Na podlagi 7. člena Zakona o javnih gospodarskih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) ter 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 17/18) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 18. redni seji dne 26. 5. 2021 sprejel
o pokopališkem redu v Občini Šmarješke Toplice
Ta odlok ureja pokopališko in pogrebno dejavnost na območju Občine Šmarješke Toplice.
Pogrebna in pokopališka dejavnost se opravljata s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev.
Na območju Občine Šmarješke Toplice so naslednja pokopališča:
– Šmarjeta,
– Bela Cerkev,
– Slape.
Ne glede na krajevne običaje je pokopališče namenjeno pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, kraj bivanja, državljanstvo, narodnost in raso.
Pokopališka in pogrebna dejavnost obsegata:
– 24-urno dežurno službo za pogrebne dejavnosti, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba ter ostale pogrebne storitve (prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba) in
– pokopališko dejavnost, ki obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
Izvajalec pogrebne dejavnosti mora izpolnjevati pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, kot jih določata 6. in 7. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti.
II. PREDMET IN NAČIN IZVAJANJA POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI
Predmet izvajanja javne gospodarske službe po tem odloku je:
– 24-urna dežurna služba pogrebne dejavnosti, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh,
– pokopališka dejavnost – upravljanje pokopališč (zagotavljanje urejenosti pokopališča, oddaja grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč ipd.).
Ostale pogrebne storitve so tržna dejavnost.
Pokopališko dejavnost, ki obsega urejanje pokopališč pa zagotavlja občina.
Občina pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog iz pokopališke dejavnosti – upravljanje pokopališč:
– zagotavljanje urejenosti pokopališča, kamor sodi vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture, storitev oddaje mrliških vežic v najem,
– oddaja grobov v najem,
– vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
Pogrebna dejavnost, ki se opravlja na trgu obsega:
– službo za pripravo in izvedbo pogreba,
– drugi prevoz, ki ni 24-urna dežurna služba za pogrebne dejavnosti,
– pripravo pokojnika,
– upepelitev pokojnika.
Pokopališka dejavnost urejanja pokopališč, ki jo zagotavlja občina obsega:
– zgraditev pokopališča,
– razširitev obstoječega pokopališča,
– opustitev pokopališča,
– zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,
– razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov.
III. PREVOZ IN PRIPRAVA POKOJNIKA
Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen po izdaji listine o ugotovljenem nastopu smrti v skladu s predpisi o mrliški pregledni službi.
Prevoz pokojnika je dovoljen samo s posebnimi pogrebnimi vozili, namenjenimi izključno za prevoz pokojnikov, v skladu s predpisom, ki ureja prevoz posmrtnih ostankov.
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom.
Priprava pokojnika se lahko opravlja le v ustreznih prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti, zdravstvene ustanove ali doma za upokojence.
Mrliške vežice obratujejo vsak dan, po dogovoru med upravljavcem in med naročnikom.
Mrliška vežica je odprta od 8. do 22. ure, v primeru želje ožjih svojcev, pa je lahko odprta najdlje do 24. ure.
Posmrtni ostanki umrlega se lahko položijo v mrliško vežico največ 72 ur pred pogrebom.
IV. PRIPRAVA IN IZVEDBA POGREBA
Pogreb obsega:
– prijavo pokopa,
– pogrebno slovesnost,
– pokop pokojnika.
Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
Pri izvedbi osnovnega pogreba se obvezno uporabljajo standardi in normativi za najmanj: žaro oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo v prevozu pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno slovesnost.
V kolikor pokojni nima svojcev, se namesto osnovne pogrebne slovesnosti in pokopa z žaro lahko opravi minimalna pogrebna slovesnost z raztrosom pepela na ustreznem mestu na pokopališču v Šmarjeti.
Pokop prijavi koncesionarju naročnik pogreba oziroma izvajalec pogreba, ki ga je izbral naročnik.
Če naročnika ni, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, pokop prijavi občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliško pregledni službi.
Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti.
Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko pristojna območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje ta rok skrajša.
Čas in način pokopa in pokopa uskladita koncesionar in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogreba.
Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem pokopališkim redom. Pogrebni slovesnosti lahko vsakdo nemoteno prisostvuje. Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb lahko opravi v ožjem družinskem krogu.
Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pogreba in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
Pogrebna slovesnost se opravi na poslovilni ploščadi pred mrliško vežico na pokopališču, kjer bo pokop.
Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
Pogrebne slovesnosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka želja pokojnika ali njegovih svojcev, vendar se morajo svojci o tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti.
Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne slovesnosti z dvigom pokojnikove krste ali žare.
Ta opravila in odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu ter položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec v dogovoru s svojci pokojnika. Pogrebniki so praviloma oblečeni v slovesne obleke.
Če v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo godba ali pevski zbor, le-ti pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori in verski obred.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna slovesnost, do groba na pokopališču.
Pogrebni sprevod se prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je umrl tuj državljan in z nosilcem verskega znamenja, če se opravlja verski obred. Sledijo prapori, za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, častna enota, sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjih/ega sorodnikov/a oziroma naročnika, izvede tudi drugače.
Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
Po prihodu pogrebnega sprevoda do groba, se udeleženci pogrebne slovesnosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, v primeru verskega obreda tudi duhovnik in versko znamenje, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
Po položitvi krste ali žare v grob sledijo še poslovilni govori, igranje oziroma petje primernih glasbenih vsebin, verski obred v primeru verskega pogrebnega obreda, poklon z zastavami in prapori, ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote.
Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave.
Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, čebelarji, gasilci …) se lahko z njimi vključijo v pogrebne slovesnosti.
Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
Pokop obsega dejanje, ki omogoča položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
Pokop je lahko:
– pokop s krsto, kjer se pokojnik položi v krsto in pokoplje v grob,
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču.
Drugačno ravnanje s pepelom, kot navedeno v prejšnjem odstavku ni dovoljeno.
Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi s pokopom krste/žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela po volji pokojnika.
Pokop/upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev.
Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop verskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
Pokopi so lahko vsak dan.
Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika obstoječega in novega groba ter dovoljenju pristojnega občinskega organa. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
Posamezno dejanje prekopa pokojnika, ki se izvaja na pokopališčih Občine Šmarješke Toplice izvede grobar izvajalca javne službe.
Določbe se smiselno uporabljajo tudi za prenos žar.
Čas in način prekopa uskladita koncesionar in izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Cene koncesioniranih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti s sklepom določi Občinski svet Občine Šmarješke Toplice.
Cene koncesioniranih in tržnih storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti morajo biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način.
V. POKOPALIŠKA DEJAVNOST – UPRAVLJANJE POKOPALIŠČ
Upravljanje pokopališč obsega:
– zagotavljanje urejenosti pokopališča:
– vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,
– storitev oddaje mrliških vežic v najem,
– oddaja grobov v najem,
– vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč,
– sprejem prijave pokopa/prekopa ter uskladitev časa in načina pogrebne slovesnosti in pokopa/prekopa.
Po pooblastilu Občine Šmarješke Toplice je upravljavec pokopališč na območju občine koncesionar.
Vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture obsega čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, odvoz odpadkov, urejanje zelenic, urejanje in obrezovanje dreves, grmovnic in žive meje in vzdrževanje poti, skrb za red in čistočo na pokopališčih in v pokopaliških objektih, plačilo tekočih stroškov vzdrževanja – voda, elektrika, odpadki, vzdrževanje grobov posebnega pomena, nadzor nad izvajanjem kamnoseških in ostalih del na grobovih v skladu z najemo pogodbo in načrtom pokopališča, nadzor nad ustreznim in rednim vzdrževanjem grobov v skladu z najemno pogodbo ipd.
V ceno uporabe mrliške vežice so vključene vse pokopališke naprave in pogrebna oprema, ki je v mrliški vežici.
Storitve grobarjev obsegajo službo za izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba (ki zajema: ureditev žarne jame, ravnanje površine groba, položitev in pospravljanje cvetja), ter prekop/prenos posmrtnih ostankov.
Koncesionar zaračunava storitev oddaje mrliških vežic v najem in storitev grobarjev končnemu naročniku pogreba/prekopa po opravljeni storitvi.
Storitve grobarjev obsegajo službo za izkop in zasutje grobne jame, prvo ureditev groba (ki zajema: ureditev žarne jame, ravnanje površine groba, položitev in pospravljanje cvetja), ter prekop/prenos posmrtnih ostankov.
Storitev oddaje mrliških vežic v najem in storitev grobarjev koncesionar pokopališča zaračunava končnemu naročniku pogreba/prekopa po opravljeni storitvi.
Grob odda v najem občina. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja, ki je lahko samo ena pravna ali fizična oseba,
– čas najema oziroma uporabe groba,
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino grobnine in način plačevanja,
– obveznost najemojemalca glede urejanja grobov,
– ukrepe v primeru neizvrševanja obveznosti iz pogodbe.
Če končni naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem občina v dogovoru s koncesionarjem.
Ob pisnem soglasju končnega naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo sklene druga fizična ali pravna oseba.
Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
Najemnik groba mora vzdrževati grob in spoštovati ta odlok ter najemno pogodbo.
Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas.
Upravljavec razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s tem odlokom in določbami najemne pogodbe,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba koncesionar.
Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja koncesionar.
Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori koncesionar.
Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom.
Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko končni najemnik dobi v najem samo en grob.
Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino.
Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
Koncesionar mora voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov – kataster in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.
V posamezni evidenci se vodijo podatki, kot jih določa ZPPDej.
Za potrebe obveščanja javnosti o lokaciji groba in pogrebu se lahko sporočajo podatki, kot jih določa ZPPDej.
Koncesionar daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z ZPPDej in tem odlokom.
Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Kamnoseki, vrtnarji in drugi izvajalci storitev na pokopališču se obravnavajo enakopravno.
Koncesionar mora izdati soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik.
O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči župan v 15 dneh. Odločitev župana je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka koncesionarju nastanejo stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja.
Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri koncesionarju priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
Koncesionar soglasje za prekop ali soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu z ZPPDej, tem odlokom in zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Koncesionar mora voditi kataster komunalnih naprav na pokopališčih ter izdelati program vzdrževanja pokopališč, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture do 15. 10. tekočega leta za naslednje leto.
VI. POKOPALIŠKA DEJAVNOST – UREJANJE POKOPALIŠČ
Urejanje pokopališč obsega:
– zgraditev pokopališča,
– razširitev obstoječega pokopališča,
– opustitev pokopališča,
– zgraditev pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture,
– razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov.
Občina mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
Občina mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, pokopaliških objektov in druge pokopališke infrastrukture na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je za posege oziroma dejavnosti iz prvega odstavka tega člena, ki so varovani na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine, treba izpolnjevati kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
Za novo pokopališče ali razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodne rekreacijske površine in podobno.
Novo pokopališče mora biti primerno zamejeno in odmaknjeno od drugih objektov.
Razen v primeru minimalne pogrebne slovesnosti je na pokopališčih, na katerih so zgrajene mrliške vežice, njihova uporaba obvezna.
Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov.
Z načrtom razdelitve se določijo zvrsti grobov na posameznih oddelkih.
Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni, dvojni in otroški ter
– žarni grobovi.
Na pokopališču v Šmarjeti je tudi prostor za anonimne pokope in prostor za raztros pepela.
Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni in zidni. Globina groba pri prvem pokopu znaša 2,20 m in se pri več predvidenih zaporednih pokopih lahko poglablja do globine največ 3,20 m. Širina groba znaša 1,10 m, dolžina pa 2,40 m.
Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba pri prvem pokopu znaša 2,20 m in se pri več predvidenih zaporednih pokopih lahko poglablja do globine največ 3,20 m. Širina groba znaša od 1,11 m, do največ 2,10 m, dolžina pa 2,40 m.
Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Za otroške grobove zadostujejo polovične mere enojnega groba.
Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah. V primerih iz prejšnjega odstavka, je skupni pokop možen na pokopališču v Šmarjeti.
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
VII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
V območju pokopališča ni dovoljeno:
– izvajanje vzdrževalnih del na pokopališčih, pokopaliških objektih in drugi pokopališki infrastrukturi ob nedeljah in praznikih,
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališč,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali motornim vozilom oziroma njihovo shranjevanje na pokopališču,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarka in druga dela, ko so namenjena urejanju pokopališč in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca.
V neposredni bližini mrliške vežice in območja pokopališča niso dovoljene v času čuvanja pokojnika in pogrebnih svečanosti dejavnosti, ki motijo potek le-teh (na primer povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno).
Koncesionar/vodja pogrebne svečanosti povzročitelja na to opozori pred začetkom čuvanja pokojnika/pogrebne svečanosti.
Koncesionar ima naslednje obveznosti glede na obseg koncesije:
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in njegovi neposredni okolici,
– skrbi za urejanje in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega zemljišča,
– sprejme prijavo, uskladi čas in način pogrebne slovesnosti/pokopa/prekopa z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti naročnika pogreba.
Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove.
Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča, se smatra, da je zapuščen.
Koncesionar je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, kateri ne more biti daljši od dveh mesecev, v nasprotnem primeru se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe.
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja v sodelovanju z občinskim upravnim organom pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku.
Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
Koncesionar je dolžan strokovni službi na njeno zahtevo kadarkoli posredovati informacije o poslovanju, izvajanju storitev in omogočiti vpogled v poslovne knjige in dokumentacijo, ter evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
Podatki, pridobljeni pri nadzoru, so poslovna tajnost. Kazenske določbe se povzemajo po zakonu, ki ureja to področje. Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju z ZPPDej, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 69/17).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0001/2021-2
Šmarjeta, dne 27. maja 2021
