Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20), 42. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 6. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16 in 47/19), 33. člena Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo, 41/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZPVZRZECEP, 18/21 in 21/21 – popr.) in za izvajanje 13. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo in 30/18) je Državni zbor na seji 28. maja 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30-A)
V Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (Uradni list RS, št. 75/16) se v poglavju »1. UVOD« za petindvajsetim odstavkom doda nov šestindvajseti odstavek, ki se glasi:
»Regionalne proge pomenijo zelo pomemben segment razvoja prometnega sistema v Republiki Sloveniji. V preteklih letih so bila intenzivna vlaganja predvsem na jedrnem prometnem omrežju. Treba je pospešiti vlaganja v razvoj regionalnih prog. Te so skupaj z jedrnim omrežjem zelo pomembne za zagotavljanje trajnostnih ciljev Republike Slovenije. Zmanjševanje vplivov na okolje zaradi prometa lahko dosežemo z ustreznim omrežjem regionalnih železniških prog. Te je v večini primerov treba pospešeno nadgraditi. Predvsem je treba zagotoviti ustrezno prepustno zmogljivost prog, posodobiti postaje in postajališča ter te točke povezati z drugimi načini prevoza (bus, kolesarske povezave, sistemi P+R in peš dostopi). Ključni cilj je zagotoviti take nadgradnje omrežja, da bo železnica tam, kjer je že vzpostavljena, zagotavljala tako imenovano hrbtenično prometno omrežje. Manjši del nadgradenj je možno zagotoviti v okviru izvajanja vzdrževanih del v javno korist, za večji del projektov pa je treba zagotoviti tudi ustrezne podlage s prostorskimi izvedbenimi akti. Ker so cilji, ki izhajajo iz Nacionalnega energetsko podnebnega načrta in predloga dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije do leta 2050, pomembna prednostna naloga Republike Slovenije, je treba nujne ukrepe na javni železniški infrastrukturi prednostno umestiti v prostor in za take ukrepe prednostno zagotoviti pogoje za začetek izvajanja investicij. Doseganje »zelenih« ciljev s širokim naborom skladov EU neposredno podpira EU, kar je pomemben razlog, da se ti projekti načrtujejo prednostno.«.
Dosedanji šestindvajseti, sedemindvajseti, osemindvajseti in devetindvajseti odstavek postanejo sedemindvajseti, osemindvajseti, devetindvajseti in trideseti odstavek.
V poglavju »5. VSEBINA NACIONALNEGA PROGRAMA« se v razdelku »5.2 Železnice« za desetim odstavkom dodajo novi enajsti, dvanajsti, trinajsti in štirinajsti odstavek, ki se glasijo:
»Direkcija RS za infrastrukturo je na osnovi sprejetih strateških dokumentov že pripravila nekatere pomembne strokovne podlage za razvoj glavnih in regionalnih prog. Strokovne podlage so pokazale, da je cilje trajnostne mobilnosti mogoče doseči na način, da je železnica konkurenčen način prevoza blaga in potnikov. Za potnike je poglavitno, da so potovalni časi primerni, predvsem pa konkurenčni cestnemu prometu, ter da je frekvenca vlakov ustrezna. Oboje zahteva ustrezno javno železniško infrastrukturo ter tudi ustrezna vozna sredstva. Vzpostavitev taktnega prometa do leta 2030 se je že izkazala kot nujen in uresničljiv cilj. Za dosego tega cilja moramo prednostno umestiti v prostor tiste projekte javne železniške infrastrukture, ki so potrebni, da se vzpostavi taktni promet. To so predvsem projekti: Tivolski lok (povezava Primorske in Gorenjske proge), nadgradnja proge št. 20 vsaj do Kranja, nadgradnje proge št. 21 do Kamnika, dodatna povezava iz Ljubljane na jedrno letališče (Letališče Jožeta Pučnika) in do Kranja, nadgradnja proge št. 80, vsaj do Ivančne Gorice oziroma naprej do Novega mesta.
Za te projekte se nujno ustvarijo vsi potrebni pogoji za prednostno načrtovanje in umeščanje v prostor ter učinkovito vodenje zahtevanih postopkov.
Povečanje števila potnikov na železnici, posebej dnevnih migrantov, je pomemben cilj trajnostne mobilnosti in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov zaradi prometa. Pomemben del prihodnjega omrežja javne železniške infrastrukture v državi so tudi konkurenčne povezave. Te so časovno primerljive prevozu po cesti. V Sloveniji so to predvsem povezave med:
– Ljubljano in Mariborom oziroma Mursko Soboto ter v smeri proti Avstriji in Madžarski;
– Ljubljano in Koprom oziroma Sežano in naprej proti Italiji.
Tudi v teh primerih je treba zagotoviti prednostno načrtovanje in pospešeno umeščanje v prostor. Izvedba teh projektov je pomembna v širšem regijskem povezovanju Slovenije ter tudi pri vzpostavljanju povezav prog za visoke hitrosti, namenjene potniškemu prometu v mednarodnem merilu.«.
V razdelku »5.3 Trajnostna mobilnost« se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti je pomemben steber železnica. Ustrezno razvito omrežje javne železniške infrastrukture, povezano s preostalimi načini prometa, lahko pomembno prispeva k ciljem trajnostne mobilnosti. Cilji glede izpustov toplogrednih plinov zaradi prometa do leta 2030 in še posebej do leta 2050 so postavljeni zelo ambiciozno. Manjši projekti nadgradenj prog le po modelu vzdrževalnih del v javno korist ne zagotavljajo doseganja ciljev glede voznih časov in pogostosti voženj, ki bi jih morala omogočati javna železniška infrastruktura. Potovalni čas in ustrezen vozni red sta za uporabnike ključnega pomena pri odločanju o izboru potovalnega načina. Potrebni so večji, bolj ambiciozni projekti razvoja javne železniške infrastrukture. Take projekte moramo razviti na učinkovit način ter v časovno razumnih okvirih. Treba je zagotoviti ustrezne pravne podlage, da se ti projekti lahko prednostno načrtujejo, umeščajo in izvajajo.
Na področju trajnostne mobilnosti je treba prednostno načrtovati infrastrukturne ureditve, ki bodo prispevale k zagotavljanju pogojev za večjo uporabo vseh oblik trajnostne mobilnosti in da se okrepi razvoj javnega potniškega prometa ter da se spodbujajo rešitve za oblike mobilnosti, ki bi nadomestile osebna vozila in rešitve za preostale oblike mobilnosti. Hkrati se moramo zavedati, da je prostor omejena dobrina, zato je njegovo rabo treba načrtovati smotrno, in sicer tako, da bomo ustvarjali mesta, ki bodo predvsem prijazna pešcem in kolesarjem, torej da bomo načrtovali mesta po meri človeka in ne po meri avtomobila ter tudi odgovorno do okolja, saj izvajanje dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, svoje učinke pokaže šele po daljšem času. Ključno je spoznanje, da je cestne infrastrukture v Sloveniji dovolj in da je njeno vzdrževanje drago. Pomembna pridobitev je drugačna organiziranost prometa, ki bo ob zagotovitvi manjkajoče železniške infrastrukture kar najučinkoviteje uporabil prometno omrežje. Gradnja vedno novih cest ustvarja vse več prometa, zato tak način razmišljanja ne more prinesti trajnostnih in učinkovitih rešitev. Seveda pa pri tem ne smemo ogroziti dostopnosti tam, kjer sta cesta in avto edina izbira oziroma omogočata dostopnost do prvih prestopnih točk javnega potniškega prometa.«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
V »Prilogi 1 – Cestni promet« se v preglednici besedilo ukrepa kode Ro.3.2 spremeni tako, da se glasi:
»
Ro.3.2 | Ureditev HC in AC v okviru površin na bivših MMP (Škofije, Fernetiči, Vrtojba, Karavanke, Šentilj (AC), Dolga vas in Pince) | | 2020–2024 | DARS | po 2024 | DARS |
Besedila ukrepov kode Ro.4.1, Ro.4.2 in Ro.4.3 se spremenijo tako, da se glasijo:
»
Ro.4.1 | 3. razvojna os – jug odsek 1: NM vzhod – Maline (1. in 2. etapa)) | | 2016–2021 | DARS | 2021–2023 | DARS |
Ro.4.2 | 3. razvojna os – jug (odsek 1: NM vzhod – Maline (3. in 4. etapa)) | | 2016–2023 | DARS | 2024–2028 | DARS |
Ro.4.3 | 3. razvojna os – jug (odsek 2: Maline – Metlika (Črnomelj)) | | do 2026 Etapa Metlika do 2023 | DARS | po 2028 Etapa Metlika po 2024 | DARS |
Besedilo ukrepa kode Ro.7 se spremeni tako, da se glasi:
»
Ro.7 Povezava Predela, Bovca, Tolmina, Cerknega in Idrije z Ljubljano | Posamezna območja Goriške so slabše povezana na regijska središča oziroma je dostopnost zaradi nižjih potovalnih hitrosti in vremenskih razmer otežena. Tako bodo zagotovljene možnosti za prihodnji razvoj in ustrezna gospodarska in družbena povezanost regij. Med drugim je problematična prevoznost Vršiča pozimi, kar je treba izboljšati. Treba je zagotoviti tudi primeren standard dostopnosti do središč regionalnega pomena ter do jedrnih središč in jedrnega oziroma celovitega prometnega omrežja. Ukrep predvideva pripravo projekta, ki upošteva dejanske potrebe prometnega sistema. Predvideno je, da se kar najbolj uporabi in rekonstruira oziroma nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Gre predvsem za posege vanjo. Le v posameznih primerih oziroma tam, kjer ustreznega standarda ni mogoče zagotoviti na obstoječi infrastrukturi, se preučijo možnosti priprave projekta zunaj nje. Pri umeščanju v prostor in projektiranju je treba upoštevati ukrep Ro.33. 4. razvojna os je cestna povezava čezmejnega pomena in hkrati tudi del notranjega obodnega cestnega obroča, ki zagotavlja povezanost Zgornjega Posočja in Cerkljanskega z Gorenjsko, preko Idrijsko – Logaškega kraka pa z osrednjo Slovenijo. Njen potek je od Predela, Robiča preko Tolmina do Želina, kjer se razdeli na dva kraka. Cerkljansko – Gorenjski krak poteka preko Cerkna, Hotavelj, Gorenje vasi in Škofje Loke do avtoceste A2 pri Vodicah, Idrijsko – Logaški krak pa preko Idrije in Godoviča do Logatca, kjer se priključuje na avtocesto A1. |
Besedilo ukrepa kode Ro.7.3 se spremeni tako, da se glasi:
»
Ro.7.3 | 4. razvojna os | Ro.7.1 | 2016–2022 | DRSI | po 2022 | DRSI |
Za ukrepom kode Ro.7.3 se dodata ukrepa kode Ro.7.3.1 in Ro.7.3.2, ki se glasita:
»
Ro.7.3.1 | Cerkno-Hotavlje | | 2021–2024 | DRSI | 2025–2030 | DRSI |
Ro.7.3.2 | Želin-Idrija-Logatec | | 2021–2024 | DRSI | 2025–2030 | DRSI |
Besedila ukrepov kode Ro.9.1, Ro.9.2, Ro.9.3 in Ro.9.4 se spremenijo tako, da se glasijo:
»
Ro.9.1 | 3. razvojna os sever (odsek 1: Šentrupert – Velenje) | | 2017–2024 | DARS | 2022–2027 | DARS |
Ro.9.2 | 3. razvojna os sever (odsek 2: Velenje – Slovenj Gradec) | | 2017–2022 | DARS | 2020–2026 | DARS |
Ro.9.3 | 3. razvojna os sever (odsek 3: Slovenj Gradec – Dravograd) | | 2016–2026 | DARS | po 2027 | DARS |
Ro.9.4 | 3. razvojna os sever (odsek 4: Otiški Vrh – Prevalje) | | 2016–2027 | DARS | po 2028 | DARS |
Besedilo ukrepa kode Ro.12.3 se spremeni tako, da se glasi:
»
Ro.12.3 | Priključki | | | | | |
Šmarje–Sap | | | DARS | 2016–2018 | DARS |
Dragomer (Brezovica (2)) | | 2016–2021 | DARS | 2022–2024 | DARS |
Obvoznica Vnanje Gorice | povezava s priključkom Dragomer (Brezovica (2)) | 2018–2022 | DRSI | 2023–2026 | DRSI |
Domžale (Študa) | Ro.13.2 in Ro.12.4.1 | 2016–2023 | občina/DARS/ DRSI | po 2025 | DARS |
Vrhnika | Ro.43.4.1 | po 2025 | DARS | po 2030 | DARS |
Nadaljevanje priključka Brdo | | 2016–2018 | občina | 2019–2021 | občina |
Besedila ukrepov kode Ro.12.4.1, Ro.12.4.2 in Ro.12.4.3 se spremenijo, tako da se glasijo:
»
Ro.12.4.1 | Širitev AC obroča s priključnimi kraki | Ro.12.1 | 2020–2025 | DARS | po 2025 | DARS |
Ro.12.4.2 | Razširitev AC odseka Koseze–Kozarje v 6-pasovnico | | 2016–2022 | DARS | 2023–2025 | DARS |
Ro.12.4.3 | Šentvid–Koseze (dokončanje polnega priključka na Celovško cesto) | | 2016–2021 | DARS | 2021–2023 | DARS |
Ukrep kode Ro.12.4.4 se črta.
Besedilo ukrepa kode Ro.13.1 se spremeni tako, da se glasi:
»
Ro.13.1 | Navezava Gorenjska–Štajerska (Želodnik–Mengeš–Vodice) | | do 2024 obvoznica Vodice do 2021 | DARS | po 2024 obvoznica Vodice do 2022 | DARS ali DRSI |
Besedilo ukrepa kode Ro.15.3 se spremeni tako, da se glasi:
»
Ro.15.3 | Navezava Gorenjska z Ljubljano (Jeprca-Stanežiče-Brod) | Ro.15.1 in Ro.15.2 | po 2030 | DARS ali DRSI | po 2030 | DARS ali DRSI |
Besedili ukrepov kode Ro.17.5 in Ro.17.6 se spremenita tako, da se glasita:
»
Ro.17.5 | Jagodje – Lucija | | 2016–2024 | DARS | po 2025 | DARS |
Ro.17.6 | Bertoška in Srminska vpadnica | Ro.17.1 | 2016–2022 | DARS | 2021–2024 | DARS |
Besedila ukrepov kode Ro.20.1, Ro.20.1.1 in Ro.20.1.2 se spremenijo tako, da se glasijo:
»
Ro.20.1 | Ptuj-Ormož | | | | | |
Ro.20.1.1 | Ptuj–Markovci (obvoznica Ptuj) (novogradnja) | | 2018–2027 | DARS | po 2025 | DARS |
Ro.20.1.2 | Markovci–Ormož (novogradnja) | | 2017–2021 | DARS | 2021–2024 | DARS |
Ukrep kode Ro.20.2 se črta.
Za ukrepom kode Ro.43.4.48 se doda besedilo novega ukrepa kode Ro.43.5, ki se glasi:
»
Ro.43.5 | Priključki na AC in HC Rekonstrukcija obstoječih priključkov (npr. Leskoškova, Letališka, Slavček (Šmarska cesta v Kopru), Arja vas, Vrhnika) in gradnja novih priključkov (npr. Kranj sever) | | | DARS | | DARS |
V »Prilogi 2 – Železniški promet« se v preglednici besedilo ukrepa kode R.1.2 spremeni tako, da se glasi:
»
R.1.2 | Koper–Divača: II. tir | R.39 | 2021–2025 | 2TDK | 2023–2033 | 2TDK |
Besedilo ukrepa kode R.2.1 se spremeni tako, da se glasi:
»
| | | | | | |
R.2.1 | Zidani most – Dobova: nadgradnja in ureditev vozlišča Zidani most | R.1.4 | 2021–2027 | DRSI | 2025–2030 | DRSI |
Besedili ukrepov kode R.3.1 in R.3.2 se spremenita tako, da se glasita:
»
R.3.1 | Ljubljana-Jesenice: nadgradnja | R.3.3, R.4.1, U.2.1, U.2.2, R.39 | 2016–2024 | DRSI | 2022–2029 | DRSI |
R.3.2 | Ljubljana-Jesenice: dograditev dodatnega tira | R.4, U.2.3, R.39 | 2016–2024 | DRSI | 2022–2029 | DRSI |
Besedilo ukrepa kode R.4.1 se spremeni tako, da se glasi:
»
R.4.1 | Tivolski lok | R.3.1, R.3.2, R.3.3, U.14.4, R.39 | 2016–2024 | DRSI | 2024–2028 | DRSI |
Besedilo ukrepa kode R.6.1 se spremeni tako, da se glasi:
»
R.6.1 | Divača–Sežana: nadgradnja obstoječe proge – 1. faza | R.39 | 2021–2022 | DRSI | 2023–2024 | DRSI |
Besedili ukrepov kode R.23.2 in R.23.3 se spremenita tako, da se glasita:
»
R.23.2 | d.m.–Metlika–Ljubljana | R.22.2, R.23.16, U.3.1, U.3.2, R.4, R.39 | do leta 2025 | DRSI | do leta 2029 | DRSI |
R.23.3 | Lj. Šiška–Kamnik Graben | R.22.2, R.23.2, U.1, R.4, R.39 | 2016–2025 | DRSI | 2023–2029 | DRSI |
Besedilo ukrepa kode R.23.17 se spremeni tako, da se glasi:
»
R.23.17 | Nove regionalne in konkurenčne proge | R.22.2, R.23.2, U, R.39 | do 2030 | DRSI | po 2032 | DRSI |
Za spremenjenim ukrepom kode R.23.17 se dodajo besedila novih ukrepov kode R.23.17.1, R.23.17.2 in R.23.17.3, ki se glasijo:
»
R.23.17.1 | Ljubljana–Letališče JP–Kranj | R.22.2, R.23.2, U, R.39 | do 2029 | DRSI | do 2034 | DRSI |
R.23.17.2 | Ljubljana–Celje | R.22.2, R.23.2, U, R.39 | do 2032 | DRSI | do 2040 | DRSI |
R.23.17.3 | Ljubljana–Divača–Sežana d.m. | R.22.2, R.23.2, U, R.39 | do 2030 | DRSI | po 2040 | DRSI |
V »Prilogi 3 – Trajnostna mobilnost« se v preglednici za ukrepom kode U.41.1 dodajo besedila novih ukrepov kode U.42, U.42.1, U.42.2, U.42.3 in U.42.4, ki se glasijo:
»
U.42 | Vzpostavitev zakonskih podlag in pogojev za prehod na trajnostno, zeleno in pametno mobilnost |
U.42.1 | Zakon o celostnem prometnem načrtovanju | U | 2020 | MZI | 2021 | MZI |
U.42.2 | Zakon, ki bo urejal učinkovito upravljanje javnega potniškega prometa | U.34 | 2020 | MZI | 2021 | MZI |
U.42.3 | Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju rabe alternativnih goriv v prometu | Ro.35, Ro.45, M.11, A.11 | 2020 | MZI | 2021 | MZI |
U.42.4 | Vzpostavitev izvajalske organizacije za učinkovito izvajanje ukrepov trajnostne in pametne mobilnosti | U | 2022 | MZI | 2023 | MZI |
Št. 326-01/21-1/19
Ljubljana, dne 28. maja 2021
EPA 1735-VIII
