje K6 Utok, kar je predmet prostorske zakonodaje, sodi postopek za izdelavo projekta za rekonstrukcijo nadstreška v domeno gradbene zakonodaje.«.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
11. člen 
Za 6. členom se doda 6.a člen, ki se glasi:
»1. Kulturna dediščina
Prostorske ureditve na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok naj se usmerja in izvaja tako, da se ohranja kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno zgodovinske vrednote kulturne dediščine na območju plana in v njegovem vplivnem območju ter tako, da se zagotovi tudi njen nadaljnji razvoj.
Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine na območju plana so dopustne le pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ob soglasju ZVKDS.
Na območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– Kamnik – Mestno jedro, EŠD 213,
– Kamnik – Doprsni kip Jakoba Molka – Mohorja, EŠD 1052,
– Kamnik – Hiša Parmova 5, EŠD 5252,
– Kamnik – Spomenik padlim delavcem tovarne Utok, EŠD 5277,
– Kamnik – Zobati kolesi, EŠD 21101.
Pri načrtovanju gradnje objektov je treba zagotavljati ohranjanje vedutnih pogledov na naslednje enote kulturne dediščine, ki se nahajajo v širšem območju:
– Kamnik – Kapela Križanja Gospodovega, EŠD 1879
– Kamnik – Cerkev Marijine in Jožefove zaroke, EŠD 1878
– Kamnik – Obrambni stolp Tructurn, EŠD 5259
– Kamnik – Stolp na Malem gradu, EŠD 214 in
– Kamnik – Kapela sv. Eligija na Malem gradu, EŠD 1883.
Gradnja novih objektov in ostale prostorske ureditve so dopustne samo, če s tem niso bistveno prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine na območju plana in v njegovem vplivnem območju, in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
Na območju kulturnega spomenika naj se zagotavlja sodobne bivanjske standarde ter privlačno in prijetno bivalno okolje.
Gradbišča in gradbiščne poti morajo biti organizirane na način, da med gradbenimi deli ne bo prišlo do fizičnih poškodb ali uničenja materialnih substanc evidentirane kulturne dediščine. V času gradbenih del je treba objekte kulturne dediščine fizično zaščiti.
2. Arheološka najdišča
Na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok ni registriranih arheoloških najdišč.
Pred gradnjo ali konkretnimi posegi v zemeljske plasti na območjih, ki niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti naj velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja in situ.
Za vsak poseg na celotnem območju OPPN, obravnavanem v Odloku, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki jih izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.«.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
12. člen 
Za 6.a členom se doda 6.b člen, ki se glasi:
»Varstvo okolja in naravnih virov v območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok:
1. Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja. Pri pridobivanju projektne dokumentacije je treba pridobiti vodno soglasje. Vodno soglasje je potrebno za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda.
Rekonstrukcija, dogradnja ali gradnja nove gospodarske javne infrastrukture (fekalna in padavinska kanalizacija, vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje, ekološki otoki) naj bo povsod, kjer je možno, izvedena v skupnih vodih, po javnih površinah in prednostno v podzemni izvedbi.
2. Varstvo vode in podtalnice
Predmetno območje se v večjem delu nahaja na vodovarstvenem območju virov pitne vode z oznako režima 3 in se na podlagi obstoječe opozorilne karte ne nahaja na evidentiranem poplavno ogroženem območju. Območje le v zelo majhnem delu poseže na priobalno zemljišče vodotoka 1. reda – Kamniške Bistrice.
Predlagane spremembe so znotraj območja varovanja vodnih virov – režima 3, zato je potrebno pri načrtovanju in izgradnji vseh posegov na tem območju, upoštevati vse pogoje nosilcev urejanja prostora.
Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov in onesnaženega zraka nad strehe objektov. Zahteva se energetsko varčna gradnja ter raba čistih energetskih virov. Plinifikacija je obvezna.
4. Varstvo pred hrupom
Nove stanovanjske in druge objekte z varovanimi prostori je treba izvesti tako, da prebivalci ne bodo izpostavljeni čezmernemu hrupu.
Pri načrtovanju objektov na območju je treba upoštevati področno zakonodajo za področje hrupa v stavbah. Pri izbiri ukrepov za zaščito pred hrupom v stavbah je treba upoštevati ravni zunanjega hrupa v okolici stavb. Predvidi naj se zadostna izolacija fasadnih elementov ter ustrezno zračenje prostorov.
Za vire hrupa je treba v času intenzivnih gradbenih del izvajati meritve in obratovalni monitoring hrupa.
Namestitve zunanjih enot ogrevalnih in klimatskih naprav so dopustna le, v kolikor je z njihovo lego na zemljišču in oddaljenostjo od objektov z bivalnimi prostori mogoče zagotoviti, da s hrupom ne bodo motile zdravja in počutja ljudi.
Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
V primeru, da bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
Izvedba pasivnih ukrepov zaščite pred hrupom, doseganje standardov energetsko varčne gradnje ipd. ne sme biti v nasprotju z oblikovalskimi oziroma arhitekturnimi izhodišči za gradnjo objektov, ki veljajo na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok.
5. Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
Zbirno in odjemno mesto za odpadke in ekološki otok so za vse objekte znotraj območja OPPN na zahodnem delu.
Lokacija zabojnikov za odpadke naj bo izbrana tako, da zabojniki ne bodo vizualno moteči za bližnje enote kulturne dediščine.
Zbirno mesto za odpadke mora biti zaprto, prezračevano in opremljeno s priključkom za vodo in talnim sifonom.
6. Varstvo tal in ravnanje z zemeljskim izkopom
Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
Pri ureditvi zunanjih zelenih površin, na katerih se bodo zadrževali ljudje in igrali otroci, je v primeru, ko je iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami, ki se izvedejo v času gradnje, razvidno, da so v tleh za določene težke kovine presežene opozorilne oziroma kritične emisijske vrednosti, potrebno za ureditev zunanjih zelenih površin zagotoviti primerno neonesnaženo zemljino, v kateri ne bodo presežene mejne emisijske vrednosti snovi v tleh, kot jih določa predpis o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.
Za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci pri ravnanju z zemeljskim izkopom naslednje obveznosti:
– Pri ravnanju z zemeljskim izkopom je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki in predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
– V primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa je treba začasno skladišče urediti tako, da se ne pojavlja erozija, da ni oviran odtok zalednih voda in da z območja začasnega skladiščenja niso možne emisije prašnih delcev v zrak (začasno skladiščen zemeljski izkop je treba vlažiti in prekrivati ali zaslanjati pred vplivi vetra).
– Investitor mora v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. V načrtu mora predvideti količino zemeljskega izkopa, ki bo nastal med gradnjo, in v skladu z rezultati analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami določiti nadaljnje ravnanje z zemeljskim izkopom.
– Po zaključenih gradbenih delih mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja ter jo pokazati pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.
– Dopustna so odstopanja od določb s področja komunalne, prometne in zunanje ureditev, v kolikor se v nadaljnjih projektnih fazah najde za okolje ustreznejše tehnične rešitve. Nove rešitve morajo biti potrjene s strani pristojnih mnenjedajalcev.«.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
13. člen 
Za 6.b členom se doda 6.c člen, ki se glasi:
»Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, navedeni v tem členu, veljajo na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok.
1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bo poslabšala. V času gradnje bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce. Za potrebe zagotavljanja varstva pred požarom je potrebno dograditi mrežo intervencijskih poti in hidrantnega omrežja.
2. Varstvo pred poplavami
Območje analiziranih stanovanjskih objektov se nahaja na poplavnem robu. Glede na predstavljena dejstva in izkazane gladine se vse ureditve, vključno z uvozom v garažo, načrtuje vsaj 0.3 m nad 373,85 m.n.m. (modelno koto iz hidrološko-hidravlične študije), oziroma zagotovi ustrezno poplavno varnost z gradbenotehničnimi ukrepi.
Način ureditev dvignjenega uvoza v garažo je del projektne rešitve in se lahko uredi preko ležečega policaja, potopne stene, IBS zapore (lamelni sistem – ureditev ležišč, kamor se v času poplav umestijo lamele) ali katere koli druge sprejemljive tehnične rešitve.
Za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok naj se izvedejo ureditve na varni koti (Q500+0,3 m).
Izvede naj se dvig komunalnih priključkov, ki so ranljivi na neposreden stik z vodo (elektro-omara) vsaj na predpisano varno koto, oziroma naj se izvedejo vodotesno. Ostali priključki (npr. priključek na kanalizacijo) naj se izvedejo na način preprečitve vdora poplavne vode skozi notranjo napeljavo v objekte (protipovratne lopute, ventili …).
3. Varstvo pred potresom
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditve zaklonišč. Potrebno je upoštevati, da se na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 10 000 prebivalci v vzgojno-varstvenih ustanovah za več kot 100 otrok gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh objektih z drugačnim programom je potrebna ojačitev prve plošče.
Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Območje OPPN se nahaja v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 g.
4. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti obrobljene z robniki ter opremljene s kanaletami, standardiziranimi lovilci olj in maščob ter peskolovi, ki preprečujejo morebitno prehajanje okolju nevarnih snovi v podtalnico.
5. Intervencijske poti in površine
Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s smernico SZPV 206.
Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, odmik od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,5 m, nakloni klančin morajo biti prilagojeni intervencijskim vozilom. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo.
Za reševalna, policijska in vozila varnostnih služb mora biti zagotovljen dostop do posameznega vhoda v objekt preko obodnih cest, intervencijskih poti in peščevih površin.
Intervencijska pot poteka po Usnjarski cesti in po Parmovi ulici, lahko tudi preko notranjega dvorišča med objekti C1, C2 in E.
6. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem, s talnimi hidranti. Del hidrantne mreže tvorijo obstoječi hidranti ob Usnjarski cesti. Predvideni so tudi novi hidranti, njihova razmestitev mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi smernicami s področja požarne varnosti. Za potrebe gašenja požara mora biti zagotovljenih najmanj 15 l/s vode. Premer hidranta mora biti minimalno DN 80, tlak na hidrantu mora znašati najmanj 2,5 bara.«
VIII. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA 
14. člen 
Za 7. členom se doda 7.a člen, ki se glasi:
»Pogoji za prometno urejanje na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok:
1. Motorni promet
Na območju se ne načrtuje novih površin za motorni promet.
Na Usnjarski cesti (v delu, kjer meji na območje Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok) naj bodo po potrebi zagotovljeni ukrepi za umiritev prometa.
2. Mirujoči promet
Na nivoju pritličja je 20 parkirnih mest ob Parmovi ulici in ob Usnjarski cesti.
V dveh kletnih etažah enote B je predvidenih maksimalno 185 parkirnih mest. Uvoz v kletne etaže je predviden z Usnjarske ceste.
Za stanovalce in zaposlene na tem območju morajo biti zagotovljene kolesarnice, za obiskovalce in stranke (poslovne in storitvene dejavnosti ...) pa urejena stojala za kolesa, zavarovana pred neugodnimi vremenskimi vplivi.
3. Kolesarski in peš promet
Peš hodniki potekajo vzdolž Usnjarske ceste ter Parmove ulice, kolesarski promet poteka po vozišču obeh cest. Dodatna varna pešpot (šolska pot) je speljana skozi velike atrije v enoti A in B. Na območju med objekti C1, C2 in E je zunanja ureditev predvidena tako, da omogoča le kolesarski in peš promet.
4. Normalni prerezi ulic
Prečni prerez Usnjarske ceste ostaja nespremenjen, prečni prerez Parmove ulice se poveča na 7 m.
5. Železniški promet
Območje OPPN ne sega na območje železniškega prometa.
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje na območju Sprememb in dopolnitev ZN K6 Utok:
1. Vodovodno omrežje
Območje se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ki poteka po Usnjarski cesti, ki je del vodovodnega sistema št. 1578-KAMNIK-Drenažno zajetje Iverje. Vodovodni sistem zagotavlja ustrezne količine vode za požarno vodo in oskrbo s pitno vodo za vse obstoječe in predvidene objekte na območju OPPN. Po Usnjarski cesti poteka primarni vodovod LŽ 200, ki se mora obnoviti od že obnovljenega vodovoda na področju soseske Mali Grad oziroma načrtovanega vodovoda ob Parmovi ulici do območja OPPN.
Del ureditev, vezanih na vodovodno omrežje in vodovodne priključke, sega izven območja zazidalnega načrta na zemljišča občinskih cest. V kolikor bo to potrebno, mora investitor za predvidene posege urediti služnosti.
Objekte se priključi na primarni vodovod na Usnjarski cesti.
Na območju Usnjarske ceste se mora predvideti prevezava vseh vodovodnih priključkov, ki se na delu obnove priključujejo na vodovod LŽ DN 200.
Del ureditev, vezanih na vodovodno omrežje in vodovodne priključke, sega izven območja zazidalnega načrta na zemljišča občinskih cest. V kolikor bo to potrebno, mora investitor za predvidene posege urediti služnosti.
2. Kanalizacijsko omrežje
Celotno območje OPPN ima ločeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Fekalna kanalizacija naj se preko zbirnih kanalov vodi v kolektor – kanal S, ki je speljan v CČN Domžale–Kamnik. Padavinsko odpadno vodo se po čiščenju ponika, oziroma vodi v vodotok v skladu s predpisi, ki jih urejajo vode.
Neoporečne padavinske vode s strešin objektov je treba prioritetno ponikati, če ponikanje ni možno, pa se jih preko javnega kanalizacijskega omrežja (padavinski vod) vodi v bližnji vodotok, pod pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Pred ponikanjem se jih lahko začasno zadrži na lokaciji za potrebe zalivanja, čiščenja zunanjih površin, splakovanja stranišč ipd. Ponikovalnice morajo biti locirane izven povoznih in manipulativnih površin.
Pred odvajanjem padavinske odpadne vode z utrjenih površin (zunanja parkirišča) v ločeno javno kanalizacijo (padavinski vod) ali vodotok je treba le-to prečistiti preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in ustrezno dimenzioniranih standardiziranih lovilcev maščob in olj (SIST 858-2).
Odvajanje neonesnaženih padavinskih voda s strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Nepozidane dele parcel je treba v čim večji meri ohranjevati netlakovane ali jih tlakovati s propustnimi materiali (zatravitev, travne plošče, prodniki ipd.). V kolikor ponikanje ni možno, naj se padavinsko vodo odvaja v javno kanalizacijsko omrežje na podlagi pogojev upravljavca kanalizacijskega omrežja ali v vodotok, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom začasno zadrži na lokaciji.
Del ureditev, vezanih na kanalizacijsko omrežje in kanalizacijske priključke, sega izven območja zazidalnega načrta. V kolikor bo to potrebno, mora investitor za predvidene posege urediti služnosti.
Pred priključitvijo objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Plinovodno omrežje
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe energetske oskrbe s plinom priključijo na sistem zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 100 mbar.
Glavni distribucijski nizkotlačni plinovod CNN – PE 160, NN1 – PE90 in CNN2 – PE 90, preko katerega se bo vršila oskrba objektov na obravnavanem območju, poteka po Usnjarski cesti, Parmovi ulici in Sadnikarjevi ulici. Potrebno je podaljšati povezavo veje CN PE 160 z vejo CNN2 – PE90 po Parmovi ulici ter izvedbo novih priključnih plinovodov do predvidenih objektov.
Trasa novega odcepa plinovoda do obstoječih in načrtovanih objektov se predvidi v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi. Načrtovane trase plinovodnega omrežja naj bodo speljane predvsem v koridorjih komunalnih in energetskih vodov, skladno z vnaprej dogovorjenim komunalnim redom.
Pred priključitvijo na javno plinovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca plinovodnega omrežja za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Elektroenergetsko omrežje
Napajanje predvidenih objektov se zagotovi preko novih NN izvodov ustreznih dimenzij in zemeljske izvedbe iz bližnje transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Mali Grad. Vsi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami in bodo namenjeni napajanju predvidenih in obstoječih objektov na širšem obravnavanem območju, naj se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij.
Zaradi visoke obremenjenosti obstoječega SN napajalnega voda KB 20 kV Zaprice je priključevanje in napajanje novih objektov na elektroenergetsko omrežje, na širšem vplivnem območju, možno po rekonstrukciji SN zemeljskega odseka med RTP 110/20 kV Kamnik in TP 20/0,4 kV Smolnikarjeva z vodniki ustreznega prereza in do zapolnitve razpoložljivih prenosnih zmogljivosti v obravnavanem SN omrežju. V primeru zasedenosti slednjih pa je priklop možen šele po zamenjavi vseh vodnikov manjšega prereza na predmetnem SN napajalnem vodu.
Pred priključitvijo na javno elektroenergetsko omrežje je treba zaprositi upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
5. Elektronsko komunikacijsko omrežje
Novi objekti se bodo priključili na optično in bakreno javno telefonsko omrežje.
Za dovod telefonskih kablov je potrebno zgraditi nov odcep od obstoječe kabelske kanalizacije do vhoda kablov v objekt.
Projektirano omrežje mora biti izvedeno po veljavnih predpisih in navodilih upravljavca. Telefonski kabli se uvlečejo v kabelsko kanalizacijo.
6. Alternativni viri energije
Dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Uporaba sončnih panelov na strešinah ni dopustna.
7. Javna razsvetljava
Vse javne prometne površine bodo opremljene z javno razsvetljavo tako, da bo zagotovljen ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Vsi objekti bodo imeli zunanjo razsvetljavo objekta in parkirišča internega značaja.
Za javno razsvetljavo celotnega območja je treba izbrati enotno stilno ustrezno luč, ki bo kot del urbane opreme skladna s celostno podobo mestnega jedra Kamnik. Enak ukrep naj velja tudi za ostalo urbano opremo, kot so morebitne klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, igrala ipd. ter za interno zunanjo razsvetljavo.
Nove svetilke javne razsvetljave morajo biti skladne s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. Z okoljsko ustreznimi svetilkami naj se zamenja tudi obstoječe neustrezne svetilke javne razsvetljave.
Izvedejo naj se ukrepi učinkovite rabe električne energije za javno razsvetljavo, kot so zamenjava energetsko potratnih svetil z energetsko varčnimi, vgradnja regulatorjev osvetljevanja, avtomatski izklop svetilk ob določenih urah (nočni varčevalni režim električne energije), optimizacija razporeditve svetilk javne razsvetljave ipd.
Stalna interna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. Svetilnost in usmerjenost svetil zunanje razsvetljave morata biti skladna s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja.
Predvidene so okolju prijazne svetilke.
Pri obnovi in novogradnji javne razsvetljave se poleg okoljskih in tehnoloških zahtev upošteva tudi urbanistične in okoljske zahteve.«.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV 
15. člen 
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Spremembe in dopolnitve ZN K6 Utok so vsem zainteresiranim na vpogled na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.«.
16. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-5/2008-5/1
Kamnik, dne 19. oktobra 2022
Župan 
Občine Kamnik 
Matej Slapar 

AAA Zlata odličnost