Uradni list

Številka 142
Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022

Kazalo

3545. Akt o ustanovitvi Javnega sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, stran 10867.

  
Na podlagi 18. člena Zakona o Javnem skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 130/22) in 5. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP) je Vlada Republike Slovenije sprejela
A K T 
o ustanovitvi Javnega sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(ustanovitev) 
(1) Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki je bil ustanovljen z Zakonom o skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 47/03 – uradno prečiščeno besedilo in 68/08), z dnem uveljavitve Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZSFR-1) nadaljuje svoje delo kot Javni sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: sklad).
(2) Sklad je ustanovljen do začetka izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja po zaprtju odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
(3) Sklad deluje kot javni sklad po Zakonu o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP, v nadaljnjem besedilu: ZJS-1).
2. člen 
(ustanovitelj) 
(1) Ustanovitelj sklada je Republika Slovenija.
(2) Pravice in dolžnosti ustanovitelja izvaja Vlada Republike Slovenije.
(3) Sklad spada v delovno področje ministrstva, pristojnega za energijo.
3. člen 
(firma) 
(1) Ime sklada je: Javni sklad Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško.
(2) Skrajšano ime sklada je: Sklad NEK.
4. člen 
(sedež in naslov) 
(1) Sedež sklada je v Krškem.
(2) Poslovni naslov sklada je: Cesta 4. julija 42, 8270 Krško. Sprememba sedeža sklada ne pomeni spremembe akta o ustanovitvi.
5. člen 
(žig) 
Sklad ima žig pravokotne oblike. Žig vsebuje firmo ali skrajšano firmo sklada, njegov znak in sedež.
II. NAMEN IN DEJAVNOST SKLADA 
6. člen 
(namen) 
(1) Namen sklada je zagotavljanje sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: NEK) in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: RAO) in izrabljenega goriva (v nadaljnjem besedilu: IG), nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK, ki jih je v skladu z 11. členom Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/03; v nadaljnjem besedilu: meddržavna pogodba) dolžna zagotavljati Republika Slovenija.
(2) Za uresničevanje namena iz prejšnjega odstavka sklad zbira finančna sredstva, z njimi upravlja ter skrbi za njihovo ohranitev in rast.
7. člen 
(dejavnosti po standardni klasifikaciji) 
Dejavnosti sklada po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:
– 84.110 Splošna dejavnost javne uprave,
– 64.990 Druge nerazvrščene dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov.
III. PREMOŽENJE SKLADA 
8. člen 
(premoženje sklada) 
(1) Premoženje sklada na dan uveljavitve ZSFR-1 znaša 218.106.148,66 eura.
(2) Vrednost namenskega premoženja sklada na dan uveljavitve ZSFR-1 znaša 1.000.000 eurov.
(3) Ne glede na peti odstavek 11. člena ZJS-1 se namensko premoženje sklada ne sme zmanjšati pod 1.000.000 eurov, sicer mora ustanovitelj v sklad vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije sklada.
IV. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA IN ORGANI SKLADA
9. člen 
(pristojnosti ustanovitelja) 
Ustanovitelj:
– določi namen sklada, zaradi katerega je sklad ustanovljen,
– sprejme akt o ustanovitvi,
– sprejme poslovno politiko sklada,
– sprejme letno poročilo sklada,
– odloča o povečanju kapitala sklada,
– imenuje in razrešuje članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člane) nadzornega sveta in direktorja sklada,
– na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja,
– odloča o likvidaciji sklada,
– odloča o drugih zadevah skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi sklada.
10. člen 
(organi sklada) 
Organa sklada sta nadzorni svet in direktorica ali direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).
11. člen 
(nadzorni svet) 
(1) Nadzorni svet ima pet članov, in sicer predsednico ali predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednik), namestnico ali namestnika predsednice ali predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) in tri članice ali člane (v nadaljnjem besedilu: član).
(2) Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana oseba, ki je strokovnjak za ekonomska, finančna ali pravna vprašanja, pri čemer mora biti z vsakega od navedenih strokovnih področij imenovan v nadzorni svet vsaj en član.
(3) Vsaj en član nadzornega sveta mora biti javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za finance, vsaj en član nadzornega sveta mora biti javni uslužbenec oziroma javna uslužbenka ministrstva, pristojnega za energijo, in vsaj en član nadzornega sveta mora biti predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere stoji NEK.
(4) Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(5) Za člana nadzornega sveta sklada je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je ustrezno strokovno usposobljena za ekonomska, finančna ali pravna vprašanja in ima pridobljeno izobrazbo po študijskem programu druge stopnje oziroma izobrazbo tehnične, naravoslovne, pravne ali ekonomske smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij,
– ima vsaj osem let delovnih izkušenj,
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, prav tako pa zoper osebo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– nad njo ni bil začet postopek osebnega stečaja.
(6) Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v skladu, druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu, in osebe, ki so povezane z zavezancem za plačilo dajatve.
(7) Člani nadzornega sveta morajo na svoji prvi seji, ki jo skliče direktor ali predstojnik ustanovitelja, vodi pa jo najstarejši član nadzornega sveta, izmed sebe izvoliti predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Namestnik predsednika v odsotnosti predsednika vodi seje z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kot jih ima predsednik nadzornega sveta.
(8) Predsednik nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Namestnik predsednika nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Pri volitvah predsednika in namestnika predsednika ima tudi predsedujoči samo en glas.
(9) Če noben član nadzornega sveta na seji ne dobi zadostnega števila glasov za izvolitev za predsednika oziroma za namestnika predsednika, mora direktor sklada o tem v 24 urah po zaključku seje pisno obvestiti ustanovitelja. Ustanovitelj mora v 30 dneh od prejema obvestila o neizvolitvi predsednika oziroma namestnika predsednika imenovati nov nadzorni svet.
(10) Nadzorni svet deluje v skladu s poslovnikom o delu nadzornega sveta, ki ga sprejme na svoji seji.
12. člen 
(pristojnosti nadzornega sveta) 
Nadzorni svet:
– skrbi, da sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen,
– poda mnenje k poslovni politiki iz 12. člena ZSFR-1, v katerem sestavi pisno poročilo ustanovitelju in zavzame stališče do poslovne politike in stališče glede ocene, ali zbrana sredstva ob veljavni višini dajatve zadostujejo za kritje stroškov vseh dejavnosti razgradnje NEK ter odlaganja RAO in IG iz NEK, ter stališče glede morebitnega neujemanja med ocenami stroškov in zbranimi sredstvi,
– pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada,
– sprejme splošne pogoje poslovanja sklada ter splošne in druge akte sklada in z njimi seznani ministrstvo, pristojno za energijo,
– objavi razpis za direktorja sklada v sredstvih javnega obveščanja, predlaga imenovanje in razrešitev direktorja sklada in predlog pošlje ministru, pristojnemu za energijo,
– daje soglasje direktorju k notranji organizaciji sklada,
– preveri sestavo letnega poročila in pripravi pisno poročilo ustanovitelju, v katerem zavzame stališče o sestavi letnega poročila, ter ga pošlje ustanovitelju v sprejetje,
– sprejme poslovni in finančni načrt ter naložbeno politiko sklada kot del poslovnega in finančnega načrta in jo pošlje v soglasje ministru, pristojnemu za energijo, ter skrbi za njeno izvajanje,
– predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki sklada in predlog pošlje ministru, pristojnemu za energijo,
– predlaga imenovanje revizorja,
– na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih sklada,
– imenuje in razrešuje odbore in komisije, določa njihove naloge in čas imenovanja,
– daje smernice in navodila za delo direktorju,
– odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu ali aktu o ustanovitvi sklada.
13. člen 
(pravice in odgovornosti članov nadzornega sveta) 
(1) Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(2) Člani nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti oziroma obveznosti.
(3) Za ugotavljanje odgovornosti članov nadzornega sveta sklada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(4) Člani nadzornega sveta morajo s premoženjem sklada upravljati v skladu s pravili, ki veljajo za ravnanje s sredstvi javnih financ.
14. člen 
(sklic in odločanje na sejah nadzornega sveta) 
(1) Nadzorni svet sklada dela in odloča na sejah, ki so lahko redne, izredne ali korespondenčne.
(2) Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem poslovnem letu.
(3) Seje nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik nadzornega sveta. Sejo nadzornega sveta skliče direktor sklada, če tako zahtevata najmanj dva člana nadzornega sveta.
(4) Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članov.
(5) Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas osebe, ki je vodila sejo.
(6) Glasuje se javno, lahko pa po sklepu nadzornega sveta, sprejetem z večino glasov navzočih članov, tudi tajno.
(7) Seje nadzornega sveta se poleg njegovih članov udeleži še direktor sklada, na vabilo predsednika pa tudi strokovnjaki in strokovne organizacije ter zapisnikar.
(8) Sejo nadzornega sveta vodi njegov predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
(9) Izredno ali korespondenčno sejo lahko skliče predsednik ali njegov namestnik.
(10) Za pripravo sej (vabila, gradivo, predlogi sklepov, poročevalci ...) je pristojen direktor sklada.
15. člen 
(predčasna razrešitev člana nadzornega sveta) 
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen, če:
– poda pisno odstopno izjavo,
– ravna v nasprotju s 13. členom tega akta,
– se naknadno ugotovi, da oseba ob imenovanju ali pozneje ne izpolnjuje več pogojev za izvolitev,
– za dalj časa izgubi zmožnost opravljanja funkcije,
– se trikrat zapored neupravičeno ne udeleži sej nadzornega sveta,
– je zamenjal zaposlitev oziroma je začel opravljati funkcijo ali dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu,
– kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata oziroma odpovednega roka direktorja sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov za imenovanje novega direktorja.
16. člen 
(direktor) 
(1) Sklad ima direktorja.
(2) Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj.
(3) Predlog za imenovanje direktorja na podlagi razpisa pripravi nadzorni svet in ga pošlje ministru, pristojnemu za energijo.
(4) Direktor je imenovan za največ štiri leta in je lahko na podlagi javnega natečaja ponovno imenovan.
(5) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki ima poleg pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za imenovanje direktorja na podlagi zakona, ki ureja javne sklade, najmanj izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ekonomsko izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
(6) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora direktor izpolnjevati še naslednje pogoje:
– je ustrezno strokovno usposobljen ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov sklada,
– nad njim ni bil začet postopek osebnega stečaja.
(7) Predsednik nadzornega sveta na podlagi sklepa ustanovitelja o imenovanju sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi.
17. člen 
(pristojnosti in odgovornosti direktorja) 
(1) Direktor zastopa in predstavlja sklad.
(2) Posamezna pooblastila za zastopanje lahko direktor prenese na drugega delavca sklada.
(3) V razmerju do direktorja zastopa sklad predsednik nadzornega sveta.
(4) Pristojnosti direktorja so:
– organizira in vodi delo ter poslovanje sklada ter skrbi za uresničevanje dejavnosti sklada,
– predlaga sklic seje nadzornega sveta, pripravlja seje nadzornega sveta in gradiva za seje ter skrbi za izvrševanje sklepov nadzornega sveta,
– imenuje in razrešuje delavce sklada s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– odloča o pravicah in obveznostih delavcev sklada,
– odloča o nagrajevanju delavcev sklada v skladu z aktom sklada, ki ureja notranjo organizacijo in delo, sistemizacijo ter vrednotenje delovnih mest v službah sklada,
– je odgovoren za pripravo poslovne politike sklada iz 12. člena ZSFR-1, jo pošlje v mnenje nadzornemu svetu in predlaga v sprejetje ustanovitelju,
– je odgovoren za pripravo poslovnega in finančnega načrta ter naložbene politike iz 13. člena ZSFR-1 in ju predlaga v sprejetje nadzornemu svetu,
– je odgovoren za pripravo letnega poročila iz 14. člena ZSFR-1 in ga pošlje nadzornemu svetu, ki pripravi stališče,
– odgovarja ustanovitelju za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali protipravnega ravnanja,
– s premoženjem sklada upravlja v skladu s pravili, ki veljajo za ravnanje s sredstvi javnih financ.
(5) Za skrbnost in odgovornost direktorja ter odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe. Obstoj materialne škode, okoliščine, osebno odgovornost in višino škode ugotavlja posebna komisija, ki jo v ta namen imenuje nadzorni svet sklada.
(6) Direktor mora od nadzornega sveta sklada pridobiti predhodno soglasje za vse posamezne nakupe in prodaje vrednostnih papirjev v vrednosti nad 200.000,00 eurov. Soglasje lahko pridobi na redni, izredni ali korespondenčni seji. Omejitev ne velja za transakcije na denarnem trgu. Direktor mora pri naložbah v vrednostne papirje in depozite upoštevati določila veljavne naložbene politike sklada, hkrati pa mora pred nakupom vrednostnih papirjev upoštevati tudi 25. člen zakona, ki ureja upravljanje naložb, ki so v lasti Slovenskega državnega holdinga, in naložb Republike Slovenije, ki jih upravlja Slovenski državni holding.
(7) Za opravljanje posameznih strokovnih opravil lahko direktor, upoštevaje zakon, ki ureja javno naročanje, v skladu s finančnim načrtom in naložbeno politiko sklada sklene pogodbo s posameznimi podjetji, ustanovami ali posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za kakovostno opravljanje posameznih strokovnih opravil.
(8) Vrednost pogodbenega zneska, do katerega lahko direktor sam sklepa pogodbe iz prejšnjega odstavka brez predhodnega soglasja nadzornega sveta, ne sme presegati 30.000,00 eurov (brez DDV).
(9) Direktor opravlja druge dejavnosti v skladu z aktom o ustanovitvi, zakoni in podzakonskimi akti.
18. člen 
(predčasna razrešitev in potek mandata direktorja) 
(1) Direktor je lahko predčasno razrešen, če:
– poda pisno odstopno izjavo,
– ustanovitelj ne poda soglasja k letnemu poročilu sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,
– ne izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga ZSFR-1, ali ne izpolni cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu sklada.
(2) Če direktor umre, postane poslovno nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali postopek za imenovanje novega direktorja še ni zaključen oziroma novi direktor še ni nastopil funkcije, do imenovanja novega direktorja njegovo funkcijo opravlja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta ali drug zastopnik, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 12 mesecev. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.
(3) Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja sklada.
V. NOTRANJA ORGANIZACIJA SKLADA 
19. člen 
(notranja organizacija) 
(1) Organizacija, sistemizacija in določitev delovnih mest, potrebnih za izvajanje nalog, ter druga vprašanja, povezana z delovanjem sklada, se podrobneje uredijo v aktu sklada, ki ureja notranjo organizacijo in delo, sistemizacijo ter vrednotenje delovnih mest v službah sklada.
(2) Akt sklada, ki ureja notranjo organizacijo in delo, sistemizacijo ter vrednotenje delovnih mest v službah sklada, določi direktor s soglasjem nadzornega sveta sklada.
(3) Meje pooblastil in odgovornosti zaposlenih skladno z notranjo organiziranostjo sklada določa direktor sklada v pogodbi o zaposlitvi, in sicer v soglasju z nadzornim svetom sklada.
(4) Nadzorni svet sklada z aktom sklada, ki ureja notranjo organizacijo in delo, sistemizacijo ter vrednotenje delovnih mest v službah sklada, seznani ministrstvo, pristojno za energijo.
VI. VAROVANJE POSLOVNE SKRIVNOSTI IN PREPOVED KONKURENCE 
20. člen 
(poslovna skrivnost) 
(1) Vsi podatki o delu sklada so javni, razen tistih, ki jih nadzorni svet na predlog predsednika nadzornega sveta ali direktorja določi za poslovno skrivnost, pri čemer morajo biti upoštevane določbe zakona, ki ureja tajne podatke, in določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(2) Kot poslovna skrivnost so lahko določeni le tisti podatki in informacije, ki bi lahko objektivno povzročili škodo izpolnjevanju poslanstva sklada in doseganju njegove vizije, kot sta opredeljena z ZSFR-1.
(3) K varovanju poslovne skrivnosti so zavezani vsi člani nadzornega sveta, direktor, vsi člani morebitnih odborov in komisij, pogodbeni partnerji in vsi delavci sklada, in to ves čas mandata, pogodbenega razmerja ali dela pri skladu ter še šest mesecev po prenehanju mandata, pogodbenega razmerja ali dela pri skladu.
(4) Sporočila javnosti v zvezi z delovanjem nadzornega sveta lahko posreduje le predsednik nadzornega sveta ali od njega pooblaščena oseba, v zvezi s poslovanjem sklada pa le direktor ali od njega pooblaščena oseba.
21. člen 
(prepoved konkurence) 
(1) Direktor in člani nadzornega sveta sklada ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti, pa tudi ne sklepati poslov za lasten ali tuj račun na področju dejavnosti sklada.
(2) Konkurenčna klavzula iz prejšnjega odstavka se lahko določi tudi za posamezne delavce sklada in njihove družinske člane z aktom sklada, ki ureja notranjo organizacijo in delo, sistemizacijo ter vrednotenje delovnih mest v službah sklada.
(3) Člani nadzornega sveta sklada ne smejo biti člani uprav od sklada odvisnih družb, člani nadzornih svetov ali upravnih odborov oziroma uprav ali delavci v kateri koli družbi, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo sklada, niti osebe, povezane z zavezancem za plačilo dajatve.
VII. FINANCIRANJE SKLADA IN RAZPOREJANJE REZULTATA IZ POSLOVANJA 
22. člen 
(viri sredstev) 
Viri sredstev sklada so:
– premoženje sklada,
– dajatev, ki jo plačuje pravni naslednik vlagatelja v NEK iz Republike Slovenije za vsako MWh električne energije, ki je proizvedena v NEK in dobavljena zavezancu na pragu NEK na podlagi poročila o dobavljeni električni energiji v preteklem mesecu,
– presežek prihodkov nad odhodki,
– prihodki od upravljanja premoženja sklada.
23. člen 
(namenska poraba sredstev) 
Sredstva sklada se porabljajo za:
– financiranje vseh stroškov dejavnosti razgradnje NEK, skladiščenja RAO in IG po prenehanju obratovanja NEK ter odlaganja RAO in IG iz NEK, nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK,
– storitve obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v delu, ki se nanaša na predelavo RAO in IG pred odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča in odlaganje RAO ter obratovanje odlagališč RAO iz NEK,
– plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora zaradi razgradnje jedrskih objektov, skladiščenja in odlaganja RAO in IG lokalnim skupnostim v skladu s predpisom, ki ureja nadomestilo zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta v deležu odpadkov, ki se v odlagališče odlagajo iz NEK,
– strošek poslovanja in delovanja sklada.
24. člen 
(razporejanje presežka prihodkov in odhodkov sklada) 
(1) Presežek prihodkov nad odhodki sklada se uporabi za namen, za katerega je sklad ustanovljen, presežek odhodkov nad prihodki pa se pokriva iz sredstev sklada.
(2) Ne glede na peti odstavek 11. člena ZJS-1 se namensko premoženje sklada ne sme zmanjšati pod 1.000.000 eurov, sicer mora ustanovitelj v sklad vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije sklada.
25. člen 
(financiranje obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z RAO iz proračuna) 
(1) Sredstva za izvedbo odlagališča (investicija) in sredstva za izvajanje storitev obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z RAO v delu, ki se nanaša na predelavo RAO in IG pred odlaganjem, priprave na izgradnjo odlagališča, izgradnjo odlagališča, odlaganje RAO in IG, nastalih zaradi obratovanja NEK, ter obratovanje odlagališč RAO in IG, se zagotavljajo v proračunu države.
(2) Obseg sredstev iz prejšnjega odstavka, ki jih mora sklad vplačati v proračun države, se ugotovi s poslovnim in finančnim načrtom iz 13. člena ZSFR-1 in se v proračunu izkaže kot prihodek na način iz 8. člena ZSFR-1.
(3) Sklad sredstva v obsegu iz prejšnjega odstavka vplača v proračun države na namensko postavko. Če prihodki sklada ne zadoščajo za financiranje obveznosti po tem členu, ustanovitelj zmanjša namensko premoženje sklada.
(4) Sredstva iz drugega odstavka tega člena se v proračun nakažejo v petnajstih dneh, ko minister, pristojen za energijo, poda soglasje k poslovnemu in finančnemu načrtu iz 13. člena ZSFR-1.
VIII. POSLOVANJE SKLADA 
26. člen 
(letno poročilo) 
(1) Nadzorni svet preveri sestavo letnega poročila in pripravi pisno poročilo ustanovitelju, v katerem zavzame stališče o sestavi letnega poročila, ter ga pošlje ustanovitelju v sprejetje.
(2) V letnih poročilih sklad poleg obveznih sestavnih delov letnega poročila, kot so določeni v predpisu, ki ureja vsebino, členitev in obliko sestavnih delov letnega poročila proračunskih uporabnikov in drugih oseb javnega prava, prikaže še:
– skupna zbrana sredstva sklada,
– oceno, ali dosežena povprečna donosnost v zadnjih treh letih ohranja vrednost sredstev sklada in ali zbrana sredstva ob veljavni višini dajatve iz 5. člena ZSFR-1 zadostujejo za kritje stroškov vseh dejavnosti razgradnje NEK ter odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz NEK,
– podatke o doseženi notranji stopnji donosa po posameznih segmentih naložb,
– primerjavo vseh načrtovanih mer notranje stopnje donosa in tveganosti portfelja z realiziranimi vrednostmi ter pojasnjeni odmiki od načrtovanih vrednosti,
– realizirano notranjo stopnjo donosa in mero tveganosti portfelja z realiziranimi vrednostmi v preteklem obdobju in pojasnjene spremembe.
27. člen 
(poslovni in finančni načrt, naložbena politika sklada) 
(1) Sklad vsako leto izdela dvoletni poslovni in finančni načrt, ki ju na predlog direktorja sprejme nadzorni svet, ter ga pošlje v soglasje ministru, pristojnemu za energijo.
(2) Poslovni in finančni načrt sklada vsebuje oceno potrebnih finančnih sredstev za izvajanje nalog iz 7. člena ZSFR-1 ob upoštevanju dvoletnega poslovnega načrta izvajalca obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja način in pogoje izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter oceno stroškov za poslovanje sklada in kadrovski načrt.
(3) Sklad hkrati s poslovnim in finančnim načrtom pripravi naložbeno politiko. Naložbena politika je priloga poslovnega in finančnega načrta.
28. člen 
(poslovna politika sklada) 
(1) Poslovna politika sklada predstavlja ključne strateške usmeritve delovanja sklada.
(2) Sklad posluje skladno s poslovno politiko, ki predstavlja ključne usmeritve delovanja sklada. V poslovni politiki se prikažejo cilji do začetka izvajanja dolgoročnega nadzora in vzdrževanja po zaprtju odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov in IG ter z upoštevanjem dolgoročnega programa dela obvezne državne gospodarske javne službe.
(3) Poslovno politiko sklada sprejme ustanovitelj. Poslovno politiko predloži sklad na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta ustanovitelju v sprejetje vsakih pet let, če revizija programov ni potrjena, oziroma ob vsaki spremembi programov.
(4) Poslovna politika sklada mora določati cilje delovanja in merljive kazalnike rezultatov izvajanja poslovne politike za:
– predvideno skupno višino sredstev, ki morajo biti zbrana v skladu na koncu vsakega poslovnega leta, doseganje skupne višine sredstev, ki je potrebna na podlagi programa razgradnje NEK in programa odlaganja RAO in IG,
– predvidena potrebna sredstva za vsako leto obravnavanega obdobja za zagotavljanje financiranja odlaganja radioaktivnih odpadkov,
– predvidena potrebna sredstva za vsako leto obravnavanega obdobja za zagotavljanje financiranja razgradnje NEK,
– predvidena sredstva za pokrivanje stroškov poslovanja sklada in merila za njihovo določanje,
– predvideno višino sredstev za plačilo nadomestila za omejeno rabo prostora na območju jedrskega objekta,
– dolgoročno naložbeno politiko in merila za ocenjevanje uspešnosti doseganja donosnosti glede na obrestno mero na državne obveznice na območju evra z ročnostjo nad pet let ter reprezentativnih borznih indeksov za posamezen naložbeni trg.
(5) Poslovna politika se pošlje v seznanitev Državnemu zboru Republike Slovenije.
IX. UPRAVLJANJE PREMOŽENJA IN NALOŽBENA POLITIKA SKLADA 
29. člen 
(omejitve porabe premoženja) 
(1) Premoženje sklada je dovoljeno uporabljati zgolj v namene, določene z ZSFR-1.
(2) Sklad ne sme podeljevati donacij in sponzorskih sredstev.
(3) Sklad ne sme podeljevati spodbud, pomoči, posojil, kreditov.
(4) Sklad ne sme izdajati poroštev.
(5) Sklad ne sme ustanavljati drugih pravnih oseb.
(6) Sklad se ne sme preoblikovati v gospodarsko družbo.
30. člen 
(načela upravljanja premoženja) 
Sklad svoje premoženje upravlja tako, da:
– ravna in upravlja s premoženjem v skladu z namenom, zaradi katerega je ustanovljen, in kot dober gospodarstvenik,
– zagotavlja varnost, donosnost, tržnost, raznovrstnost, razpršenost in likvidnost svojih naložb, pri čemer mora dajati prednost varnosti naložb.
31. člen 
(portfeljske investicije sklada) 
(1) Sklad lahko svoje premoženje nalaga samo v naslednje finančne instrumente:
– vrednostne papirje, ki jih je izdala Republika Slovenija, Banka Slovenije, država članica Evropske unije oziroma država članica OECD, mednarodna vladna finančna organizacija ali izdajatelj, za katerega jamči ena od teh oseb,
– obveznice in delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD,
– depozite v prvorazredni banki v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD, enote in delnice zaprtih investicijskih skladov, ki so uvrščeni oziroma s katerimi se trguje na organiziranem trgu v državah članicah ali tretji državi,
– instrumente denarnega trga (vse vrste instrumentov, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, potrdila o denarnem depozitu in komercialnih zapisih, razen plačilnih instrumentov), ki so uvrščeni oziroma s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije ali državi članici OECD oziroma tretjih državah, oziroma se z njimi ne trguje na organiziranem trgu vrednostih papirjev,
– druge prenosljive vrednostne papirje (lastniški, dolžniški in enote oziroma delnice zaprtih investicijskih skladov) in instrumente denarnega trga, ki izpolnijo pogoje, ki jih določa Agencija za trg vrednostnih papirjev,
– enote in delnice odprtih investicijskih skladov, ki vlagajo pretežno v dolžniške vrednostne papirje,
– investicijske kupone vzajemnih skladov oziroma delnice investicijskih družb, ki svoje premoženje nalagajo izključno v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe,
– naložbe v alternativne investicijske sklade, ki poslujejo v skladu s predpisom, ki določa pogoje in način upravljanja alternativnih investicijskih skladov,
– gotovino v blagajni oziroma na podračunu pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.
(2) Vrednost posamezne vrste naložb iz prejšnjega odstavka ne sme presegati naslednjih odstotkov od skupne vrednosti premoženja:
– naložbe v vrednostne papirje istega izdajatelja iz druge alineje prejšnjega odstavka ne smejo skupno preseči 5 % vrednosti premoženja sklada,
– naložbe v depozite iz tretje alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči skupno 40 % vrednosti premoženja sklada, pri čemer naložbe pri posamezni banki ne smejo skupno presegati 10 % vrednosti premoženja sklada,
– naložbe v druge prenosljive vrednostne papirje posameznega izdajatelja iz pete alineje prejšnjega odstavka ne smejo preseči 10 %,
– naložbe v enote in delnice odprtih investicijskih skladov posameznega izdajatelja ne smejo preseči 10 % vrednosti premoženja sklada,
– naložbe v alternativne investicijske sklade ne smejo preseči 2 % vrednosti premoženja sklada,
– naložbe v obliki gotovine v blagajni in na transakcijskih računih skupaj ne smejo presegati 5 % premoženja sklada.
(3) Na finančnih instrumentih iz prvega odstavka tega člena ne sme biti vpisana zastavna pravica, ne smejo biti predmet prenosa ali s tem povezanih pravic, predmet izvršbe in morajo biti prosti vseh bremen.
(4) Finančni instrumenti iz prvega odstavka tega člena iz držav članic Evropske unije ali držav članic OECD ali mednarodnih finančnih organizacij ali izdajateljev, za katere jamči ena od teh oseb, morajo v trenutku sklepanja posla izpolnjevati najmanj bonitetni kriterij nižjega naložbenega razreda Baa3 (»Moody's«)/BBB- (»Standard&Poor's/Fitch«) ali ustreznika.
32. člen 
(naložbena politika) 
(1) Za opredelitev priprave, izvajanja in nadzora izvajanja naložbene politike, ki je priloga programa dela in finančnega načrta, nadzorni svet sprejme pravila naložbene politike ob upoštevanju poslovne politike sklada, s katerimi se:
– ureja načrtovanje naložb,
– opredeli odločanje pri naložbah,
– podajo navodila za merjenje ciljne donosnosti in opredeli določanje ciljne donosnosti v naložbeni politiki ob upoštevanju pričakovane ciljne donosnosti, kot jo obravnavata programa, ter ob upoštevanju zadnje določene višine dajatve na podlagi 6. člena ZSFR-1,
– opredelijo tveganja in njihovo obvladovanje: strategija, postopki in ukrepi za upravljanje s tveganji ter ugotavljanje in ocenjevanje tveganj, ki jim je izpostavljen sklad pri svojem poslovanju, in ukrepi za ustrezno odzivanje na tveganja ter njihovo obvladovanje,
– določijo postopki za spremljanje naložb,
– opredelijo podatki, ki so potrebni za spremljanje naložb,
– opredeli oblikovanje rezervacij iz četrtega odstavka prejšnjega člena,
– opredeli poročanje.
(2) Sklad mora v okviru danih pogojev in omejitev investiranja zbranih sredstev prilagajati profil tveganja portfelja tako, da ta ne bo bistveno odstopal od profila tveganja primerjalnega indeksa.
(3) Sklad mora upravljati s tveganji tako, da obvladuje izpostavljenost poslovanja tveganjem in tveganja omejuje na sprejemljivo raven.
(4) Za izvrševanje sprejetih ukrepov, poročanje o učinkovitosti sprejetih ukrepov in predlaganju novih rešitev za upravljanje s tveganji so pristojne strokovne službe sklada.
(5) V pravilih morajo biti v poglavju, ki obravnava tveganja, opredeljena najmanj naslednja upravljanja s tveganji:
a) upravljanje s tržnimi tveganji:
– naložbena tveganja: tveganje odpoklica in likvidnostno tveganje,
– obrestna tveganja,
– valutna ali tečajna tveganja,
b) upravljanje s kreditnimi tveganji,
c) upravljanje z operativnimi in administrativnimi tveganji,
d) upravljanje z drugimi poslovnimi tveganji.
(6) V pravilih mora biti v poglavju, ki ureja odločanje pri naložbah, določen postopek sprejemanja odločitve glede finančnih naložb in opredeljen potek dokumentov in komunikacije pri sprejemanju odločitev glede finančnih naložb.
(7) Pravila naložbene politike pripravi direktor, sprejme pa jih nadzorni svet.
(8) Nadzorni svet s pravili seznani ministrstvo, pristojno za energijo.
33. člen 
(register tveganj) 
(1) Procese, verjetnosti nastanka nepravilnosti pri izvajanju procesov in vpliv morebitne nepravilnosti na realizacijo zastavljenih ciljev naložbene politike sklad opredeli v registru tveganj, ki je priloga pravil naložbene politike iz prejšnjega člena.
(2) Spremljanje v registru navedenih tveganj in po potrebi dodajanje novih tveganj ter izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj je stalna naloga direktorja in strokovnih služb sklada.
(3) Spremljanje strategije za upravljanje s tveganji je stalna naloga nadzornega sveta sklada.
(4) Sklad na podlagi samoocenjevanja na letni ravni pregleduje in dopolnjuje register tveganj ter vzpostavlja in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega najmanj:
– pregledno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,
– učinkovit sistem prenosa informacij,
– učinkovite in v organizacijsko strukturo ter procese odločanja sklada integrirane ključne funkcije upravljanja,
– strategijo, pisna pravila, procese in postopke upravljanja s tveganji,
– ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja, med katere spada tudi izdelava kriznega načrta.
X. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN REVIDIRANJE 
34. člen 
(splošna določba) 
(1) Sklad vodi poslovne knjige, pripravlja poslovna poročila in knjigovodske listine ter vrednoti knjigovodske postavke na podlagi določb zakona, ki ureja računovodstvo javnega sektorja.
(2) V letnih poročilih sklad glede naložbene politike prikaže tudi informacije o naložbah skladno z določbami ZSFR-1, ki obravnavajo:
– podatke o doseženi donosnosti po posameznih segmentih naložb,
– primerjavo vseh načrtovanih mer donosnosti in tveganosti portfelja z realiziranimi vrednostmi ter pojasnjeni odmiki od načrtovanih vrednosti,
– realizirano mero donosnosti in tveganosti portfelja z realiziranimi vrednostmi v preteklem obdobju in pojasnjene spremembe.
35. člen 
(revidiranje letnega poročila) 
(1) Letno poročilo sklada mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo in pregledati poslovno poročilo v obsegu, potrebnem, da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila.
(2) Revizija letnega poročila iz prejšnjega odstavka mora biti opravljena v štirih mesecih po koncu poslovnega leta. Direktor mora revidirano letno poročilo predložiti nadzornemu svetu skupaj z revizorjevim poročilom najpozneje v osmih dneh po prejemu revizorjevega poročila.
(3) Revizor mora sodelovati s predstavnikom ustanovitelja in ga obveščati o bistvenih zadevah v zvezi z revizijo letnega poročila, zlasti o pomembnih pomanjkljivostih notranjih kontrol v povezavi s postopkom računovodskega poročanja.
36. člen 
(notranje revidiranje) 
(1) Sklad mora organizirati in izvesti notranji nadzor skladno s predpisi, ki urejajo javne finance.
(2) Direktor je odgovoren za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema notranjega nadzora, in sicer finančnega poslovodenja, notranjih kontrol in notranjega revidiranja ter stalnega preverjanja tega sistema.
(3) Ustanovitelj imenuje notranjega revizorja na predlog nadzornega sveta sklada.
XI. KONČNE DOLOČBE 
37. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Statut Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, ki ga je sprejel upravni odbor Sklada 8. septembra 1995, s spremembami 13. oktobra 1997, 20. aprila 1998, 18. januarja 2002, 2. februarja 2004, 17. decembra 2013 in 8. aprila 2014.
38. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-386/2022
Ljubljana, dne 10. novembra 2022
EVA 2022-2430-0098
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost