Uradni list

Številka 96
Uradni list RS, št. 96/2022 z dne 15. 7. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 96/2022 z dne 15. 7. 2022

Kazalo

2391. Uredba o razvrščanju objektov, stran 7275.

  
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o razvrščanju objektov 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov ter merila za vzdrževanje in manjšo rekonstrukcijo (v nadaljnjem besedilu: merilo).
(2) Ta uredba določa tudi klasifikacijo vrst objektov CC SI glede na namen uporabe objektov.
2. člen 
(uporaba) 
(1) Ta uredba se uporablja pri projektiranju in dovoljevanju gradnje objektov ter evidentiranju podatkov o gradnjah in objektih, za statistične namene in v drugih primerih, če tako določajo predpisi.
(2) Ta uredba se ne uporablja za razvrščanje enostavnih objektov, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist, ki jih določajo posebni predpisi s področij energetike, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav, upravljanja voda ter drugih področij, razen če so določbe te uredbe za investitorja ugodnejše.
(3) Ta uredba se ne uporablja za razvrščanje manjših naprav v skladu s predpisom, ki ureja manjše naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.
(4) Ta uredba se ne uporablja za razvrščanje začasnih objektov.
3. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. fizična povezanost stavbe je povezanost ene stavbe z grajenim elementom (npr. vrata, hodnik, dvigalo, tunel) z drugo stavbo, pri čemer se za fizično povezanost stavbe ne šteje, če sta stavbi povezani samo z inštalacijami;
2. funkcionalni kompleks je gradbeni inženirski objekt, v katerem je več objektov, ki so fizično povezani ali so povezani s skupno uporabo, ki je določena s posebnim predpisom (npr. kamp, pokopališče), ali skupnim namenom rabe (npr. odprta športna igrišča, betonarna, parkovna ureditev, industrijski gradbeni kompleksi);
3. glavni objekt je objekt, ki pomeni osnovni namen gradnje;
4. nadstrešek je del objekta, ki se uporablja za zaščito pred zunanjimi vplivi;
5. nadstrešnica je stavba, ki nima nobene obodne stene;
6. zunanje naprave in zunanja oprema so zunanje tehnološke naprave oziroma zunanja grajena oprema, ki se postavljajo na objekt ali so postavljeni na zunanji ureditvi objekta in služijo delovanju objekta;
7. zunanja ureditev objekta sta utrjena oziroma zelena površina ob objektu, trajno namenjena njegovi redni rabi.
4. člen 
(skupna pravila za razvrščanje in klasificiranje) 
(1) Razvršča in klasificira se posamezen objekt, ki je konstrukcijsko in funkcionalno samostojen.
(2) Samostojno se razvršča in klasificira tudi:
– samostoječa stavba z vsemi vgrajenimi deli, inštalacijami, napravami in opremo v stavbi, ki skupaj zagotavljajo delovanje stavbe,
– pomožna stavba, ki se dotika glavnega objekta, je od njega požarno ločena in z njim nima fizične povezanosti,
– nadstrešnica, ki se drugih stavb dotika z največ dveh strani,
– objekt gospodarske javne infrastrukture z vsemi njegovimi posameznimi deli, inštalacijami, napravami in opremo ter
– funkcionalni kompleks.
(3) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se samostojno razvršča in klasificira tudi stavba, ki se druge stavbe dotika, če sta stavbi konstrukcijsko in požarno ločeni ter imata vsaka svoj vodovodni, kanalizacijski in elektro priključek, ne glede na fizično povezanost.
(4) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se samostojno razvršča in klasificira tudi stanovanjska stavba v vrstni stavbi ali dvojčku, ki je konstrukcijsko povezana (npr. s skupno steno), če gre za stavbo, ki:
– ima ločen vhod, svoje temelje in streho, razen temelja skupne stene ali skupne temeljne plošče,
– je požarno ločena od druge stavbe in z njo ni fizično povezana,
– ima ločene priključke in
– je razvrščena med zahtevne ali manj zahtevne objekte.
(5) Samostojno se razvrščajo in klasificirajo tudi zunanje naprave in zunanja oprema, če imajo v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, svojo klasifikacijo in se štejejo za pomožni objekt.
5. člen 
(klasifikacija objektov) 
(1) Objekt se glede na namen uporabe klasificira na naslednje klasifikacijske ravni:
– področje (označeno z enomestno številko),
– oddelek (označen z dvomestno številko),
– skupina (označena s trimestno številko),
– razred (označen s štirimestno številko) in
– podrazred (označen s petmestno številko).
(2) Objekti so glede na namen uporabe klasificirani v Prilogi 1 te uredbe.
(3) Objekt se klasificira do ravni podrazreda.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za namen dovoljevanja ne klasificirajo gradbeni inženirski objekti, ki so razvrščeni med enostavne objekte.
(5) Če gre za večnamenski objekt, se ta klasificira po njegovem pretežnem namenu, pri čemer se klasificirajo tudi njegove posamezne funkcionalne enote enake namembnosti.
(6) Če gre za funkcionalni kompleks, se ta klasificira kot celota, pri čemer se klasificirajo tudi vsi objekti in njihove funkcionalne enote enake namembnosti.
(7) Če gre za pomožni objekt, se njegovi klasifikaciji doda tudi klasifikacija glavnega objekta.
(8) Če se namen uporabe objekta spremeni vsaj enkrat v letu in za spremenjeno uporabo ni treba izvesti gradbenih del, se tak objekt klasificira po obeh namenih uporabe (npr. uporaba stanovanja v večstanovanjski stavbi za občasno uporabo kot nastanitveni objekt).
6. člen 
(razvrščanje objektov) 
(1) Objekti se glede na zahtevnost razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte po splošnih merilih, določenih v 8. do 11. členu te uredbe, in posebnih merilih, določenih v Prilogi 1 te uredbe.
(2) Če gre za večnamenski objekt, se ta razvrsti po njegovi pretežni namembnosti. Če posamezna funkcionalna enota enake namembnosti izpolnjuje merilo za razvrstitev v višjo vrsto zahtevnosti, se v to vrsto zahtevnosti razvrsti celoten objekt.
(3) Če objekt zaradi prizidave ali spremembe namembnosti kot celota preseže merila za razvrstitev v posamezno vrsto zahtevnosti objekta, se glede na zahtevnost razvrsti v tisto vrsto zahtevnosti objekta, ki bi se uporabila pri razvrstitvi novega objekta.
(4) Če gre za funkcionalni kompleks, se ta razvršča kot celota, pri čemer se razvrščajo tudi vsi objekti znotraj funkcionalnega kompleksa.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se posamezni objekti, ki se naknadno gradijo v funkcionalnem kompleksu, razvrščajo samostojno.
(6) Zunanje naprave in zunanja oprema, ki v Prilogi 1 te uredbe niso klasificirane, se razvrščajo po splošnih merilih za gradbene inženirske objekte iz 8. do 11. člena te uredbe.
7. člen 
(pravila računanja velikosti) 
(1) Za razvrščanje stavb glede na njihovo zahtevnost se uporabljajo naslednja pravila za računanje velikosti:
– etaža pomeni prostor med talno in stropno konstrukcijo, ali med zaporednima stropnima konstrukcijama, ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, pri čemer se za etažo po tej uredbi šteje tudi prostor nad pohodno streho, ki se lahko uporablja (npr. za odprto pohodno teraso, prostor za skladiščenje ali parkiranje),
– površina je bruto tlorisna površina v skladu s predpisom, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb,
– prostornina je bruto prostornina v skladu s predpisom, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb,
– višina za razvrščanje (v nadaljnjem besedilu: višina) je največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže stavbe do vrha stavbe in
– globina je največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže do najvišje točke terena, s katerim se stavba stika.
(2) Za razvrščanje gradbenih inženirskih objektov glede na njihovo zahtevnost se uporabljajo naslednja pravila za računanje velikosti:
– površina je bruto tlorisna površina, za izračun katere se smiselno uporablja predpis, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb,
– prostornina je bruto prostornina, za izračun katere se smiselno uporablja predpis, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb,
– višina je razdalja od najnižje točke konstrukcije do njenega vrha,
– globina je razdalja od najnižje točke konstrukcije do terena in
– pri cevovodih je premer notranji (svetli) premer.
(3) Če je v merilu naveden nosilni razpon, se meri njegova svetla razpetina.
(4) Če je v preglednici iz Priloge 1 te uredbe določena drugačna mejna vrednost istega merila kot v 8., 10. ali 11. členu te uredbe, se uporabi mejna vrednost iz preglednice iz Priloge 1 te uredbe.
(5) Če je v preglednici iz Priloge 1 te uredbe kot merilo določeno:
– »noben«, to pomeni, da se ne glede na splošna merila iz 8., 10. in 11. člena te uredbe v to vrsto zahtevnosti ne uvršča noben objekt,
– »vsi«, to pomeni, da se ne glede na splošna merila iz 8., 10. in 11. člena te uredbe v to vrsto zahtevnosti uvrščajo vsi objekti,
– »samo splošna merila«, to pomeni, da se upoštevajo samo splošna merila iz 8., 10. in 11. člena te uredbe.
8. člen 
(zahtevni objekt) 
(1) Zahtevni objekti so določeni v Prilogi 1 te uredbe.
(2) Zahtevni objekt je poleg objektov iz prejšnjega odstavka tudi objekt, ki izpolnjuje eno od naslednjih splošnih meril:
– je objekt s kesonskim temeljenjem,
– je objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 15 m,
– njegovi podzemni deli so globlji od 15 m,
– ima tri ali več podzemnih etaž,
– višina objekta presega 25 m,
– ima prednapet, na gradbišču izdelan konstrukcijski element, katerega nosilni razpon je večji od 10 m, ali
– najnižja točka konstrukcije objekta je več kot 5 m nad terenom.
9. člen 
(manj zahtevni objekt) 
Manj zahtevni je tisti objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
10. člen 
(nezahtevni objekt) 
(1) Stavba je nezahtevni objekt, če izpolnjuje merila iz Priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– ima samo eno etažo,
– njena višina ne presega 6 m in
– njena globina ne presega 2 m.
(2) Gradbeni inženirski objekt je nezahtevni objekt, če izpolnjuje merila iz Priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– njegova višina ne presega 10 m,
– njegova globina ne presega 4 m in
– njegov nosilni razpon ne presega 5 m.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je nezahtevni objekt tudi objekt (v nadaljnjem besedilu: objekt proizvod):
– če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov,
– za postavitev katerega se ne uporabljajo betonska in zidarska dela ali se na mestu postavitve ne varijo konstrukcijski elementi,
– nima lastnih komunalnih in drugih priključkov in
– ni enostavni objekt.
(4) Šteje se, da je objekt proizvod kot celota dan na trg, če proizvajalec varnost celote objekta proizvoda zagotovi v skladu s predpisom, ki ureja splošno varnost proizvodov, in je iz tehnične dokumentacije objekta proizvoda razvidno, da so za predvideni namen objekta izpolnjene tudi zahteve gradbenotehničnih predpisov.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena je stavba nezahtevni objekt samo, če za njeno izgradnjo ni treba izvesti nasipa ali izkopa terena višine oziroma globine več kot 2 m.
(6) Nezahtevni objekt je tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za nezahtevni objekt iz tega člena.
11. člen 
(enostavni objekt) 
(1) Stavba je enostavni objekt, če izpolnjuje merila iz Priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– ima samo eno etažo,
– njena višina ne presega 4 m in
– njena globina ne presega 1 m.
(2) Gradbeni inženirski objekt je enostavni objekt, če izpolnjuje merila iz Priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– njegova višina ne presega 5 m,
– njegova globina ne presega 2 m in
– njegov nosilni razpon ne presega 4 m.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena je stavba enostavni objekt samo, če za njeno izgradnjo ni treba izvesti nasipa ali izkopa terena višine oziroma globine več kot 2 m.
(4) Enostavni objekt je tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za enostavni objekt iz tega člena.
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za enostavni objekt štejejo tudi:
1. priključek,
2. vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine,
3. ekološki otok,
4. objekt za oglaševanje in informacijski pano,
5. naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,
6. urbana oprema in spominska obeležja, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah,
7. zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije.
12. člen 
(manjša rekonstrukcija) 
(1) Manjša rekonstrukcija so dela, ki ne smejo ogrožati ali poslabšati gradbenotehničnih lastnosti objekta in so navedena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Manjša rekonstrukcija na ovoju objekta se izvaja tako, da se s posegi bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta.
13. člen 
(vzdrževanje objekta) 
(1) Vzdrževanje objekta so dela, ki se izvajajo v obstoječem objektu ali na njem ali na območju njegove zunanje ureditve in so navedena v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Dela iz 5. točke Priloge 3 te uredbe se štejejo za vzdrževanje objekta, če ne presegajo meril za enostavne objekte v skladu s to uredbo.
14. člen 
(tehnična smernica) 
Pravila za razvrščanje in klasificiranje objektov so v skladu z zakonom, ki ureja graditev, natančneje opredeljena v Tehnični smernici za razvrščanje objektov (TSG-V-006 Razvrščanje objektov).
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
15. člen 
(začeti postopki) 
(1) V postopkih, začetih pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), se objekti razvrstijo v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), razen če je razvrstitev objektov v skladu s to uredbo za investitorja ugodnejša.
(2) V postopkih, začetih pred uveljavitvijo te uredbe na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21 – GZ-1), se objekti razvrstijo v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21 – GZ-1), razen če je razvrstitev objektov v skladu s to uredbo za investitorja ugodnejša.
(3) Če je za objekt izdano pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje in gradnja do uveljavitve te uredbe še ni dokončana, se med gradnjo pri prijavi začetka gradnje in za postopek izdaje uporabnega dovoljenja objekt razvrsti, kot je določeno v gradbenem dovoljenju.
16. člen 
(razvrstitev enostavnih objektov) 
Zahtevni, manj zahtevni ali nezahtevni objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo te uredbe, ki izpolnjujejo merila za enostavne objekte iz te uredbe, se štejejo za enostavne objekte v skladu s to uredbo.
17. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18 in 199/21 – GZ-1).
18. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-245/2022
Ljubljana, dne 14. julija 2022
EVA 2022-2550-0017
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost