Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2021 z dne 28. 5. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2021 z dne 28. 5. 2021

Kazalo

Št. 6316-2/2021-120 Ob-2227/21, Stran 1191
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 14. in 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, št. 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, št. 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, št. 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, št. 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, št. 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, št. 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, št. 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, št. 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, št. 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, št. 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, št. 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, št. 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, št. 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, št. 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, št. 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, št. 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, št. 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, št. 6319-2/2013-58 z dne 18. 5. 2020, št. 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, št. 6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, št. 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, št. 6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021 in št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« za izvedbo javnega razpisa v letu 2021, št. 012-1/2021-38 z dne 13. 5. 2021 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021, št. 631-21/2020/20 z dne 21. 4. 2021, in na podlagi soglasij: Ministrstva za finance, št. 410-100/2021/13 z dne 25. 5. 2021, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 631-2/2021/8 z dne 24. 5. 2021, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 631-21/2020/26 z dne 18. 5. 2021, Ministrstva za infrastrukturo, št. 371-57/2018/60 z dne 19. 5. 2021, Ministrstva za javno upravo, št. 010-198/2020/25 z dne 21. 5. 2021, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 631-1/2021/2 z dne 24. 5. 2021, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-5/2020-2550-22, Ministrstva za notranje zadeve, št. 430-1587/2020/18 (164-03) z dne 21. 5. 2021, Ministrstva za obrambo, št. 631-2/2021-15 z dne 20. 5. 2021, Ministrstva za pravosodje, št. 631-2/2020/14 z dne 19. 5. 2021, Ministrstva za zdravje, št. 631-21/2020/8 z dne 17. 5. 2021, Ministrstva za zunanje zadeve, št. 631-1/2021/4 z dne 20. 5. 2021, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, št. 00703-2/2021-2552-4 z dne 18. 5. 2021, Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, št. 631-3/2020/18 z dne 20. 5. 2021, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 5314-1/1/2021/11 z dne 19. 5. 2021, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, št. 3711-2/2021/10 z dne 24. 5. 2021, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada Republike Slovenije za meroslovje, št. 6400-1/2020/20 z dne 20. 5. 2021, Statističnega urada Republike Slovenije, št. 960-15/2021 z dne 20. 5. 2021, Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, št. 631-1/2021/10 z dne 18. 5. 2021, Urada predsednika Republike Slovenije, št. 015-00-50/2020-11 z dne 20. 5. 2021, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-25/2021/2 z dne 18. 5. 2021, Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, št. 09504-1/2021-UN/7 (UN06) z dne 18. 5. 2021 in Ministrstva za kulturo, št. 631-1/2021/19 z dne 25. 5. 2021, objavlja
javni razpis 
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021 
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:
– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,
– Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
– Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
– Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,
– Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
– Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica 19a, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje,
– Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana,
– Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana,
– Urad predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,
– Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana,
– Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis CRP 2021) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis CRP 2021 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2021. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.
Področja javnega interesa raziskovalnih projektov so določena s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2021«, in sicer:
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.
Težišča javnega razpisa CRP 2021 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu CRP 2021.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba
Tematski sklop: 1.1. Zdravo in aktivno življenje
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Gibalne navade in telesna zmogljivost v luči vseživljenjske športne aktivnosti
Cilji projekta:
– oblikovanje teoretičnih izhodišč športno-rekreativne dejavnosti z vidika analize domačih in mednarodnih raziskav;
– izdelava in implementacija testne baterije za oceno telesne zmogljivosti otrok, mladostnikov, delovno aktivne populacije in starostnikov;
– merjenje in analiza telesne zmogljivosti prebivalcev Slovenije;
– ugotavljanje in primerjava gibalnih navad prebivalcev Slovenije glede na socialno demografske značilnosti;
– izdelava predlogov za sistemske spremembe trajnostnih navad športno gibalne dejavnosti prebivalcev Slovenije glede na posamezno življenjsko obdobje.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Ocena izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji
Cilji projekta:
– kulturološka prilagoditev/validacija mednarodno primerljivih orodij za ocenjevanje izkušenj in izidov zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine v Sloveniji;
– pridobitev objektivnih, primerljivih podatkov o stanju zdravstvene oskrbe pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi na primarni ravni zdravstvenega varstva v Sloveniji iz vidika pacientov;
– prepoznavanje področij, kjer so potrebne izboljšave, in to na osnovi mednarodno primerljivih orodij;
– izmeriti, kakšni so rezultati zdravstvene oskrbe odraslih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in multimorbidnostjo, kot so splošno zdravstveno stanje, zdravstveno stanje v povezavi z obravnavano boleznijo, duševno zdravje in socialno zdravstveno stanje;
– ugotoviti, kakšne so izkušnje z zdravstveno oskrbo odraslih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in multimorbidnostjo, kot so izkušnje z dostopnostjo do zdravljenja, zdravstvene nege in oskrbe, kakovost komunikacije med ponudniki oskrbe, skupno odločanje s ponudniki oskrbe, kontinuiteta in usklajevanje/koordiniranje zdravstvene oskrbe, celovitost oskrbe ter varnost in zaupanje;
– ugotoviti, kako se pri odraslih s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi razlikujejo njihove izkušnje in rezultati zdravstvene oskrbe glede na njihove individualne lastnosti (starostna skupina, spol, stopnja izobrazbe, poklicni status, sestava gospodinjstva, vedenje zdravja, stopnja multimorbidnosti, stanje bolezni in zaupanje v upravljanje lastno oskrbo);
– prepoznati, kako ključne značilnosti ambulant/zdravstvenih zavodov vplivajo na izkušnje pacientov in rezultate njihove zdravstvene oskrbe;
– ovrednotiti kakovost zdravstvene oskrbe iz vidika izkušenj pacientov z oskrbo (koordinacija oskrbe, čakalne dobe, komunikacija med pacienti in zdravstvenim osebjem) in skozi izide njihove zdravstvene oskrbe (kakovost življenja, obvladovanje bolečine, telesno in psihološko počutje ipd.) v ambulantah družinske medicine in širše;
– na podlagi pridobljenih podatkov definirati potrebne ukrepe in način, kako izboljšati zdravstveno oskrbo za paciente, torej za tiste, katerim je zdravstveni sistem v bistvu namenjen.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Analiza epidemije Covid-19 ter predlogi za boljšo pripravljenost države za soočenje z bodočimi epidemijami
Cilji projekta:
– vzpostaviti učinkovit odziv javno zdravstvenega sistema na bodočo epidemijo;
– analizirati obstoječe ukrepe za zajezitev širjenja epidemije covid19;
– opredelitev učinkovitih ukrepov v primeru pojava epidemije/pandemije nalezljive bolezni;
– opredelitev ključnih nalog in ukrepov glede na faze nalezljive bolezni;
– določitev izhodišč za pripravo načrtov v zdravstvenih zavodih/institucijah;
– izdelava priporočil za spremljanje in ukrepanje ob pojavu nalezljive bolezni v Sloveniji;
– izdelava predlogov ukrepov ob pojavu nalezljive bolezni v Sloveniji za nadzor in preprečevanje širjenja bolezni v populaciji;
– opredeliti sodelovanje s ključnimi strokovnjaki in institucijami (vladnimi in nevladnimi);
– ovrednotiti kakovost zdravstvene oskrbe v primeru pojava epidemije/pandemije nalezljive bolezni;
– na podlagi pridobljenih podatkov definirati potrebne ukrepe in način, kako izboljšati zdravstveno oskrbo v času epidemije;
– ovrednotiti kakovost zdravstvene oskrbe iz vidika izkušenj pacientov z oskrbo (koordinacija oskrbe, čakalne dobe, komunikacija med pacienti in zdravstvenim osebjem) in skozi izide njihove zdravstvene oskrbe (kakovost življenja, obvladovanje bolečine, telesno in psihološko počutje ipd.) v ambulantah družinske medicine in širše;
– na podlagi pridobljenih podatkov definirati potrebne ukrepe in način, kako izboljšati zdravstveno oskrbo za paciente, torej za tiste, katerim je zdravstveni sistem v bistvu namenjen.
Številka teme: 1.1.4.
Naslov teme: Ustreznost sekundarne preventive in primerjava kakovosti oskrbe po srčnem infarktu v slovenskih bolnišnicah ter analiza vpliva epidemije covid-19 na kakovost obravnave aterosklerotične bolezni
Cilja projekta:
– primerjalna analiza kakovosti oskrbe (posegi, zdravila, umrljivost, ležalna doba) po infarktu v različnih slovenskih bolnišnicah;
– združevanje več baz podatkov z namenom pridobitve informacij za 1) širšo populacijo (vse bolnike z aterosklerotičnimi boleznimi – tj. po infarktu, z angino pectoris, periferno arterijsko boleznijo, aortno anevrizmo), 2) več kazalnikov kakovosti (poleg »grobe« umrljivosti še: rehospitalizacije zaradi različnih vzrokov, ki so lahko povezani z aterosklerozo; uporaba drugih zdravstvenih storitev – urgentne službe, število obiskov pri družinskem zdravniku, kardiovaskularne rehabilitacije), 3) boljšo analizo socialnih in ekonomskih okoliščin (razširitev analize z bolnišnice na kraj bivanja – lastnosti kraja bivanja na kakovost oskrbe in potek bolezni) ter 4) daljše časovne obdobje (trendi 2015–2019).
Številka teme: 1.1.5.
Naslov teme: Spremljanje izločenega natrija, kalija in joda v 24h-urinu na ravni odrasle populacije v Sloveniji
Cilji projekta:
– pridobiti nacionalno reprezentativne podatke glede vnosa natrija (soli), kalija in joda pri odraslih prebivalcih Slovenije;
– preveriti ali je vnos soli pri prebivalcih Slovenije nižji za vsaj 7,5 % (polovica ciljne vrednosti Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025) glede na izhodiščno vrednost;
– pridobiti podatke za spremljanje učinkovitosti ukrepov zmanjševanja vnosa soli, povečanega vnosa zelenjave in preskrbljenosti z jodom pri odrasli populaciji v Sloveniji.
Tematski sklop: 1.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Dvig telesne in bojne pripravljenosti pripadnikov SV
Cilji projekta:
– Primarni cilj: dvig telesne in bojne pripravljenosti pripadnikov SV.
– Sekundarni cilji:
– Izdelava in validacija testne baterije za bojno pripravljenost; 
– Zmanjšanje pojavnosti poškodb (koleno, gleženj, hrbtenica); 
– Prenos znanja; 
– Izdelava aplikacije. 
– Znanstveno-raziskovalni cilji: znanstvene in strokovne objave, načrtovanje in spremljanje učinkovitosti vadbenega programa za dvig telesne in bojne pripravljenosti, validacija testne baterije, spremljanje učinkovitosti vadbenega programa za zmanjšanje pojavnosti poškodb (zmanjšanje delo-odsotnosti).
Dosega zastavljenih ciljev bo:
– omogočila lažjo izvedbo vseh operativnih nalog,
– uspešno premagovanje vsakodnevnih naporov,
– dvignila skrb za zdravje,
– dopolnila obstoječe programe vadbe na delovnem mestu s ciljem izboljšanja kineziološke ergonomije (spodbujanje telesne dejavnosti z uporabo spletnih in aplikacij za pametne telefone).
Tematski sklop: 1.3. Dostojno življenje za vse
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Strokovne podlage za razvoj ukrepov za boj proti energetski revščini
Cilji projekta:
– definirati pojem energetske revščine, ki bo uporaben za naš prostor;
– analizirati vzroke za nastanek energetske revščine;
– opraviti analizo rešitev držav EU;
– definirati kriterije za določanje ranljivih skupin prebivalcev;
– pripraviti metodologijo za analizo ekonomskih posledic energetske revščine;
– pripraviti metodološka izhodišča;
– analizirati dosedanje stanja energetske revščine v Sloveniji;
– opredeliti energetsko revščino za naprej (opredelitev kazalnikov za spremljanje energetske revščine);
– določiti okvirni nacionalni cilj za zmanjšanje energetske revščine;
– določiti način merjenja energetske revščine – določiti operativno opredelitev za potrebe statističnega merjenja pojava, ki bo omogočila merjenje energetske revščine in postavitev merljivega cilja v prihodnje oceniti dosedanje učinke ukrepov ter oblikovanje nacionalnih priporočil;
– pripraviti natančno analizo problema na lokalni in nacionalni ravni;
– na osnovi izmerjenega kazalnika v izhodiščnem letu določiti ciljne kazalnike za področje energetske revščine v prihodnje s ciljem, da se energetska revščina kljub načrtovanim ukrepom na energetskem in podnebnem področju ne poveča;
– oceniti število energetsko revnih gospodinjstev ob upoštevanju nujnih domačih energetskih storitev, ki so potrebne za zagotavljanje osnovnega življenjskega standarda v ustreznih nacionalnih okoliščinah, obstoječe socialne politike in druge ustrezne politike, pa tudi okvirne smernice Komisije glede ustreznih kazalnikov energetske revščine;
– podrobneje opredeliti politike in ukrepe za boj proti energetski revščini na različnih področjih in drugimi ustreznimi nacionalnimi programi;
– podrobno razdelati tudi vse ukrepe iz NEPNa, ki so povezani z energetsko revščino;
– oblikovati praktične rešitve za energetsko revna gospodinjstva;
– identificirati sistem in ukrepe energetske in podnebne politike, ki lahko dodatno prizadenejo najšibkejše, ki se najtežje prilagajajo;
– vzpostava sistema spremljanja kazalnikov in zagotavljanja kakovosti zbiranja podatkov o izvajanju ukrepov;
– razviti dolgoročne strategije, ne le kratkoročne;
– prepoznati težavo, ki je značilna za lokalno okolje in vključiti lokalne akterje v oblikovanje strategij;
– zagotoviti trajnost politike in ukrepov na področju energetske revščine s prenosom odgovornosti za reševanje problema z lokalnih akterjev in nevladnih organizacij na odločevalce na visoki ravni;
– izgraditi zmogljivosti odločevalcev, da prevzamejo vodilno vlogo pri reševanju energetske revščine;
– v oblikovanje ukrepov vključevati širok krog zainteresiranih deležnikov, s poudarkom na ustvarjanju povezav med socialnim, energetskim in okoljskim sektorjem;
– zagotoviti spremljanje in oceno ukrepov in programov energetske revščine;
– okrepiti vse akterje, javne organe, raziskovalce in akademske kroge ter nevladne organizacije z zagotavljanjem več sredstev, namenjenih posebej za energetsko revščino;
– spodbujati povezave med socialnimi, energetskimi, zdravstvenimi in okoljskimi institucijami ter zagotoviti izmenjavo podatkov;
– prizadevati si za uskladitev energetske in socialne politike (socialna podpora, povezana z energetsko revščino in obratno);
– povezati politike glede energetske revščine s širšo paleto politik, kot so zaposlovanje, stanovanjska politika ali pokojninska politika.
Tematski sklop: 1.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Analiza stanje hrvaške, nemške in srbske skupnosti v Republiki Sloveniji
Cilji projekta:
– opredeliti število pripadnikov navedenih skupnosti in njihova tradicionalna poselitvena območja;
– analizirati značilnosti, ki se nanašajo na njihovo identiteto, kulturo in jezik;
– pridobiti kvalitativni vpogled v njihova pričakovanja in potrebe za ohranitev jezika in kulture.
Številka teme: 1.4.2.
Naslov teme: Standardizacija hidronimov v registru zemljepisnih imen
Cilji projekta:
– standardizacija hidronimov kot del postopne standardizacije vseh zemljepisnih imen v Sloveniji;
– povečanje kakovosti registra zemljepisnih imen in z njim povezanih drugih državnih baz podatkov;
– povečanje kakovosti državnih kart;
– povečanje kakovosti uradnih slovenskih pregledovalnikov, ki prikazujejo kartografijo in topografijo Slovenije;
– uresničevanje resolucij OZN o zemljepisnih imenih;
– ohranjanje in razvijanje slovenske kulture, kulturne dediščine in jezika;
– krepitev nacionalne identitete in varovanje kulturne raznolikosti;
– spodbujanje kulturnega udejstvovanja in z digitalizacijo, ki omogoča ohranjanje in promocijo kulturnih vsebin;
– omogočanje odprtega dostopa do jezikovnih orodij in virov ter kulturnih vsebin vsem, še posebej invalidom in osebam z različnimi oblikami funkcionalne oviranosti.
Številka teme: 1.4.3.
Naslov teme: Popis ogroženih slovenskih narečij v zamejstvu: govori v Radgonskem kotu in na Gradiščanskem v Avstriji ter govori srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem
Cilji projekta:
– zvočna dokumentacija narečnega gradiva s profesionalnimi snemalnimi napravami najvišjega kakovostnega razreda, fonetični prepis gradiva, profesionalna zvočna obdelava posnetkov, priprava spletnih zvočnih besedilnih zbirk, opremljenih s fonetičnimi zapisi;
– vzpostavitev sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in terenske raziskave ogroženih slovenskih narečij v zamejstvu, konkretno robnih območij srednještajerskega (Hum na Sutli z okolico) in kozjansko-bizeljskega narečja (Dubravica z okolico) ter govorov v Radgonskem kotu in na Gradiščanskem (Potrna/Laafeld, Dedonci/Dedenitz, Gorica/Goritz, Zenkovci/Zelting in Žetinci/Sicheldorf). Izdelava posebnih specializiranih območnih vprašalnic za zajetje razlikovalnih lastnosti govorov posameznih krajev, izvedba ankete v vseh naseljih obravnavanega območja;
– podroben opis notranje narečne členjenosti, določitev narečnih mej, izris področnih narečnih kart, izdelava fonoloških opisov govora z oceno vpliva jezikov v stiku.
Številka teme: 1.4.4.
Naslov teme: Ohranjanje mikrotoponimov v zamejstvu: celovit popis slovenskih narečnih ladinskih in hišnih imen v Porabju
Cilji projekta:
– celovita identifikacija in inventarizacija mikrotoponimov (ledinskih in hišnih imen) na območju avtohtone slovenske naselitve v Porabju (območje naselij in zaselkov Andovci, Dolnji Senik, Gornji Senik, Janezovi breg, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Otkovci in Verica-Ritkarovci);
– obeležba narečne (zvočne in pisne) in poknjižene oblike imen;
– priprava tematskih zemljevidov, dopolnitev spletne baze imen ter priprava GIS (vektorskih slojev);
– popravki v Registru zemljepisnih imen Republike Slovenije v merilu 1:5.000;
– promocija slovenske kulturne dediščine in slovenske govorice v Porabju, spodbujanje ohranjanja in razvoja slovenstva, krepitev nacionalne identitete in varovanje kulturne raznolikosti v zamejstvu, spodbujanje dobrega in na sodelovanju vseh temelječega upravljanja nesnovne kulturne dediščine, spodbujanje kulturnega udejstvovanja z digitalizacijo, ki omogoča ohranjanje, dostopnost in promocijo kulturnih vsebin, omogočanje odprtega dostopa do jezikovnih orodij in virov ter kulturnih vsebin vsem zainteresiranim deležnikom, spodbujanje mednarodnega kulturnega sodelovanja, promocije slovenske kulture v mednarodnem okolju, povezovanje s Slovenci v zamejstvu.
Tematski sklop: 1.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 1.9.1.
Naslov teme: Arhitekturne tipologije in arhitekturne krajine in regije Slovenije
Cilji projekta:
A Revizija obstoječih raziskav in opredelitev stanja:
– opredelitev arhitekturnih krajin in regij Slovenije (primerjava z analizo iz 90. let, definicija sprememb v prostoru, razvojnih trendov in stanje ohranjenosti arhitekturne identitete Slovenije);
– opredelitev tipologije urbanih in ruralnih naselij;
– oblikovanje/revizija arhitekturne tipologije;
– priprava podatkovnih slojev v vektorski obliki za vključitev v prostorski informacijski sistem;
– opredelitev kakovostnih meril/kriterijev za načrtovanje/razvoj naselij;
– ohranjanje regionalne in lokalne identitete prostora in naselij;
– preprečevanje nadaljnjega širjenja posamične poselitve;
– vsem naseljem določiti ureditvena območja izvajanje celovite prenove naselij;
– ustvariti oblikovno prepoznavnost v tistih podeželskih naseljih, v katerih se razvija turizem, tako da se ohranja tradicionalno strukturo, hkrati pa izboljšuje infrastruktura in trajnostna mobilnost.
B Implementacija rezultatov:
– razvoj orodij za usmerjanje lokalnih prostorskih politik in za usposabljanje načrtovalcev;
– izbor primerov, primerjava izvedb na terenu, izbor dobrih praks;
– popularizacija rezultatov raziskave.
Tematski sklop: 1.10. Zaupanja vreden pravni sistem
Številka teme: 1.10.1.
Naslov teme: Spolno nadlegovanje in druge oblike spolnega nasilja v visokošolskih in raziskovalnih institucijah v Sloveniji
Cilji projekta:
– izdelati analizo urejenosti sistema preprečevanja in sankcioniranja spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja na visokošolskih zavodih in raziskovalnih institucijah v Sloveniji s pripravo predlogov za izboljšanje;
– narediti pregled dobre prakse iz tujine in izdelati študijo dobrih primerov, ki so aplikabilni za slovensko zakonodajo in akademsko okolje;
– posebej obravnavati problematiko spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja med zaposlenimi in med predavateljskim osebjem in študentsko populacijo zaradi specifične narave študijskega procesa; 
– primeri dobre prakse morajo biti raznovrstni in primerni za različna študijska oziroma delovna okolja (predavalnica, laboratorij, terensko delo) in odnose. 
– pripraviti priporočila za ozaveščanje o problematiki spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja v slovenskem akademskem prostoru, z ozirom tako na zaposlene v visokošolskih in raziskovalnih institucijah, kot tudi na študentsko populacijo;
– seznanjati širšo strokovno in laično javnost o izsledkih raziskave in jih senzibilizirati v smeri razumevanja kompleksnosti problematike spolnega nadlegovanja in drugih oblik spolnega nasilja posebej v akademskem okolju.
Številka teme: 1.10.2.
Naslov teme: Zaščita žrtev nasilja v družini s prepovedjo približevanja
Cilji projekta:
– analiza gibanja nasilja v družini in izrečenih prepovedi približevanja, s poudarkom na obdobju COVID-19;
– ocena ustreznosti zakonske ureditve in prakse;
– analiza učinkovitosti prepovedi približevanja;
– podroben pregled spoznanj drugih avtorjev o nasilju v družini – metaanaliza;
– statistična in vsebinska analiza izrečenih ukrepov prepovedi približevanja, ki jih je slovenska policija izrekla v obdobju med leti 2010 in 2021;
– ugotoviti, v kolikšni meri povzročitelji nasilja ukrep upoštevajo oziroma v kakšnem deležu žrtve poročajo o kršitvah ukrepa (v času epidemije in izven);
– ugotoviti kakšen delež umorov oziroma ubojev, storjenih v okviru družine in družini podobnih partnerskih skupnosti, je bil neposredno povezan s prehodno izrečenim ukrepom prepovedi približevanja, ki je v času storitve uboja ali umora še veljal ali pa je pred tem potekel.
Številka teme: 1.10.3.
Naslov teme: Raziskava potresne varnosti in analiza potresne odpornosti objektov v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za pravosodje
Cilji projekta:
– pridobitev strateške oziroma sistemske podlage za nadaljnje ukrepanje upravljavca Ministrstva za pravosodje na področju potresne varnosti objektov pravosodnih organov;
– pridobitev analize potresne odpornosti 52 objektov pravosodnih organov v upravljanju Ministrstva za pravosodje, na primeru značilnih stavb proučiti možne scenarije za izboljšanje le-te ter izoblikovati ključne rešitve za učinkovito potresno upravljanje;
– pridobitev tako konkretne predloge ukrepov za povečanje potresne odpornosti posameznih značilnih stavb, kot tudi sistemske usmeritve, oboje kot podlaga za prihodnje investicije na tem področju.
Številka teme: 1.10.4.
Naslov teme: Kaznovalna politika pri spolni kriminaliteti
Cilj projekta:
– ugotoviti, kakšna je kaznovalna politika slovenskih sodišč v primeru kaznivih dejanj spolne kriminalitete:
– kako se sodna praksa giblje v okviru zakonskih kaznovalnih razponov, 
– katere okoliščine, vključno s povratništvom, sodišča upoštevajo pri izrekanju sankcij. 
Številka teme: 1.10.5.
Naslov teme: Uveljavljanje kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev v Sloveniji
Cilji projekta:
– analiza obstoječega stanja v Republiki Sloveniji na področju uveljavljanja kolektivnega sodnega varstva v primerih množičnega oškodovanja potrošnikov in drugih skupin oškodovancev:
– ugotoviti, ali veljavna ureditev Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT) za prizadete osebe predstavlja učinkovit pravni okvir za kolektivno uveljavljanje tožbenih zahtevkov v primerih množičnega oškodovanja; 
– ugotoviti vzroke za nizko število primerov uveljavljanja tožbenih zahtevkov po ZKolT od začetka njegove uporabe; ali so vzroki pravne ali dejanske narave; ali je številčnost primerov v Sloveniji primerljiva drugim državam (pet držav, med njimi najmanj tri iz EU); 
– opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZKolT nadgradile tako, da bo ta omogočala njegovo širšo uporabo; 
– analiza skladnosti veljavnega normativnega okvira z Direktivo (EU) 2020/1828 Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES:
– ugotoviti, kako so države članice EU (najmanj tri države) uskladile svojo normativno ureditev z Direktivo (EU) 2020/1828;
– ugotoviti, v kolikšnem obsegu ureditev ZKolT odstopa od navedene Direktive (EU) 2020/1828;
– opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZKolT nadgradile tako, da bo ta usklajena z Direktivo (EU) 2020/1828.
Številka teme: 1.10.6.
Naslov teme: Pravne in dejanske možnosti razbremenitve sodnika opravil, ki po svoji vsebini niso sojenje
Cilji projekta:
– ugotoviti, kakšne so v Republiki Sloveniji pravne in dejanske možnosti za razbremenitev sodnika opravil, ki po svoji vsebini niso sojenje, in s tem v zvezi tudi:
– ugotoviti, kakšne so pravne in dejanske možnosti za razbremenitev sodstva nalog, ki po vsebini ne spadajo med sodne, njihov prenos na druge organe, in posledično proučiti kriterije glede potrebnega števila mest sodnikov in sodnega osebja; 
– ugotoviti, kateri so razlogi za dejansko manj rešenih sodnih zadev v obdobju zadnjih petih poročevalskih let. 
Tematski sklop: 1.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 1.11.1.
Naslov teme: Nadgradnja analitske platforme za preiskovanje finančnih tokov
Cilji projekta:
– uvedba in študija novih načinov vizualizacij podatkov o finančnih transakcijah;
– vključitev novih modulov za analize podatkov;
– razširitev nabora vhodnih podatkov;
– spodbujanje sodelovanja med organi pregona in raziskovalnimi organizacijami.
Številka teme: 1.11.2.
Naslov teme: Transatlantsko sodelovanje in diaspora kot mehka moč – vloga in pomen izobražencev v Združenih državah Amerike in Kanadi
Cilji projekta:
– popisati, analizirati in oceniti dosedanjo vlogo ter obseg in potencial slovenskih intelektualcev, kulturnikov in gospodarstvenikov, ki živijo v Severni Ameriki, posebej posameznikov, ki so se izselili po letu 1991;
– analizirati njihov interes, možnosti in vpliv za promocijo Slovenije pred zveznimi, državnimi/regionalnimi in lokalnimi oblastmi, gospodarskimi subjekti, znanstvenoizobraževalnimi in kulturnimi institucijami ter drugimi relevantnimi deležniki iz Združenih držav Amerike in Kanade;
– analizirati njihov interes in možnosti za podporo Sloveniji v smeri njene večje internacionalizacije in globalne prepoznavnosti;
– narediti primerjalno analizo, kako druge (najuspešnejše) države uporabijo intelektualni, kulturni in gospodarski vrh diaspore za promocijo države, zastopanje njenih interesov ter njeno večjo internacionalizacijo in globalno prepoznavnost.
Številka teme: 1.11.3.
Naslov teme: Učinkovitost rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Cilji projekta:
– ugotoviti število udeležencev po posameznih vzrokih za udeležbo na rehabilitacijskih programih (alkohol, droge, hitrost) in po vrsti programov (edukacijske, psihosocialne delavnice ter programi varne vožnje) od leta 2012 naprej;
– ugotoviti, ali so rehabilitacijski programi, ki ji določa zakon o voznikih in izvaja Javna agencija RS za varnost prometa učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na spremenjenem vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih;
– ugotoviti zakonitosti predhodnih značilnosti kršiteljev – udeležencev rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oziroma prekoračitve hitrosti in drugi pomembni podatki);
– preveriti oceno udeležencev glede same izvedbe rehabilitacijskih programov (vsebine, pristopi, izvajalci, organizacijski vidiki);
– preveriti, ali so udeleženci v roku dveh let po zaključku programa ponovili že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti rehabilitacijskega programa;
– preveriti, ali so bili udeleženci v roku dveh let po zaključku programa udeleženi v prometni nesreči;
– preveriti kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v zvezi s pitjem alkohola oziroma uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče do prehitre vožnje po preteku vsaj enega leta od zaključka programa;
– preveriti kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (npr. uvedba obveznega dela v splošno korist, omejitev števila možnosti ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja …).
Številka teme: 1.11.4.
Naslov teme: Kriptografsko varen generator naključnih števil
Cilji projekta:
– analiza stanja na področju implementacije kriptografsko varnega generatorja naključnih števil z upoštevanjem morebitnih groženj s strani kvantnih računalnikov;
– določitev splošnih priporočil oziroma zahtev za kriptografsko varen generator naključnih števil ter metodologij za preverjanje pravilnosti implementacij;
– priprava predloga priporočil oziroma zahtev za kriptografsko varen generator naključnih števil, ki bi bil primeren za uporabo na področju tajnih podatkov (ločeno za različne stopnje tajnosti) ter metodologij za preverjanje pravilnosti implementacij (izsledki tega segmenta raziskave so na voljo izključno predlagatelju teme);
– razvoj »pravega« generatorja naključnih števil na fizikalnih osnovah (npr. na zakonih kvantne fizike, na diodah itd.) (izsledki tega segmenta raziskave so na voljo izključno predlagatelju teme);
– priprava referenčne implementacije kriptografsko varnega generatorja naključnih števil v tehnologiji FPGA (angl. Field Programmable Gate Array) (izsledki tega segmenta raziskave so na voljo izključno predlagatelju teme);
– razvoj modula psevdo generatorja naključnih števil za umestitev v aplikacije za mobilne naprave (izsledki tega segmenta raziskave so na voljo izključno predlagatelju teme).
Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse
Tematski sklop: 2.5. Gospodarska stabilnost
Številka teme: 2.5.1.
Naslov teme: Model splošnega ravnovesja z okoljsko in energetsko komponento
Cilja projekta:
– razvoj oziroma nadgradnja splošnih ravnovesnih makroekonomskih modelov, ki vsebujejo okoljsko in energetsko komponento (model je lahko sestavljen iz različnih modulov ali pa so v modelu integrirani vsi cilji);
– model naj omogoča dovoljšno število variabel in parametrov, ki se jih bo lahko nastavljalo in preko transmisijskih kanalov povezovalo energetske in okoljske učinke z ekonomskimi ter socialnimi; s tem povezano bodo identificirani »Šoki in ukrepi«, s katerimi bo možno opraviti različne simulacije; na primer povezava zniževanje izpustov na gospodarstvo in trg dela.
Številka teme: 2.5.2.
Naslov teme: Digitalna preobrazba in struktura slovenskega gospodarstva ter dolgoročna gospodarska rast in vzdržnost javnih financ Slovenije
Cilji projekta:
– identifikacija kanalov, smeri in moči povezav med digitalizacijo (tudi z vidika uvajanja 5G omrežja) in dolgoročno gospodarsko rastjo Slovenije na podlagi empiričnih podatkov (na makro ravni), vključno s preverjanjem povezav med digitalizacijo in tehničnim napredkom, zalogo kapitala in agregatno ponudbo delovne sile (z vidika zaposlenosti in delovnih ur na zaposlenega);
– opredelitev neto učinka digitalizacije na slovensko gospodarstvo;
– identifikacija interakcije med digitalizacijo in strukturo slovenskega gospodarstva na mikro ravni; vpliv digitalizacije na produktivnost podjetij in panog, mednarodno konkurenčnost, povpraševanju po delovni sili, plačah;
– identifikacija interakcije med strukturnimi spremembami gospodarstva in sistemi usposabljanja;
– identifikacija ustrezne metodologije za analiziranje omenjenih povezav;
– identifikacija vloge in ukrepanja fiskalne politike za zagotavljanje blaginje slovenskih državljanov in vzdržnosti javnih financ med procesom digitalne preobrazbe;
– identifikacija optimalnih virov financiranja sistemov socialne zaščite.
Številka teme: 2.5.3.
Naslov teme: Model za napovedovanje izdatkov sektorja država
Cilji projekta:
– pridobiti »top down« približek načrtovanja in napovedovanje izdatkov sektorja država (po ESA metodologiji), pri tem, da se zagotovi z mesečnim zamikom podatke za 4 javnofinančne blagajne;
– razviti modelski pristop, ki bo omogočil na agregirani ravni hitrejše ocene javnofinančnih tokov. Model mora omogočiti zajem ključnih izdatkov sektorja države (vse javnofinančne blagajne) kot opredeliti prispevek javnih zavodov, skladov, agencij in državna podjetja, ki so zajeta v sektorju država (vstopni podatki na podlagi AJPES bilanc);
– razviti model, ki bo omogočil povezavo podatkovnih baz (MF bilten in AJPES) in analitičnega orodja za napovedovanje. Pri tem je potrebno razviti ekonometrični izračun oziroma predlagati nove analitične pristope za obdelavo (preučevanje odvisnosti, iskanje ustreznih spremenljivk) in napoved podatkov;
– zagotoviti je potrebno napoved (na podlagi več preučenih spremenljivk) za posamezne kvartale in najmanj za prihodnja tri leta po ESA kategorijah:
– D1 / Sredstva za zaposlene (z možnostjo podkategorije: Plače in prispevki / JZ);
– P2 / Vmesna poraba (z možnostjo podkategorije: Izdatki za blago in storitve / JZ);
– D62&D6311&D6312&D6313 / Skupaj socialna nadomestila (nujno s podkategorijo: Bruto pokojnine / ZPIZ);
– P5 / Bruto investicije (nujno s podkategorijo: bruto investicije drugih enot sektorja država / ZPIZ);
– Reisdium preostalih temeljnih agregatov (D4, D3, D5, D7, D9) / posebej ločiti EU sredstva, ki niso porabljena znotraj sektorja država;
– opraviti analizo vsaj parih držav in njihovih modelov za napovedovanje izključno izdatkovne strani sektorja država.
Številka teme: 2.5.4.
Naslov teme: Akcijski načrt za želeno povečanje blaginje v Sloveniji
Cilji projekta:
– opredelitev ključnih dejavnikov zaostajanja produktivnosti v Sloveniji;
– omejeno število ukrepov z največjim učinkom na zmanjšanje zaostajanja produktivnosti v Sloveniji glede na Avstrijo in Nemčijo;
– razvrstitev ukrepov glede na njihov učinek na rast produktivnosti in višanje blaginje v Sloveniji;
– prilagoditev ukrepov;
– prilagoditev in nadgradnja obstoječega akcijskega načrta v luči »protikoronskih« ukrepov za blaženje negativnih učinkov zdravstvene krize na rast produktivnosti v Sloveniji.
Tematski sklop: 2.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 2.6.1.
Naslov teme: Izdelava aplikativnega modela za merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij
Cilji projekta:
Priprava strokovnega predloga enotne metodologije merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij na nacionalnem nivoju za potrebe priprave uredbe o merjenju družbenih učinkov socialnih podjetij.
– analiza merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij in drugih subjektov socialne ekonomije v mednarodnem prostoru tj. v vsaj 3 primerljivih državah članicah EU:
– posnetek in analiza stanja, 
– identifikacija in analiza deležnikov, 
– identifikacija in analiza kazalnikov za merjenje družbenih učinkov, 
– identifikacija in analiza podpore za merjenje družbenih učinkov (vsebinska, finančna in IT podpora); 
– priprava možnih modelov za ugotavljanje in merjenje družbenih učinkov slovenskih socialnih podjetij in drugih subjektov socialne ekonomije;
– oblikovanje najbolj optimalnega modela merjenja družbenih učinkov za slovenski institucionalni kontekst, ki mora biti, zaradi evropske primerljivosti, usklajen z mednarodnimi dokumenti ter prilagojen razmeram in potrebam socialno podjetniške prakse v Sloveniji (poenostavljen);
– opredelitev metodologije samoocenjevanja slovenskih socialnih podjetij in drugih subjektov socialne ekonomije ter preverba usposobljenosti sektorja za izvedbo merjenja družbenih učinkov (izvedba testiranja);
– oblikovanje navodil za praktično uporabo modela merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij.
Številka teme: 2.6.2.
Naslov teme: Mapiranje, analiza in modeliranje tokov lesa in v njem vezanega ogljika v Sloveniji
Cilji projekta:
– priprava znanstvene podlage in strokovnega predloga za pripravo politike (metodologija, ukrepi), ki bi kot ponor ogljika upoštevala tudi vezavo biogenega ogljika v izdelke (bilančno povečanje količine biogenega ogljika v izdelkih iz lesa in lesnih tvoriv) ter to priznala pri uresničevanju ciljev iz zavez v energijsko-podnebnih zakonodajnih svežnjih (npr. »fit for 55«);
– priprava predloga modela za obdavčitev na osnovi ogljičnega odtisa izdelka oziroma drugega relevantnega kriterija in priprava predloga dodatnih ukrepov države za vzpodbujanje porabe lesa in investicij v lesno industrijo. Priprava scenarijev za umestitev investicij, potrebnih za učinkovito prestrukturiranje slovenske lesnopredelovalne industrije, da bi dosegla cilje, ki so zastavljeni v strateških dokumentih s področja lesne predelave in Slovenski industrijski strategiji, in ki bi pripomogle k uresničitvi zavez, ki jih je Slovenija sprejela v EU;
– ovrednotenje pozitivnih ekonomskih učinkov doseženih s predelavo lesa z vidika vezave CO2 v izdelkih;
– oblikovanje modela, ki bo zajel snovne tokove lesa v njegovi pridelavi, predelavi (primarni in sekundarni), pri zbiranju ostankov in odpadkov, ponovni uporabi in rabi v energetiki. Model naj ovrednoti te tokove predvsem z ekonomskega (vključno z ovrednotenjem vezave CO2 v izdelkih) in okoljskega (predvsem bilance emisij toplogrednih plinov) vidika, kjer je to smiselno in mogoče pa tudi iz družbenega. Pri tem naj eksplicitno izpostavi ne le zmanjšanje emisije toplogrednih plinov zaradi izdelave in uporabe lesenih izdelkov (in ne izdelkov iz drugih, energijsko potratnejših tvoriv ali tvoriv fosilnega izvora) ampak tudi količino biogenega ogljika, ki je vezan v lesne izdelke. Model naj bo pripravljen na širitve in posodabljanja, omogoči pa naj optimizacijo rešitev tako z gospodarskega kot okoljskega vidika (vključujoč logistiko in reverzno logistiko), oziroma kombinacije obeh.
Številka teme: 2.6.3.
Naslov teme: Tehnična varnost kibernetske infrastrukture
Cilja projekta:
– študija izpostavljenosti tveganjem kibernetske varnosti na tehnoloških področjih 5G + 6G omrežja, kibernetska varnost z Blockchain, internet stvari (IoT) oziroma kibernetsko fizični sistemi, podatki, obogatena / navidezna resničnost (AR/VR);
– priporočila ukrepov za zmanjševanje tveganj v projektih integracije sistemov (digitalne transformacije) v vertikalne sektorje kritične infrastrukture, javna varnost, pametna mesta in skupnosti, multimedija, zdravstvo, pametne zgradbe in industrija.
Številka teme: 2.6.4.
Naslov teme: Priprave metodologije in presoja učinkovitosti ukrepov iz naslova Strategije pametne specializacije
Cilj projekta:
– vzpostaviti podatkovni model in prakso celovitega in koherentnega spremljanja in presoje ukrepov kohezijske politike na področju raziskav, razvoja in spodbujanja inovativnosti na podlagi izkušenj z izvajanjem S4 v VFO 2014-2020 in VFO 2021-2027.
Številka teme: 2.6.5.
Naslov teme: Vzpostavitev centralnega izvajanja nacionalnih medlaboratorijskih primerjav v nacionalnem meroslovnem sistemu
Cilj projekta:
– vzpostaviti centralni sistem izvajanja nacionalnih medlaboratorijskih primerjav za akreditirane in napredne industrijske kalibracijske laboratorije (na primeru fizikalne veličine dolžina).
Tematski sklop: 2.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 2.9.1.
Naslov teme: Analiza vpliva podnebnih sprememb in turističnega prometa na trajnostni razvoj turističnih destinacij z identifikacijo potrebnih ukrepov za javni in zasebni sektor
Cilji projekta:
– analiza vpliva turizma v Sloveniji na podnebje, ki mora v okviru izračuna CO2 zajeti vse ključne elemente, ki vplivajo na podnebje: pregled obstoječih modelov in primerjalna analiza tujih praks ter vzpostavitev modela merjenja za slovenski turizem na ravni destinacij;
– analiza vpliva podnebnih sprememb na posamezne turistične makro destinacije: pregled obstoječih modelov in primerjalna analiza tujih praks ter vzpostavitev modela merjenja za slovenski turizem na ravni destinacij;
– razvoj algoritma za napovedovanje/projiciranje vpliva podnebnih sprememb ter ogljičnega odtisa, kot posledice naraščajočega obiska gostov na turistične destinacije;
– identifikacija ključnih skupin deležnikov v slovenskem turističnem gospodarstvu, ki v največji meri prispevajo k povečani vsebnosti CO2 v ozračju ter tistih, ki so najbolj prizadeti z vidika podnebnih sprememb – med drugim organizatorji potovanj, turistične agencije, letalski prevozniki, žičničarji, ponudniki nastanitev, gostinci itd.;
– identifikacija kriznih destinacij ali con, ki potrebujejo produktno, upravljavsko, infrastrukturno ali trženjsko prilagoditev;
– opredelitev potrebnih ukrepov s konkretnimi predlogi za ukrepanje v smislu prilagajanja turistične ponudbe, infrastrukture, trženja itd. za blaženja posledic podnebnih vplivov in zmanjšanje ogljičnega odtisa (prilagoditvena strategija s predlaganimi tehnološkimi in drugimi usmeritvami, opredelitev novih priložnosti v turistični dejavnosti zaradi podnebnih sprememb …);
– strateške usmeritve za izboljšanje trajnostnega razvoja slovenskega turizma;
– priporočila morajo biti izdelana posebej za zasebni sektor – raven lokalnih turističnih ponudnikov in posebej za javni sektor, ločeno za nivo občin in nivo države;
– priporočila morajo zajeti tiste aktivnosti, ki bodo usmerjale prilagajanje slovenskega turističnega gospodarstva novim spremembam v okolju zaradi podnebnih sprememb in rasti CO2 kot posledice turistične dejavnosti v naslednjih 10 do 20 letih;
– predlagane aktivnosti prilagajanja morajo biti realno izvedljive, upoštevajoč vse morebitne omejitve, tako okoljske (prostorske), kot gospodarske.
Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje
Tematski sklop: 3.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Analiza javnopolitičnih sprememb na področju izobraževanja v Sloveniji v obdobju od osamosvojitve do danes in analiza umeščanja razvoja vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v evropske in globalne javnopolitične trende
Cilji projekta:
– sistematična analiza glavnih javno političnih sprememb na področju izobraževanja v Sloveniji v obdobju od osamosvojitve do danes s fokusom na kakovost in pravičnost izobraževanja;
– analiza za Slovenijo relevantnih evropskih in globalnih trendov razvoja izobraževanja z zasledovanjem ciljev kakovosti in pravičnosti;
– opredelitev ključnih kazalnikov za spremljanje ciljev razvoja kakovosti in pravičnosti izobraževanja na nacionalni in mednarodni ravni ter opredelitev položaja Slovenije v evropskih in globalnih trendih razvoja izobraževanja;
– analiza nacionalnih, evropskih in globalnih trendov položaja vzgojnoizobraževalnega sistema v odnosu do drugih družbenih podsistemov;
– priprava predlogov za sistemske spremembe snovanja razvoja vzgojnoizobraževalnega sistema v Sloveniji;
– opredelitev konceptualnega okvira in izhodišč za nadaljnjo javno politično razpravo o razvoju izobraževanja v Sloveniji.
Številka teme: 3.2.2.
Naslov teme: Znanje kot vseživljenjski človeški kapital – analiza stanja in dejavnikov spodbujanja vseživljenjskega učenja v Sloveniji
Cilji projekta:
– analizirati stanje vseživljenjskosti učenja v Sloveniji v mednarodno primerjalnem vidiku, izhajajoč iz ciljev Strategije vseživljenjskosti učenja v Sloveniji (2007) in hkratno z umeščanjem položaja Slovenije v globalne trende trajnostnega razvoja in digitalnega preboja;
– analizirati raznolikost stanja vseživljenjskosti učenja v Sloveniji po regijah in različnih vrst pismenosti;
– pripraviti pregled modelov in dosedanjih aktivnosti in razviti nove ter povečati njihove učinke v spodbujanju vseživljenjskosti učenja v Sloveniji;
– identificirati in analizirati dejavnike krepitve oziroma slabitve vseživljenjskosti učenja v Sloveniji z razvojem inštrumentarija krepitve;
– oblikovanje modela za spodbujanje razvoja spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih in zmanjševanje digitalne vrzeli, še posebno za t. i. ranljive skupine, razviti predloge za inovativne andragoške strategije za učenje v lokalnem ali delovnem okolju, ki spodbujajo trajnostni razvoj in krožno gospodarstvo.
Številka teme: 3.2.3.
Naslov teme: Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne šolske arhitekture s ciljem podpore celovitemu trajnostnemu načinu življenja in dela v šoli
Cilji projekta:
– analiza primerov dobre trajnostne arhitekturne prakse na področju šolske infrastrukture v državah, primerljivih s Slovenijo po dosežkih znanja v mednarodnih raziskavah (OECD PISA idr.), in ki so hkrati širše prepoznavne po vidnejših dosežkih tudi na področju trajnostnega (vključujočega, prožnega, inovativnega, zdravega itn.) oblikovanja šolskega prostora (npr. Danska, Finska, Nizozemska, Avstrija, Nemčija idr.), z možnostjo prenosa obravnavanih elementov, modelov in konceptov v drugih državah v slovensko prakso;
– pri analizi in raziskovanju primerov dobre prakse iz drugih držav, raziskovanju novih možnosti za posodobitev, (pre)oblikovanje šolske stavbe in prostorov s ciljem podpore celovitejšemu trajnostnemu načinu življenja in dela v šoli, so v ospredju naslednji vsebinski poudarki: 1. večja integracija elementov gibalne in športne vzgoje ter drugih prvin zdravega življenjskega sloga in zdravja v šolski vsakdan, 2. arhitekturna zasnova vključujočega prostora za vse skupine učencev in učenk (upoštevanje zahtev prilagajanja fizičnega prostora in procesa izobraževanja učencem in učenkam s posebnimi potrebami) in 3. protipotresna varnost šol;
– opredelitev osnovnih elementov in oblikovalskih načel zasnove »trajnostne šole«, skladno s trajnostnimi načeli in sodobnimi pedagoškimi pristopi, z vsebinskima poudarkoma na omogočanju inkluzivnega pristopa na področju dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter celovitejšega pristopa pri integraciji gibalne in športne vzgoje ter drugih prvin zdravega življenjskega sloga v šolski vsakdan;
– priprava splošne ocene o stanju protipotresne varnosti na obstoječem stavbnem fondu šol glede na čas gradnje;
– priprava arhitekturnih smernic oziroma priporočil za oblikovanje »trajnostne šole« v Sloveniji, bolj elaborirano z vidika prilagajanja učencem in učenkam s posebnimi potrebami ter večje integracije telesne dejavnosti v šolski vsakdan, vključujoč tudi splošna priporočila za izboljšanje protipotresne varnosti šol – za pomoč in usmeritev šolam, oblikovalcem in investitorjem pri raznih manjših in večjih intervencijah v šolski prostor, pri prenovah obstoječih in zasnovah novih šolskih objektov.
Številka teme: 3.2.4.
Naslov teme: Program usposabljanja za kibernetsko varnost
Cilja projekta:
– analiza obstoječih programov, ki pokrivajo kibernetsko varnost;
– priprava programa usposabljanja za kibernetsko varnost za IKT strokovnjake v podjetjih in institucijah.
Tematski sklop: 3.12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 3.12.1.
Naslov teme: Večjezični slovar za področje geoinformatike
Cilji projekta:
– razviti koncept večjezičnega slovarja za področje geoinformatike (slovenski, angleški in nemški jezik);
– razviti procesni model za usklajevanje prevodov in razlage terminov s strani več udeležencev;
– vzpostaviti e-platformo za objavo usklajenih različic prevodov in razlage terminov z možnostjo naknadnega dodajanja komentarjev/posodabljanja vsebin z ustreznimi metapodatki (avtorji gesel, datum objave);
– priprava nabora terminov in vzpostavitev slovarja za ta nabor terminov, pridobljenih na podlagi aktualnih geoinformacijskih tehnologij in zakonodaje s področja javne prostorske podatkovne/informacijske infrastrukture in javne geodetske službe;
– priprava standardnega izvedbenega načrta za posodabljanje oziroma dopolnjevanje slovarja po zaključku projekta.
Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje
Tematski sklop: 4.1. Zdravo in aktivno življenje
Številka teme: 4.1.1.
Naslov teme: Postavitev modela za izračun energetskega in okoljskega odtisa vozil na primeru izvajanja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJS_JPP) v Republiki Sloveniji
Cilji projekta:
– analiza ključnih dokumentov v veljavi na področju rabe obnovljivih goriv v transportu na ravni Slovenije in EU, pregled stanja na področju rabe obnovljivih goriv v RS in izbranih EU državah in identifikacija izzivov in dilem povezanih z zasledovanjem ciljev;
– izvedba raziskav obstoječih tehnologij pogonov vozil (avtobusov) v sistemu javnega potniškega prometa v RS z vidika: porabe energije, emisij toplogrednih plinov in drugih onesnažil ter ocena vpliva celotne flote teh avtobusov na nacionalne cilje glede zavez na področju podnebnih in okoljskih zavez;
– zasnova metodologije vrednotenja energetskega in okoljskega odtisa vozil na primeru izvajanja gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJS_JPP) v RS v skladu z obstoječo nacionalno in evropsko zakonodajo, strategijami, resolucijami, načrti in ukrepi;
– postavitev merilne verige za izvedbo meritev na testnih avtobusih z različnimi pogonskimi sistemi (motorji z notranjim zgorevanjem s kapljevitimi in plinastimi gorivi, hibridni pogoni, električni pogoni in gorivne celice (opcijsko));
– izvedba meritev avtobusov z opisanimi pogonskimi sistemi v predhodni točki na obstoječih linijah gospodarske javne službe javnega potniškega prometa (GJS_JPP), kar vključuje:
– merjenje položaja, hitrosti in pospeškov vozila. Zaželeno je, da se poleg satelitskih podatkov zajema tudi podatke z vozilskega računalnika, 
– merjenje izpustov onesnažil analiziranih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem z uporabo PEMS (portable emission measurement systems) opreme, primerne za meritve cestnih vozil, vključujoč število in maso trdnih delcev ter plinasta onesnažila: CO, CO2, THC, NOx (za zagotavljanje primerljivosti s sorodnimi študijami v EU mora večina merilne opreme ustrezati Uredbi 2017/1151, ki predpisuje postopke za spremljanje izpustov vozil v realnem prometnem toku);
– sistemizacija podatkovnih zbirk izmerjenih podatkov v smiselne celote ter izgradnja baze podatkov meritev;
– zasnova simulacijskega orodja za modeliranje dinamike vožnje vozil in izračun izpustov onesnažil, ki temelji na fizikalnih enačbah in izmerjenih bazah podatkov in omogoča določanje optimalnega pogonskega sklopa, ustreznih energentov in potrebne infrastrukture za vozila z različnimi karakteristikami in pogonskimi sistemi na poljubnih progah;
– razvoj in validacija prototipnega programskega orodja v široko razširjenem programskem jeziku. Demonstracija delovanja in interpretacija rezultatov prototipnega orodja za vsaj 10 kombinacij tras in tipov vozil v sklopu JPP, ki jih določi Ministrstvo za infrastrukturo;
– vrednotenje vpliva uvajanja vozil z različnimi pogonskimi sistemi na doseganje ciljev v skladu z obstoječo nacionalno in evropsko zakonodajo, strategijami, resolucijami, načrti in ukrepi, kar specifično obsega izračun porabe energije za pogon vozila, deležev porabe goriv, deležev obnovljivih virov in izpustov onesnažil ter izračun okvirnih (ocenjenih) stroškov nabave in uporabe takšnih vozil.
Tematski sklop: 4.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov
Številka teme: 4.9.1.
Naslov teme: Analiza ocen zdravstvenih in okoljskih tveganj zaradi uvajanja omrežja 5G v Sloveniji
Cilj projekta:
– izdelati analizo ocen morebitnih zdravstvenih in okoljskih tveganj ob uvajanju nove tehnologije 5G v Sloveniji in javnosti objektivno podati informacije o ugotovitvah izvedene ocene. Pri tem se upoštevajo zadnja spoznanja znanosti, nacionalna zakonodaja, dokumenti, smernice in priporočila vodilnih mednarodnih inštitucij in analize najnovejše znanstvene literature.
Številka teme: 4.9.2.
Naslov teme: Novelacija Regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija
Cilj projekta:
– izdelava metodologije vsebinske posodobitve regionalizacije krajinskih tipov;
– posodobitev Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji s predlogi potrebnih ukrepov za preprečitev neželenih sprememb v prihodnje ter usmeritvami za varstvo in razvoj v okviru instrumentov ključnih javnih politik;
– posodobitev nabora izjemnih krajin na nacionalni ravni za uvrstitev med javno dostopne in obvezujoče podatke v prostorskem načrtovanju, presojanju vplivov na okolje (krajino) in upravljanju le-teh, ter oblikovanje meril za opredeljevanje izjemnih krajin na regionalni in lokalni ravni v okviru prostorskega načrtovanja;
– posodobitev nabora prepoznavnih slovenskih krajin in njihova vključitev v regionalizacijo krajinskih tipov;
– inventarizacija in digitalizacija krajinskih prvin v okviru območij izjemnih krajin in vključitev v regionalizacijo krajinskih tipov ter priprava geolociranih vektorskih slojev krajinskih prvin v območjih izjemnih krajin v prostorsko informacijski sistem;
– priprava podatkovnih slojev regionalne klasifikacije krajinskih tipov ter prepoznavnih in izjemnih krajin v vektorski obliki za vključitev v prostorski informacijski sistem.
Številka teme: 4.9.3.
Naslov teme: Metodologija presoje vplivov na krajino v okviru postopkov PVO
Cilj projekta:
Cilji raziskovalnega projekta so pripraviti metodološke osnove in podlage za oblikovanje navodil za obravnavo krajine v postopkih presoj vplivov na okolje na osnovi:
– preveritve uveljavljenih praks na tem področju in možnih načinov vrednotenja;
– opredelitve teoretičnih podlag in primerjave praktičnih izkušenj;
– priprave nabora metodologij za opis stanja krajine in določanje vplivov nameravanega posega na krajino;
– priprave nabora kazalnikov pri vsaki izpostavljeni metodi opisa stanja krajine in vplivov nameravanega posega na krajino;
– opredelitve meril vrednotenja pri simulacijah predvidenih posegov, pri modelih ranljivosti ipd.;
– opredelitve nabora možnih omilitvenih ukrepov.
Številka teme: 4.9.4.
Naslov teme: Opredelitev metodologije za izračun poplavnih valov rek na osnovi ekstremnih nalivov različnih povratnih nivojev in trajanja
Cilja projekta:
– opredeliti metodologijo za izračun poplavnih valov rek, ki bo temeljila na ekstremnih nalivih različnih povratnih nivojev in trajanja, teoretični porazdelitvi intenzitet padavin za čas trajanja naliva in hidrološkem modeliranju;
– uskladitev metodologije za izračun poplavnih valov rek s strokovnimi institucijami v Sloveniji za namen splošne rabe.
Številka teme: 4.9.5.
Naslov teme: Preveritev strokovne utemeljenosti površin v posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)
Cilj projekta:
– pregled vrst in habitatnih tipov na območjih Natura, ki so zaradi naravnega razvoja izgubili svojo ohranitveno vrednost, kljub temu, da so bili izvedeni potrebni ukrepi za preprečitev tega slabšanja, in priprava seznama z vsemi zahtevanimi utemeljitvami;
– pregled površin, na območjih Natura, na katerih so zaradi naravnega razvoja vrste in habitatni tipi izgubili svojo ohranitveno vrednost, kljub temu, da so bili izvedeni potrebni ukrepi za preprečitev tega slabšanja, in priprava seznama z vsemi zahtevanimi utemeljitvami;
– pregled vrst in habitatnih tipov, kjer zaradi taksonomskih sprememb vrst ali sprememb povezanih z Interpretation Manual of European Union Habitats te vrste oziroma HT niso več kvalifikacijski za določitev območja Natura 2000 in določitev površin ter priprava seznama z vsemi zahtevanimi utemeljitvami;
– pregled površin, ki so bile po določitvi območij Natura 2000 pozidane ali določene kot stavbne v postopku, katerega odločitev ni bila izpodbijana oziroma je tak postopek zaključen.
Številka teme: 4.9.6.
Naslov teme: Študija interesov in možnosti Republike Slovenije glede ohranjanja morskega okolja in upravljanja z morskimi viri v izključni ekonomski coni ter območjih izven nacionalne jurisdikcije
Cilji projekta:
– analiza obveznosti države, ki razglaša IEC, da z ukrepi in primernim upravljanjem z viri zagotovi ohranitev in ne ogrozi obstoja živih naravnih bogastev;
– analiza možnosti sodelovanja obalne države in drugih držav glede ohranjanja morskega okolja, upravljanja z morskimi viri in s tem povezanega znanstvenega raziskovanja v izključni ekonomski coni ter možnosti nasprotovanja obalne države, če so prizadeti njeni interesi;
– analiza pomena dolžnosti sodelovanja držav v zaprtih in polzaprtih morjih glede upravljanja z morskimi viri, ohranjanja morskega okolja in znanstvenega raziskovanja;
– analiza predlogov ureditve ukrepov, kot so orodja za upravljanje na posamičnih področjih, vključno z morskimi zaščitenimi območji (Area Based Management Tools, including Marine Protected Areas), v okviru pogajanj mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravu morja o ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti na območjih izven nacionalne jurisdikcije (BBNJ) z vidika okoljske politike Republike Slovenije in njenega članstva v EU;
– priprava priporočil za oblikovanje konkretnih stališč in predlogov kompromisov glede področij največjih razhajanj.
Tematski sklop: 4.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 4.11.1.
Naslov teme: Raziskave za opredelitev in preprečevanje obremenjevanja vodozbirnega zaledja Jelševniščice in Otovca, s posebnim ozirom na habitat črne človeške ribice
Cilj projekta:
– zagotavljanje ugodnih življenjskih pogojev v habitatu črne in bele človeške ribice v kraškem zaledju Jelševniščice in Otovca;
– prilagoditev rabe prostora in doseganje trajnostne rabe kraškega zaledja obeh izvirov;
– izdelava priporočil in ukrepov za prilagoditev rabe prostora iz poglavitnih virov obremenjevanja, predvidoma poselitve (komunalna odpadna voda) in kmetijstva, na sprejemljivo raven.
Predvidene aktivnosti obsegajo zlasti:
– opredelitev vodozbirnih območij izvira Jelševniščice in Otovca;
– analiza stanja – obstoječe rabe prostora ter glavnih virov obremenjevanja v zaledju obeh izvirov;
– opredelitev deleža posameznih aktivnosti v prostoru k celokupnemu obremenjevanju izvirov, predvsem kmetijstva in poselitve (komunalne odpadne vode), s poudarkom na bilanci dušika;
– analiza rabe obstoječih okoljskih in kmetijskih ukrepov za zmanjšanje vpliva na občutljivih območjih;
– določitev ukrepov za izboljšanje kakovosti habitata na sprejemljivo (trajnostno) raven (komunala, kmetijstvo);
– določitev ukrepov za zmanjšanje tveganja za onesnaženje habitata, ki bi povzročila bistveno zmanjšanje številčnosti črne človeške ribice (komunala, kmetijstvo);
– pripravljenost pristopa za apliciranje na drugih občutljivih kraških območjih.
Številka teme: 4.11.2.
Naslov teme: Raziskave za opredelitev onesnaženosti podzemnih jam na ravni Slovenije, njihovo prednostno sanacijo ter monitoring stanja jam
Cilji projekta:
– popis onesnaženosti jam na ravni Slovenije;
– priprava načrta prednostne sanacije jam v Sloveniji;
– izboljšanje monitoringa stanja jam.
Predvidene aktivnosti obsegajo zlasti:
– popis stanja jam na podlagi vzpostavitve enotne metodologije za vrednotenje,
– raziskavo onesnaženosti jam na ravni pokrajin,
– določitev prednostne sanacije jam na ravni Slovenije,
– razvoj protokola za izvedbo sanacije jam v Sloveniji,
– uvedba izboljšanega protokola zbiranja podatkov o stanju jam v Sloveniji,
– razvoj metod za oceno količine odpadkov v onesnaženih jamah,
– izvedba monitoringa jam na izbranem vzorcu onesnaženih jam.
Številka teme: 4.11.3.
Naslov teme: Ekosistemske storitve – Kartiranje, vrednotenje ekosistemskih storitev območij varstva narave
Cilji projekta:
– vzpostavitev protokolov kartiranja in vrednotenja ekosistemskih storitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot;
– vključevanja vrednostnih ocen izbranih ekosistemskih storitev za pripisovanje dejanskega pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v postopkih odločanja o gospodarskem in prostorskem razvoju;
– priprava priročnika za vrednotenje ekosistemskih storitev, ki jih biotska raznovrstnost in naravne vrednote zagotavljajo in za uporabo vrednostnih ocen v postopkih usmerjanja razvoja v prostoru.
Številka teme: 4.11.4.
Naslov teme: Raziskava zvezdogleda in platnice na reki Savi in pritokih ter raziskava učinkovitosti ribjih stez/prehodov za ribje organizme na spodnji Savi
Cilj projekta:
– raziskava populacije zvezdogleda in platnice na Savi in pritokih;
– razvoj metode za raziskavo zvezdogleda in platnice;
– razvoj metode za raziskavo zvezdogleda in platnice v območjih hidroelektrarn;
– raziskava zvezdogleda in platnice na območjih hidroelektrarn na Savi;
– raziskave učinkovitosti omilitvenih ukrepov na Spodnji Savi (ribje steze, prehodi za ribje organizme itd.).
Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja
Tematski sklop: 5.3. Dostojno življenje za vse
Številka teme: 5.3.1.
Naslov teme: Celostni pristop k razvoju ob prometnih koridorjih in vozliščih
Cilji projekta:
– oblikovanje koncepta razvoja ob prometnih koridorjih in vozliščih, ki bi zagotovil usklajeno načrtovanje prometnih, prostorskih in razvojnih aktivnosti na ravni Republike Slovenije, upoštevaje preskrbo z javnim potniškim prometom, dnevno mobilnost, storitve splošnega pomena, vlogo območij v prostorskem razvoju Slovenije, demografskih projekcij in prilagajanje podnebnim spremembam;
– oblikovanje predloga policentričnega sistema prometnih vozlišč kot izvornih in ponornih območij dnevne mobilnosti;
– preučitev koncepta razvoja ob železniških postajah kot modela za bolj trajnosten način poselitve, nizko-ogljične družbe, visoke kakovosti življenja, aktivnih oblik mobilnosti …;
– izdelava / vzpostavitev prototipa za zasnovo naprednega MaaS koncepta (»Mobility as a Service« – »Mobilnost kot storitev«), ki bi vključeval poleg javnega transporta in aktivne mobilnosti ter novih mobilnostnih storitev tudi privatna vozila, in sicer na moderen ter podatkovno zasnovan (data-driven) način;
– izdelava smernic za povezovanje prometnega in prostorskega načrtovanja na lokalni ravni;
– priprava regionalno-specifičnih strokovnih podlag za vključitev razvojnih koridorjev v planske dokumente na regionalni ravni (regionalni razvojni program, regionalni prostorski plani, celostna prometna strategija na ravni regije);
– predlog ukrepov za krepitev sistema javnega potniškega prometa na koridorjih ter za učinkovitejšo navezavo zalednih območij na prometne koridorje;
– preučitev dobrih praks iz tujine za bolj trajnosten model poselitve (vezane na koridorje) in učinkovitejšo organizacijo javnega potniškega prometa ter aktivnih oblik mobilnosti ter preučitev možnosti za njihovo vpeljavo v Sloveniji.
Tematski sklop: 5.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor
Številka teme: 5.6.1.
Naslov teme: Družbeno odgovoren raziskovalni sistem (etika, integriteta in enakost spolov)
Cilji projekta:
– izdelati pregled stanja za Slovenijo:
– pregled sistemske in institucionalne obravnave področja enakosti spolov na področju znanosti v Sloveniji (področja, cilji, sprejeti/predvideni ukrepi in spremljanje njihovega uresničevanja) in analiza stanja na tem področju,
– pregled institucionalizirane obravnave etičnih vprašanj: način obravnave in postopki, opredeliti delež, pogostost in vrsto obravnavanih prijav in pregled postopkov, zaključkov obravnav ter sprejetih/predvidenih ukrepov za kršitve ter analiza stanja na tem področju;
– identificirati sistemske vzroke in dejavnike, ki vplivajo na vzpostavitev družbeno odgovornega raziskovalnega sistema (na področju etike in enakosti spolov) ter primerjava stanja pri nas s stanjem v tujini (npr. Avstrija);
– pripraviti priporočila in predloge sprememb ter izboljšav na ravni institucij za družbeno odgovoren raziskovalni sistem v Sloveniji:
– za krepitev etike in integritete v slovenskem znanstvenoraziskovalnem prostoru, 
– za pomoč pri pripravi akcijskih načrtov za enakost spolov; 
– pripraviti priporočila in predloge sprememb ter izboljšav na sistemski/nacionalni ravni za krepitev naslavljanja etike in enakosti spolov v slovenskem znanstvenoraziskovalnem prostoru;
– seznanjati strokovno in širšo javnost o izsledkih raziskave in javnost senzibilizirati v smeri pomena družbeno odgovornega raziskovalnega sistema.
Številka teme: 5.6.2.
Naslov teme: Prenos inovacij in pravic intelektualne lastnine v poslovno prakso: sistem vrednotenja pravic intelektualne lastnine in urejanje medsebojnih odnosov med gospodarskimi subjekti in raziskovalnimi organizacijam v kontekstu sistema državnih pomoči
Cilji projekta:
– kvantitativna in kvalitativna analiza kritičnih točk prenosa pravic intelektualne lastnine iz raziskovalne sfere v gospodarstvo;
– pripraviti mednarodno primerjalni pogled na urejanje sistema državnih pomoči v sodelovalnih raziskovalno-razvojnih (RR) projektih podjetij in raziskovalnih organizacij;
– pripraviti mednarodno primerjalni pregled sistemov vrednotenja tržne vrednosti pravic intelektualne lastnine v sodelovalnih projektih;
– priprava smernic za upravljanje s pravicami intelektualne lastnine v okviru sodelovalnih RR projektov;
– pripraviti mednarodno primerjalni pregled sistemov vrednotenja tržne vrednosti pravic intelektualne lastnine v sodelovalnih projektih;
– oblikovanje optimalnega, dolgoročno vzdržnega sistema/modela/programa državnih pomoči z vidika projektov financiranih s strani evropske kohezijske politike;
– priprava predlogov potrebnih sprememb sistema državnih pomoči na EU ravni, ki bi jih bilo potrebno implementirati zaradi bolj učinkovitega sodelovanja.
Številka teme: 5.6.3.
Naslov teme: Vzpostavitev portala nacionalnega observatorija za umetno inteligenco v Sloveniji
Cilji projekta:
– razvoj portala nacionalnega UI observatorija (IT platforma in orodja za sprotno spremljanje aktivnosti raziskav, razvoja, uvajanja in uporabe UI v Sloveniji ter ugotavljanje UI potenciala v Sloveniji);
– priprava vseh podatkov za pregled, primerjavo in poročanje o stanju na področju UI v Sloveniji za potrebe EU in OECD in primerjavo med državami;
– določiti, povezati in pripraviti ustrezne vire podatkov, ki so potrebni za spremljanje in poročanje o stanju v Sloveniji za potrebe EU in OECD, na podlagi trenutno dostopnih različnih indikatorjev (npr. SURS, EU DESI indeks, AI WATCH, OECD UI observatorij, AI Index) ter vzpostaviti sistem sprotnega zbiranja in analize podatkov, ki bi omogočil dinamično analizo stanja, spremljanje potencialov in primerjavo z drugimi državami;
– zagotoviti orodje za ustrezno spremljanje in ovrednotenje ter po potrebi spreminjanje izvajanja vseh ukrepov programa NpUI;
– zagotoviti orodja za oceno učinkov izvedenih aktivnosti v skladu z okvirom opredeljenim v nacionalnem programu NpUI.
Tematski sklop: 5.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija
Številka teme: 5.11.1.
Naslov teme: Razvoj metodološkega pristopa za ugotavljanje učinkovitosti predpisov, standardov in priporočene prakse ICAO in EASA na področju povečevanja varnosti v zračnem prometu, "Safety Performance Indicators" (SPI)
Cilji projekta:
– razvoj metodološkega pristopa za ugotavljanje učinkovitosti predpisov, standardov in priporočene prakse ICAO in EASA na področju povečevanja varnosti v zračnem prometu glede na specifične pogoje in skladnost s potrebami mednarodnih ter ostalih javnih letališč v Republiki Sloveniji, nadzor maneverskih površin – SPI (Safety Performance Indicators);
– pregled obstoječih predpisov, standardov, priporočenih praks in strokovnih objav v okviru ICAO in EASA smernic;
– pregled specifičnih pogojev in skladnosti obstoječih praks z dolgoročnimi potrebami mednarodnih ter ostalih javnih letališč v Republiki Sloveniji;
– izdelava strokovnih podlag za oblikovanje predpisov s tega področja in strokovna podpora pri ocenjevanju učinkovitosti delovanja služb za nadzor manevrskih površin ter promocijo trajnostnih rešitev;
– izdelava predlogov za uvedbo inovativnih rešitev, dolgoročnih preventivnih metod za višanje varnosti v letalstvu ter testiranje novih, optimalnih praks za SPI (Safety Performance Indicators);
– določiti optimalni strokovno-raziskovalni ter izobraževalno-promocijski model višanja varnosti v letalskem prometu za podporo in referenco na nacionalnem nivoju;
– izdelati oceno prednosti multidisciplinarnega in interdisciplinarnega modela oziroma pristopa k trajnostnem višanju varnosti v letalstvu na osnovi primera dobre prakse ter referenc in učinkovitih izkušenj;
– oblikovanje izhodišč za povezovanje interdisciplinarne raziskovalne in ekspertne skupine na primeru konkretnega raziskovalnega projekta za razvoj in višanje varnosti letenja.
Številka teme: 5.11.2.
Naslov teme: Potenciali uporabe umetne inteligence na področju zagotavljanja kibernetske varnosti
Cilja projekta:
– analiza stanja na obravnavanem področju in njegova primerjalna ocena glede na trenutno situacijo v državah EU oziroma v razvitem svetu;
– identifikacija (morebitnih) področij, kjer ima Slovenija primerjalne prednosti oziroma razvojni potencial.
Številka teme: 5.11.3.
Naslov teme: Pregled pristopov določanja uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela policij v tujini in njihova aplikacija za policijo v Sloveniji
Cilji projekta:
– izdelati natančno analizo modelov in kriterijev, ki jih v državah Evropske unije in drugje v tujini, uporabljajo za ocenjevanje varnostnih razmer v državi ali ožji teritorialni skupnosti;
– predlagati model za ocenjevanje varnostnih razmer v Sloveniji;
– opredelitev ključnih ukrepov za izboljšanje varnostnih razmer v Sloveniji;
– izdelati natančno analizo modelov in kriterijev, ki jih v državah Evropske unije in drugje v tujini uporabljajo pri oceni uspešnosti in učinkovitosti dela policije;
– opraviti analizo uporabnosti teh pristopov/kriterijev v slovenskem okolju;
– predlagati in teoretično opredeliti celovit in enovit pristop merjenja uspešnosti in učinkovitosti dela slovenske policije, ki bi lahko bil neposredno uporaben in bi bil v skladu s strateškimi in operativnimi načrti slovenske policije.
Številka teme: 5.11.4.
Naslov teme: Učinkovit pritožbeni mehanizem nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov
Cilji projekta:
– prikaz in razumevanje pomena uvedbe pritožbenega postopka zoper občinske redarje, varnostnike in detektive z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
– spoznanje, kakšen nadzor nad navedenimi represivnimi subjekti bi bil najučinkovitejši za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
– možnosti za poenotenje standardov pritožbenih mehanizmov pri neupravičenih in prekomernih posegih v človekove pravice in dostojanstvo s strani drugih represivnih subjektov po vzoru pritožbenega mehanizma zoper policijo.
Številka teme: 5.11.5.
Naslov teme: Podnebno pogojene nesreče in odziv sistema zaščite, reševanje in pomoči v Republiki Sloveniji
Cilji projekta:
– izvedba analiz zakonskih okvirjev za organiziranje in delovanje na področju zaščite in reševanja na ravni lokalne samouprave v Republiki Sloveniji;
– pregled implementacije aktivnosti na področju organiziranja in delovanja sil ZRP na primeru podnebno pogojenih naravnih nesreč – izbor študij primerov držav članic EU;
– analiza delovanja sistema ZRP na primeru večjih nesreč v zadnjih 10 letih ter ustreznost odzivanja na nivoju mestnih občin, občin s sedežem upravnih enot in manjših občin;
– ugotavljanje morebitnih odstopanj med lokalnimi skupnostmi pri izvajanju aktivnosti ter analiza sodelovanja z regijsko in državno ravnjo na področju izvajanja ukrepov;
– predlogi izboljšav ter usmeritve pri nadaljnjem uvajanju sprememb odziva na podnebno pogojene naravne nesreče tako za lokalno, regionalno kot državno raven.
Številka teme: 5.11.6.
Naslov teme: Skladnost politik in (trajnostni) razvoj – presoja učinkov slovenskih nacionalnih politik na države v razvoju in na trajnostni razvoj RS
Cilji projekta:
– izdelava celovitega pregleda izvajanja javnih politik z največjimi učinki na trajnostni razvoj in na države v razvoju;
– opredeliti ključna področja z največjimi učinki javnih politik na trajnostni razvoj in na države v razvoju;
– oblikovati sistemske rešitve v zvezi z zmanjševanjem negativnih učinkov oziroma nekoherentnosti javnih politik iz prve točke;
– izdelati sistemsko rešitev v podporo Vladi in deležnikom v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politik na posameznem področju javnega interesa.
Številka teme: 5.11.7.
Naslov teme: Kriptografsko varen protokol za multimedijske konference preko spletnega vmesnika
Cilji projekta:
– analiza stanja na področju kriptografsko varnega protokola za multimedijske konference preko spletnega vmesnika;
– določitev splošnih priporočil oziroma zahtev za kriptografsko varen protokol za multimedijske konference preko spletnega vmesnika;
– določitev metodologij za preverjanje pravilnosti in varnosti implementacij;
– priprava referenčne implementacije kriptografsko varnega protokola (odpornega tudi na morebitne grožnje kvantnih računalnikov) za multimedijske konference preko spletnega vmesnika ter postopkov za preverjanje pravilnosti izvedbe (izsledki tega segmenta raziskave so na voljo izključno predlagatelju teme).
Številka teme: 5.11.8.
Naslov teme: Mladi in domovina
Cilji projekta:
– izvedba longitudinalne ankete na področju domovinske in državljanske pismenosti med mladimi v Sloveniji;
– kurikularna analiza visokošolskih predmetnikov študijev, ki izobražujejo izvajalce predmeta v osnovnošolskem sistemu izobraževanja Državljanska kultura in etika;
– opozoriti na odsotnost vsebin v visokošolskem sistemu izobraževanja;
– skozi analizo osnovnošolskih in srednješolskih predmetnikov opredmetiti domoljubne vsebine in jim znotraj obstoječih ali dopolnjenih oziroma spremenjenih učnih načrtov zagotoviti večje poudarke, izoblikovati konkretne predloge za izboljšanje izvajanja domoljubnih vsebin na način intenzivnega medpredmetnega povezovanja;
– izdelati predloge nadgradnje pri izobraževanju javnih uslužbencev na področju poznavanja domoljubnih vsebin;
– opredeliti načine spodbujanja mladih za vključevanje v sistem nacionalne varnosti in s tem zagotavljanje visoke stopnje varnosti;
– obrambne sposobnosti in delovanja civilne obrambe.
Tematski sklop: 5.12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve
Številka teme: 5.12.1.
Naslov teme: Upravljavska sposobnost občin na področju kapitalskih prihodkov – upravljanje s premoženjem
Cilji projekta:
– analiza kapitalskih prihodkov občin v zadnjih desetih letih (prihodki od prodaje blaga in storitev, prihodki od prodaje osnovnih sredstev, prihodki od prodaje zemljišč (kmetijska, stavbna, gozdovi), prihodki od najemnin (poslovni prostori, stanovanja, kmetijska zemljišča));
– analiza prihodkov iz naslova podeljenih koncesij in licenčnin;
– analiza trendov upravljanja s premoženjem po tipu občine in tipu kapitalskega prihodka.
Številka teme: 5.12.2.
Naslov teme: Razvoj in predlog implementacije instrumenta za doseganje usklajenosti resornih oziroma razvojnih politik s strategijo prostorskega razvoja Slovenije kot del njenega izvajanja
Cilji projekta:
– identificirati in analizirati ključno znanstveno in strokovno literaturo ter primere dobrih praks (držav Evropske unije) na temo presoje prostorskih vplivov (ang. territorial impact assessment – TIA) in njihovo uporabo v prostorskem načrtovanju;
– razviti predlog metodološkega pristopa presoje prostorskih vplivov (ang. territorial impact assessment – TIA) kot del procesa priprave in sprejema ter vrednotenja resornih politik v Sloveniji, ki omogoča analizo prostorskih vplivov za različne prostorske enote (administrativne ali območja s specifičnimi prostorskimi značilnostmi) ter omogoča boljše usklajevanje in integracijo politik;
– zasnovati analitično in komunikacijsko orodje v funkcionalni navezavi na prostorski informacijski sistem ali na druge javno dostopne vire (baze) podatkov za uporabo predlaganega metodološkega pristopa presoje prostorskih vplivov v procesih priprave in sprejema ter vrednotenja resornih politik;
– izvesti pilotno preveritev predlaganega metodološkega pristopa in orodja presoje prostorskih vplivov na primeru izbranih resornih politik/predpisov;
– pripraviti priporočila za izvajanje zakonskega določila (4) odstavka 66. člena ZUreP-2 (preverjanje, da resorne politike niso v nasprotju s cilji SPRS) ter njihovo uporabo pri pripravi resornih politik ter predlog vključitve v prostorski informacijski sistem;
– izvesti seminar za pripravljavce resornih politik/uporabnike.
Številka teme: 5.12.3.
Naslov teme: Razvoj državnega višinskega transformacijskega modela med SVS2000/Trst in SVS2010/Koper
Cilji projekta:
– razvoj metodologije in protokola (procesa) določitve višinskega transformacijskega modela;
– analiza vseh obstoječih podatkov o višinah reperjev in na podlagi njihovega pazljivega izbora določiti transformacijsko ploskev za celotno območje države. Na urbanih območjih, kjer je potreba po kakovostnejšem transformacijskem modelu večja, je na razpolago bistveno več podatkov. Rezultat projekta poleg same ploskve prehoda vključuje tudi verifikacijo in oceno njene kakovosti – oceno natančnosti višinske transformacije (za posamezno lokacijo);
– izdelati državni višinski transformacijski model in ustrezno programsko opremo za njegovo uporabo. Končni rezultat bo uporaben za vsa geodetska podjetja ter upravljavce in uporabnike prostorskih podatkovnih zbirk, ki vsebujejo tudi podatke o višinah, saj bo omogočil enostaven prehod na nov državni višinski sistem SVS2010/Koper.
Številka teme: 5.12.4.
Naslov teme: GeoBIM in državni geodetski podatki
Cilji projekta:
– aplikativno usmerjena raziskava smeri razvoja GeoBIM na področju tehnologije zajema in organizacije geodetskih podatkov, geometrične in topološke prilagoditve samih podatkovnih zbirk, podatkovne podpore drugim strokam (predvsem gradbeništvu in prostorskemu načrtovanju), zagotavljanja standardizacije, integracije in medopravilnosti podatkov GeoBIM, prilagoditve pravnih podlag in tudi uporabo BIM na samem področju geodezije, npr. pri zajemu in vpisu podatkov, vodenju, vzdrževanju in vizualizaciji podatkov katastra stavb, gospodarske javne infrastrukture in zemljiškega katastra, pri čemer naj bi se spremenila tudi dimenzionalnost podatkov (v 3D/4D) in raven podrobnosti (LoD);
– preglednejši prikaz zasedenosti prostora (npr. s stavbami in objekti GJI), zagotovitev varnejšega izvajanja posegov v prostor in optimalnejše urejanje prostora;
– pilotna izvedba uporabe predlaganih rešitev na področju evidentiranja stavb in gospodarske javne infrastrukture.
Številka teme: 5.12.5.
Naslov teme: Povezljivost prostorskih podatkov uradnih evidenc s podatki katastra nepremičnin
Cilj projekta:
– tehnološka rešitev za povezovanje prostorskih podatkov; pri tem je treba ob upoštevanju temeljne vloge katastra razviti in testirati prototip ciljne namenske tehnološke rešitve, vključujoč metodologijo in programska orodja, s katerim bo omogočena racionalna povezava obstoječih različnih evidenc prostorskih podatkov v funkcionalno celoto.
Številka teme: 5.12.6.
Naslov teme: Verjetnostni spletni paneli v državni statistiki v primeru raziskovanj oseb in gospodinjstev
Cilji projekta:
– pregled obstoječe metodologije in primerov spletnih panelov v mednarodnem in nacionalnem prostoru s poudarkom na področju uradnih statistik;
– izvedba analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj uporabe verjetnostnega spletnega panela v državni statistiki, v katero bi zajeli organizacijske, pravne, stroškovne in metodološke izvedbene vidike;
– identifikacija anket v okviru nacionalnega sistema uradne statistike, ki bi bile primerna za vključitev v spletni panel;
– izvedba pilotnega raziskovanja, s katerim bi se empirično preverilo kakovost ključnih podatkov, pomembnih za državo;
– priprava končnega poročila in smernic za uporabo verjetnostnega spletnega panela v državni statistiki.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 5.730.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov v EUR:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
2.854.000,00
Ministrstvo za finance
53.750,00
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
170.000,00
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
265.000,00
Ministrstvo za infrastrukturo
409.750,00
Ministrstvo za javno upravo
190.000,00
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
30.000,00
Ministrstvo za okolje in prostor
401.000,00
Ministrstvo za notranje zadeve
88.350,00
Ministrstvo za obrambo
119.333,00
Ministrstvo za pravosodje
216.000,00
Ministrstvo za zdravje
137.500,00
Ministrstvo za zunanje zadeve
52.500,00
Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije
112.500,00
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
15.000,00
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
65.000,00
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
25.000,00
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za meroslovje
25.000,00
Statistični urad Republike Slovenije
62.500,00
Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov
350.000,00
Urad predsednika Republike Slovenije
8.317,00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
37.000,00
Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti
7.500,00
Ministrstvo za kulturo
35.000,00
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s Pravilnikom o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju.
5. Pogoji
Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa v letu 2021 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja projekta mora na dan zaključka javnega razpisa imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki jo vodi agencija. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARRS-ZOP-02-2018-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.
Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. členom Pravilnika o kriterijih (vodja aplikativnega projekta), oziroma 4. členom Pravilnika o kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta status podoktoranda.
Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda (3. člen Pravilnika o kriterijih):
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer: A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.
4. Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
5. Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A' več kot 0.
Če raziskovalec v zadnjih petih letih ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela.
V nadaljevanju so za vede in posamezna področja navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo. Pogoji so navedeni ločeno za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja in za ostale vodje raziskovalnih projektov.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov določen v naslednji tabeli:
Veda/področje
A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija
0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
Veda/področje
A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija
0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
2. Čisti citati
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje
CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
Družboslovje, Arheologija, Geografija
5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport
15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija
50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali
100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija
200
b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje
CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo
5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija
10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika
20
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:
Vodja, ki ima status podoktoranda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– vrednost A1 > 0,
– vrednost A' > 0,
– izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,
– izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta po letu zagovora njegovega doktorata (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2018 – 28. 6. 2021). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 28. 6. 2021. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca (izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz zbirke podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki jo vodi agencija, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.
5.3.4 Drugi kvantitativni pogoji
Minimalna vrednost A3 je za vse vodje raziskovalnih projektov enaka 0.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 9. 2021 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja izvajanja projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP agencija posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP, direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija na podlagi Sklepa o izboru projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu.
9. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo – obrazcem ARRS-CRP-JR-Prijava-2021.
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 10, 11, 20.1, 20.2 in 20.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016 predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2021.
9.1 Način, oblika in rok za predložitev prijav
Prijavitelj mora Prijavno vlogo na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava-2021 oddati v tiskani in elektronski obliki, in sicer:
– tiskano prijavo mora prijavitelj oddati v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj – Prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021«" ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana;
– v elektronski obliki mora prijavitelj oddati na elektronski naslov Prijava-RPROJ-CRP-2021@arrs.si.
Prijavitelj mora v tiskani in elektronski obliki oddati tudi Prilogo A – Sestava projekte skupine iz raziskovalne organizacije prijaviteljice (Priloga A_Obrazec: ARRS-CRP-JR-Prijava-2021-A) in v primeru ene ali več sodelujočih raziskovalnih organizacij Prilogo B – Sestava projektne skupine iz sodelujoče raziskovalne organizacije (Priloga B_Obrazec: ARRS-CRP-JR-Prijava-2021-B).
Prijava mora biti v tiskani in elektronski obliki oddana do vključno 28. 6. 2021 do 14. ure.
Obe obliki prijave, tiskana in elektronska, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.
Prijava se šteje za pravočasno, če v tiskani obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije do vključno 28. 6. 2021 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 28. 6. 2021 do 14. ure (upošteva se poštni žig).
9.2 Nepravočasne, nepravilno označene in nepopolne prijave
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav (ni razvidno, da gre za prijavo na razpis, ali na kateri razpis se prijava nanaša, ali ni razviden prijavitelj) komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre). Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke in priloge, kot jih določa ta javni razpis. Če prijavitelj pravočasno ne odda zahtevanih prilog (Priloga A in Priloga B) in elektronske prijave, gre za formalno nepopolno prijavo. Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.
10. Datum odpiranja prijav
Komisija za odpiranje prijav bo 30. 6. 2021 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre).
11. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v avgustu 2021.
12. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučić, na tel. 01/400-59-13 oziroma na elektronskem naslovu: lili.lucic@arrs.si, vsak delovni dan od 9. do 12. ure.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 

AAA Zlata odličnost