Na podlagi določil prvega odstavka 123. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3), 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) ter Sklepa o pripravi sprememb in dopolnitev zazidalnega (lokacijskega) načrta B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del, za območje funkcionalnih enot z oznakami Fe MS 1/2a, Fe MS 1/2b, Fe MS 1/3 in Fe I1/3 (Uradni list RS, št. 39/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 23. seji dne 16. 3. 2022 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del (spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta št. 3)
S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o zazidalnem (lokacijskem) načrtu B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del (Uradni list RS, št. 5/05, 25/19 in 82/19). V 1. členu odloka se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega (lokacijskega) načrta B12 Bakovnik in B7 Kovinarska – zahodni del (spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta št. 3) (v nadaljevanju: SD ZN št. 3) je izdelala družba RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale, pod številko projekta 09/2019.«.
SD ZN vsebujejo odlok in priloge z vsebino:
(A) Odlok o SD ZN št. 3
(B) Grafične priloge:
– Izsek iz grafičnega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
– Geodetski načrt
– Zazidalna situacija M 1:1000
– Funkcionalna raba objektov M 1:1000
– Oblikovalske rešitve: pogledi in prerezi M1:1000
– Idejne rešitve prometnega omrežja M 1:1000
– Idejne rešitve energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez M 1:1000
– Zasnova ureditve zelenih površin M 1:1000
– Načrt gradbenih parcel in etape izvajanja M 1:1000
– Tehnični elementi za zakoličenje objektov in gradbenih parcel M 1:1000
– Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito M 1:1000
(C) Priloge:
– Sklep o pripravi SD ZN št. 3
– Strokovne podlage
– Izvleček iz planskega akta
– Obrazložitev in utemeljitev SD ZN št. 3
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Povzetek za javnost
II. POGOJI ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, STAVB, OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
V 5. členu odloka se spremeni poglavje »1. Funkcionalna celota FC MS 1 prepleta storitvenih, stanovanjskih in trgovskih dejavnosti ter stavb na severu območja« z vsemi podpoglavji, tako da se glasi:
»1. Funkcionalna celota FC MS1 prepleta storitvenih, stanovanjskih in trgovskih dejavnosti ter stavb na severu območja
Funkcionalna celota FC MS1 se nahaja južno od Kovinarske ceste, v delu med zemljišči tovarne Titan, Ljubljansko cesto in zeleno parkovno cezuro na jugu. Določa se delitev na dve funkcionalni enoti, in sicer:
(1) funkcionalno enoto Fe MS1/1 trgovske stavbe s parkirnimi in manipulativnimi površinami;
(2) funkcionalno enoto Fe MS 1/2 trgovsko-stanovanjske stavbe z garažno kletjo in parkirnimi ter manipulativnimi površinami ob Ljubljanski cesti.
1.1. Trgovska stavba s parkirnimi in manipulativnimi površinami (Fe MS1/1a)
Ob Kovinarski cesti se v središčnem prostoru med Titanom in Ljubljansko cesto določa umestitev trgovske stavbe. Stavba je locirana tako, da s svojo maso, lego in oblikovanjem blaži poglede na industrijski kompleks Titana. Stavba je osnovnih tlorisnih dimenzij 90,50 m (80,00 m in nadstrešnica) × 48,00 m ter vertikalnih gabaritov P + 1. Pred stavbo je s severne in zahodne strani določeno centralno parkirišče za obiskovalce in zaposlene z okvirno 227 parkirnimi mesti. V podenoti Fe MS 1/1a se tako določa Fz 0,40 in Fi 0,65. Z južne strani so določene manipulativne površine, ki jih od ostalega dela območja na jugu loči intenzivna drevesna bariera. Dovozi do parkirišča in manipulativnih površin so določeni s severa preko krožnega križišča, z jugovzhoda, Podlimbarskega ceste in s Kovinarske ceste.
1.2. Trgovsko-stanovanjske stavba s parkirnimi in manipulativnimi površinami ob Ljubljanski cesti (Fe MS 1/2a, Fe MS 1/2b in Fe MS 1/2c)
Oblikovanje javnega dela mestnega jedra je načrtovano na celotni potezi ob Ljubljanski cesti od severnega priključka Kovinarske ceste do območja, ki se na jugu zaključuje s kompleksom stavb ob južnem priključku Kovinarske ceste. Od tod stavbne mase prehajajo v nižje vertikalne gabarite, ki se iztekajo v individualni stanovanjski gradnji osrednjega območja urejanja. Na obeh straneh priključka Kovinarske ceste na Ljubljansko cesto se določa trgovsko in stanovanjsko dejavnost. Na navedenih izhodiščih se določa lokacija trgovsko-stanovanjskega objekta osnovnih tlorisnih dimenzij pritličja 74,00 m × 36,50 m z možnostjo širitve oziroma postavitve samostojnega objekta na skupni garažni kleti v okviru gradbenih meja kot jih za to določa grafični del, kletne etaže opredeljene z gradbeno mejo kot jo določa grafični del ter dvema stanovanjskima lamelama nad pritličjem, tlorisnih dimenzij vsake 24,00 m × 32,50 m z možnostjo združevanja v okviru tlorisnih dimenzij pritličja in višinskega gabarita K + P + 3 (ki velja tudi za predviden samostojni objekt severneje), prilagojenega prometnemu priključevanju z Ljubljanske, Kovinarske in Podlimbarskega ceste. Ob severni in deloma severozahodni strani objekta se, kot to prikazuje grafični del, določa postavitev nadstrešnice s prostorom za nakupovalne vozičke na vzhodni strani, ob skrajnem južnem vogalu objekta pa je določen aneks. V podenoti Fe MS 1/2a se tako določa Fz 0,45 in Fi 1,46.
Na platoju ob objektu so umeščene parkirne površine centralnega parkirišča, v južnem delu tudi manipulativne površine ter površine parkirišč za zaposlene, v kletni etaži pa parkirišča za stanovalce. Za izravnavo višinske razlike novo oblikovanega platoja do obstoječega terena ob vzhodnem robu se določa intenzivno ozelenjen oporni zid s stopniščem kot povezavo z območjem na vzhodu. Na jugu se območje navezuje na intenzivno zeleno potezo s parkovnimi in rekreacijskimi programi ter igrišči v zelenju.
1.3. Prometne površine za dovoze in tranzit preko funkcionalne celote (Fe MS1/1b, Fe MS1/1c in Fe MS 1/1d)
Prometna ureditev Kovinarske ceste (podrobneje obdelana v okviru funkcionalne celote FC I1) narekuje reorganizacijo priključkov, ki slede že obstoječi širši prometni mreži (Steletova cesta) oziroma že določenim priključkom na Kovinarsko cesto. Določa se več priključkov. Glavna prometnica napajanja širšega, osrednjega poselitvenega območja (FC S1) je Podlimbarskega cesta, ki poteka iz križišča s Steletovo cesto skozi zeleno cezuro ob Titanu, prečka drevesni, parkovni preduh in nadaljuje ob robu proizvodnega območja Titana. Prometnica v celotni dolžini poteka deloma skozi funkcionalno celoto FC MS1 širine 6,0 m z urejenim hodnikom za pešce in kolesarje v skoraj celotnem poteku; v enaki, 6,0 m širini pa nadaljuje tudi do krožnega obračališča, z možno navezavo na plansko načrtovan širši koncept prometnih povezav znotraj celotnega območja. Za potrebe dejavnosti v funkcionalni enoti Fe MS 1/2a in Fe MS 1/1a se določa cestni priključek na Kovinarsko cesto preko skupnega dovoza v Fe MS 1/1b z ureditvijo postaje Kam Koles v Fe MS 1/1c in krožnega križišča, priključek na Ljubljansko cesto in priključki na Podlimbarskega ceste za potrebe funkcioniranja območij Fe MS 1/1a in Fe MS 1/2a.
1.4. Oblikovanje stavb v funkcionalni celoti FC MS1
V funkcionalni celoti se določa postavitev dvoje stavb. Oblikovanje stavbe v Fe MS1/1a ob Podlimbarskega cesti se podreja značaju objekta z izborom materialov, barv in višinskih gabaritov, ki so v sozvočju z okoljem, v katerega je objekt umeščen. Oblikovanje stavbe v Fe MS 1/2a, ki se nahaja ob Ljubljanski cesti, sledi oblikovalsko kvalitetnejšim vzorcem oblikovanja trgovsko-stanovanjskih objektov z ravno streho.«.
Spremeni in dopolni se besedilo poglavja »3. Funkcionalna celota FC S1 pretežno individualnih stanovanjskih stavb« 5. člena odloka tako, da se pri uvodnem opisu grupiranja sklopov funkcionalnih enot v točki »(2) funkcionalne enote novo določenih stanovanjskih objektov« oznaka funkcionalnih enot »Fe S1/1 del« in »Fe S1/25« črta in nadomesti s »Fe S1/1a« in »Fe S1/25a«.
Spremeni se besedilo zadnjega stavka uvodnega opisa podtočke 3.1. tako, da se po novem glasi: »Določa se pogoje in merila za izvedbo posegov v prostor, ki so kot dovoljeni navedeni v 2.3.1. petega člena tega odloka in veljajo tudi za ta sklop, pri čemer pa se za stavbe v funkcionalnih enotah Fe S1/12a in Fe S1/12b ter od Fe S 1/25a do Fe S1/29 dodatno določa možnost kletnih in pritličnih aneksov oziroma povezav ter etažnost, kot to določa grafični del.«.
Spremeni se besedilo naslova podpoglavja »3.2. Novodoločene stanovanjske stavbe (Fe S1/1del in Fe S1/2 del ter od Fe S1/25 do Fe S1/29)« 5. člena odloka tako, da se besedilo »Fe S1/1 del« in »Fe S1/25« črta in nadomesti z besedilom »Fe S1/1a« in »Fe S1/25a«.
Spremeni se zadnji stavek podpoglavja 3.2. petega člena odloka, in sicer tako, da se besedilo v oklepaju, ki se glasi: »(na delu Fe S1/1)« črta in nadomesti z besedilom »(na Fe S1/1a tudi z nadstrešnico tlorisnih dimenzij 8,0 m × 6,0 m«, prav tako se črta besedilo na koncu stavka, ki se glasi: »(K) + P + 1 oziroma (K) + P + M« in se nadomesti z besedilom »kot to določa grafični del«.
Spremeni se uvodno besedilo 4. poglavja 5. člena odloka, in sicer tako, da se v prvem stavku besedna zveza »storitveno-trgovsko« črta in nadomesti z besedno zvezo »stanovanjsko-trgovsko« ter v prvi alineji uvodnega besedila »funkcionalni enoti Fe ZP 1/1 in Fe ZP 1/3« črta in nadomesti z besedilom »funkcionalne enote od Fe ZP 1/1a do Fe ZP 1/1g in Fe ZP 1/2c« ter tretji alineji uvodnega besedila funkcionalne enote v oklepaju »(Fe ZP 1/4, 1/5, 1/6, 1/7 in 1/8)« črta in nadomesti z besedilom »(Fe ZP 1/1h, Fe ZP 1/2a, Fe ZP 1/2b, Fe ZP 1/6, Fe ZP 1/7 in Fe ZP 1/8)«.
Spremeni se naslov in besedilo podpoglavja »4.1. Glavna zelena cezura v smeri vzhod–zahod (Fe ZP 1/1 in Fe ZP 1/3)«, tako da se glasi:
»4.1. Glavna zelena parkovno rekreacijska cezura v smeri vzhod–zahod (Fe ZP 1/1a, Fe ZP 1/1b, Fe ZP 1/1c, Fe ZP 1/1d, Fe ZP 1/1e, Fe ZP 1/1f, Fe ZP 1/1g in Fe ZP 1/2c)
Zelena parkovno rekreacijska cezura je namenjena tako programskemu kot vizualnemu ločevanju obstoječe stanovanjske gradnje na jugu od načrtovanih dejavnosti na severu kot tudi funkcijsko združevalnim parkovnim in rekreacijskim ureditvam širšega območja. Sestavljena je iz dvoje sklopov, in sicer prvega, osrednjega, ki je namenjen parkovnim in rekreacijskim ureditvam, obkroženim z visokoraslo drevesno vegetacijo in se nahaja v zahodnem in jugozahodnem delu, in drugega, ki predstavlja območje z intenzivno drevesno vegetacijo v jugovzhodnem delu zelene cezure. Vmes potekata le dostopni prometnici do obstoječega območja pretežno individualnih stanovanjskih stavb na jugu ter objekta v funkcionalni enoti Fe MS 1/2a, ki sta obojestransko opremljeni z drevesno vegetacijo (v sklopu funkcionalne enote Fe ZP 1/2c se dopušča ureditev pasjega parka z intenzivno drevesno vegetacijo). V sklopu osrednjega, parkovno rekreacijskega območja se določa umestitev (1) večjega kompleksa parkovnih ureditev s pešpotmi in počivališči, objektom garderob in sanitarij (Fe ZP 1/1e), izvedba igrišča (Fe ZP 1/1a) s spremljajočimi terasastimi ureditvami (Fe ZP 1/1f) in površinami z igrali (Fe ZP 1/1g) ter parkovnimi ureditvami postopnega, terasastega prehoda do peščevih površin ob Ljubljanski cesti (Fe ZP 1/1b), preko katerih se v blagem naklonu spušča tudi povezovalna pešpot. Vse parkovno rekreacijske ureditve, zelenice, pešpoti in igrišče se v sklopu parkovnih ureditev redno vzdržujejo.«.
Spremeni se naslov in besedilo podpoglavja »4.3. Prometne površine (od Fe ZP 1/4 do Fe ZP 1/8)«, tako da se glasi:
»4.3. Prometne površine (Fe ZP 1/1h, Fe ZP 1/2a in Fe ZP 1/2b)
Preko funkcionalne celote poteka del Podlimbarske ceste (Fe ZP 1/2a in Fe ZP 1/2b), ki napaja območje pretežno individualnih stavb na jugu (FC S1) z odcepom v objekt v Fe MS 1/2a (Fe ZP 1/1h). Prometnica je intenzivno obojestransko ozelenjena z na severu visokoraslo linijsko drevesno vegetacijo in na jugu s parkovno drevesno vegetacijo in grmovnicami. Vse zelene ureditve se redno vzdržujejo.«.
Spremeni se uvodno besedilo 5. poglavja 5. člena odloka, tako da se glasi:
»Skladno planskim izhodiščem ta odlok ureja tudi del Kovinarske ceste na odseku med križiščem z Ljubljansko cesto (križišče vključeno v LN B21 Ljubljanska) in križiščem s Steletovo ulico. Na slednje se navezuje tudi Podlimbarskega cesta. Določa se šest funkcionalnih enot, in sicer:
(1) funkcionalno enoto Fe I1/1, ki obsega krožno križišče s priključki Podlimbarskega ceste, Steletove ulice na Kovinarsko cesto ter uvoz na parkirne površine funkcionalne enote Fe MS1/1a;
(2) funkcionalno enoto Fe I1/2, ki obsega vozišče Kovinarske ceste od zahodne navezave na Ljubljansko cesto, do funkcionalne enote krožnega križišča na vzhodu;
(3) funkcionalne enote Fe I1/3a, Fe I1/3b in Fe I1/3c, ki obsega zelenico, hodnik za pešce, kolesarsko stezo, avtobusno postajališče in cestni priključek funkcionalnih enot Fe MS 1/1a in Fe MS 1/2a in
(4) funkcionalno enoto Fe I1/4, ki obsega zelenico, hodnik za pešce, kolesarsko stezo in servisni priključek za Mercator center.«.
Spremeni se besedilo podpoglavja »5.2. Kovinarska cesta – vozišče (Fe I 1/2)« 5. poglavja 5. člena odloka, tako da se glasi:
»Za cestni priključek območja funkcionalnih enot Fe MS 1/1a in Fe MS 1/2a na Kovinarsko cesto (enako velja za priključek na Ljubljansko cesto) je treba izdelati projektno dokumentacijo, ki upošteva osnovne konceptualne usmeritve prometa na tem območju, realizacijo obeh priključkov pa, v primeru izkazane potrebe glede na ugotovitve strokovnih študij v fazi priprave in sprejemanja OPPN B7 Kovinarska – Vzhodni del, ustrezno prilagoditi.«.
Spremeni se besedilo podpoglavja »5.3. Južni obcestni program z avtobusnim postajališčem in variantnim uvozom na parkirne prostore (Fe I1/3)« 5. poglavja 5. člena odloka, tako da se glasi:
»5.3. Južni obcestni program z avtobusnim postajališčem in uvozom na parkirne prostore (Fe I 1/3a, Fe I 1/3b in Fe I 1/3c)
Med funkcionalnimi površinami trgovske stavbe v funkcionalni celoti FC MS1 in voziščem se določa pas zelenice, kolesarske steze in hodnika za pešce. Na zelenici se določa zasaditev srednje visoke drevesne vegetacije.
Med obema križiščema se določa umestitev avtobusnega postajališča z nadstreškom in spremljajočo urbano opremo ter cestni priključek Fe MS 1/1a in Fe MS 1/2a na Fe I 1/2 z oznako Fe I 1/3b.«.
III. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA TER OMREŽJA ZVEZ
Spremeni se besedilo poglavja »4. Kanalizacijsko omrežje« 6. člena odloka, tako da se glasi:
»Kanalizacijsko omrežje se izvaja ločeno za meteorno in komunalno kanalizacijo.
Komunalne vode novih stavb bodo speljane preko zbirnih kanalov, ki morajo biti izvedeni vodotesno, na obstoječi kolektor s končno dispozicijo v Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik d.o.o. V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije se z izračunom določi dimenzije zbirnih kanalov. Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
Eventualna tehnološka voda se po predčiščenju odvaja skupaj s komunalno kanalizacijo. Hranjenje za vodo nevarnih snovi ni predvideno, v nasprotnem primeru se v postopku priprave projektne dokumentacije obvezno določijo potrebni ukrepi.
Meteorno vodo s parkirišč se mora pred izpustom v meteorno kanalizacijo očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj in maščob, vodo s streh objektov pa preko peskolovov voditi v meteorno kanalizacijo.
Vse novo načrtovane stavbe morajo biti od primarnega kanalizacijskega omrežja oddaljene minimalno 5,00 m.
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije se določi potrebne ukrepe za zadrževanje voda pred izlivom ter ukrepe o zvezi s požarno odpadno vodo. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur. Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni, oziroma morajo upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne medsebojne odmike. Vsi infrastrukturni vodi v cestnem telesu morajo biti v zaščitnih ceveh.«.
Spremeni se besedilo poglavja »5. Elektro omrežje in javna razsvetljava« 6. člena odloka, tako da se za tretjim odstavkom poglavja doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»Priključevanje objektov v funkcionalnih enotah FeMS1/1 in FeMS1/2 se izvede iz transformatorske postaje Titan na zemljišču parc. št. 715/7 k.o. 1911 Kamnik.«.
Spremeni se besedilo poglavja »8. Oskrba s plinom« 6. člena odloka, tako da se glasi:
»V skladu s planskimi usmeritvami občine ter v skladu z načrtom plinifikacije mesta Kamnik se območje oskrbuje s plinom iz mestnega plinovodnega omrežja. Način priključevanja objektov na zgrajeno plinovodno omrežje bo pri pripravi projektne dokumentacije določil operater distribucijskega sistema zemeljskega plina. Pri tem je potrebno upoštevati, da je za priključevanje načrtovanih objektov že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje, katero je dovolj zmogljivo za priključitev predvidenih ureditev. Za objekt na zahodu se predvidi navezavo na, v ta namen zgrajeni odsek, CPE125 z delovnim tlakom 100 mbar, ob Ljubljanski cesti. Za vzhodni objekt se priključitev predvidi na odsek CT1-PE225, delovnega tlaka 100 mbar. Predvidi se tudi sklenitev plinovodne zanke v južnem delu območja. Pri pripravi DGD je upoštevati varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi. Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti načrtovani pod koti od 30º do 90º. V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m. Načrtovane trase morajo omogočiti morebitno ločeno gradnjo plinovodnega omrežja po zaključeni gradnji komunalne infrastrukture, zato morajo biti predvideni zadostni odmiki pri vzporednem poteku različnih komunalnih in energetskih vodov. Načrtovane trase plinovodov naj bodo speljane predvsem v koridorjih komunalnih in energetskih vodov, skladno z vnaprej dogovorjenim komunalnim redom. Trasa plinovoda naj poteka ob robu cestnega telesa oziroma pločnikih, na strani vodovoda.
Preko območja potekajo obstoječi prenosni plinovodi oziroma njihovi varovalni pasovi, in sicer KM-10000 (RP Kamnik – MRP Svilanit), KM-10500 (od K10000 v 2+881 do razcepa Titan/Svit), KM-10510 (od K10500 do MRP Svit) in KM-10520 (od K10500 do MRP Titan), ki so v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Pri nadaljnjem načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2x65 m) oziroma varnostnem pasu, projektne pogoje iz mnenja Plinovodi d.o.o. (št. S21-461/P-MP/RKP) in pridobiti mnenje operaterja prenosnega sistema k projektnim rešitvam.«.
IV. VARSTVO OKOLJA IN MERILA TER POGOJI ZA BIVANJE IN DELO
Spremeni se besedilo 8. člena odloka, tako da se glasi:
»Vodnogospodarske ureditve so vezane na zaščitne ukrepe pred nevarnostjo podtalnice in, v primeru izgradnje kletnih etaž, na ukrepe, ki zagotavljajo popolno eliminacijo negativnih vplivov podtalnice na stavbe in stavb na podtalnico, tudi v primeru eventualnega hranjenja za vodo nevarnih snovi. V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja je potrebno za stavbe, ki bodo imele kletno etažo, ugotoviti najvišji nivo podtalnice. Podkletitev stavb je dovoljena do en meter nad ugotovljenim najvišjim nivojem podtalnice.
Območje je delno poplavno ogroženo, in sicer delno leži v razredu preostale poplavne nevarnosti – Pp. Zato je treba glede posegov v prostor in dejavnosti na območju poplav in z njimi povezane erozije upoštevati Zakon o vodah in Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom posega v prostor. Pred poseganjem v prostor morajo biti predvideni celoviti protipoplavni omilitveni ukrepi izvedeni v celoti. Iz tega vidika je pred posegi v prostor treba upoštevati:
– Hidravlični model iz študije Hidrološko-hidravlična presoja območja Kamniške Bistrice za potrebe OPN Kamnik (P153/12, maj 2012).
– Hidrološko-hidravlično presojo vpliva izvedbe ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Titan-Svit v Občini Kamnik – izvedba protipoplavnih ukrepov – izvedba nadvišanja zidu desne brežine za odsek vodotoka Kamniška Bistrica na območju Titan-Svit (dolžina okoli 2350 m), številka projekta P276/15, ki jo je izdelal Inštitut za vodarstvo, d.o.o., v Ljubljani novembra 2015 (novelacija december 2018).
V študiji prikazane poplavne razmere na vplivnem območju Titan-Svit veljajo v primeru, da so ob nastopu visokih voda zapornice na vtoku v mlinščico popolnoma zaprte. Potrebni omilitveni ukrep je tako izdelava načrta upravljanja in vzdrževanja zapornic na vtoku v mlinščico in določitev upravljavca zaporničnega objekta. Za vsak poseg na varstvenih in ogroženih območjih ter poseg zaradi odvajanja odpadnih voda je potrebno pridobiti vodno soglasje – mnenje.
Območje se ne nahaja na vodnem ali priobalnem zemljišču.
Območje se ne nahaja na plazljivem in erozijsko ogroženem območju.«.
Spremeni se besedilo 14. člena odloka, tako da se glasi:
»Odstopanja od s tem odlokom in grafičnim delom izvedbenega prostorskega akta predpisanih gabaritov, so za stavbe dovoljena do 100 cm v vertikalni in 200 cm v horizontalni smeri, oziroma za gospodarsko infrastrukturo lahko tudi več. Ta odstopanja so pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov dopustna, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj ne spreminja načrtovani videz območja, ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji ter vplivi na okolje na območju prostorskega akta oziroma na sosednjih območjih ter da niso v nasprotju z javno koristjo. Za območja, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene meje velja, da je gradnja dopustna v okvirih gradbene meje z upoštevanjem faktorja zazidanosti na gradbeni parceli. Za gradbene meje velja, da odstopanja niso dopustna. Za infrastrukturne objekte so dopustna odstopanja od določil odloka, v kolikor so spremembe potrebne zaradi boljših tehničnih rešitev ali drugih rešitev pod pogojem, da se v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja z odstopanji strinjajo nosilci urejanja prostora.
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, izven s tem odlokom dovoljenih, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo.«.
Skladno s spremembami in dopolnitvami besedila odloka se spremenijo grafične priloge in prilagodijo oznake funkcionalnih enot.
SD ZN št. 3 je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-318/2018-5/1
Kamnik, dne 16. marca 2022
