Uradni list

Številka 86
Uradni list RS, št. 86/2021 z dne 28. 5. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 86/2021 z dne 28. 5. 2021

Kazalo

1798. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lokovina LO 3-1, stran 5055.

  
Občinski svet Občine Dobrna je na podlagi 115., 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) na 17. redni seji dne 19. 5. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lokovina LO 3-1 
1. člen 
(pravna podlaga) 
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 11/12, v nadaljevanju: OPN) Občinski svet Občine Dobrna sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lokovina LO 3-1 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 205-2020, ki ga je izdelal biro URBANISTI, Gorazd Furman Oman s.p..
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2) (v nadaljevanju: OPN).
II. VSEBINA 
2. člen 
(vsebina OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela OPN občine Dobrna''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– geodetski načrt s certifikatom
– geomehansko poročilo (Geo svet Samo Marinc s.p., april 2020)
– IDZ načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p.., št. proj. 31/2020, oktober 2020)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– elaborat ekonomike (…………….)
III. OBMOČJE 
3. člen 
(območje OPPN) 
Območje OPPN zajema območje s parcelno številko 986/1, k.o. 1056 Dobrna, v velikosti 795 m². Območje se nahaja v južnem delu naselja Lokovina, v Občini Dobrna.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) 
V skladu z OPN je za območje pobude določena osnovna namenska raba kot SS – stanovanjske površine. Hkrati pa je za predmetno parcelo predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje OPPN predstavlja zemljiško parcelo znotraj delno že zgrajenega območja pretežno individualnih stanovanjskih stavb. Do območja OPPN je že speljana prometna povezava, s katere se bo napajalo območje. Tudi ostala gospodarska infrastruktura se nahaja v bližini. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev tega dela naselja.
6. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjske stavbe (šifra 11100 v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18; v nadaljevanju: uredba), in sicer samostojne stanovanjske stavbe,
– enostavnih in nezahtevni objektov, skladno s petim odstavkom 7. člena tega odloka.
(2) Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
7. člen 
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) 
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– gradnja dozidav in nadzidav,
– rekonstrukcija,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
Dovoljena je gradnja ene samostojne enostanovanjske stavbe etažnosti do največ P+1+M oziroma K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m. Tlorisna velikost ni posebej določena, vendar bruto tlorisna velikost seštevka vseh stavb ne sme presegati naslednje faktorje izkoriščenosti posamezne parcele namenjene gradnji: Fz (faktor zazidanosti) = 0,4 in Fi (faktor izrabe) = 1,2. Stavbe morajo biti oblikovane arhitekturno kvalitetno ter se morajo čim bolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico, fasada naj bo bele ali v pastelnih barvah ali v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv. Zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo. Zaželeno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti po vzorih iz »trške« arhitekture« (fasadne členitve, fasadne odprtine, dekorativni deli). Priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni Strehe morajo biti obvezno simetrične dvokapnice z nakloni strešin od 35 do 45°, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni. Napušči morajo biti minimalni, kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi.
(3) Lega stavbe ni posebej določena. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike. Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 4.0 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dopustna je izvedba opornih zidov v višini do 1,00 metra, v primeru večjih višin pa je potrebno oporne zidove kaskadno zalomiti na način, da posamezna kaskada ne presega 1,00 metra. Oporne zidove je potrebno obvezno ozeleniti.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjene gradnji legalno zgrajenih objektov in se lahko uporabljajo zgolj za namene osnovnega objekta in ne gre za samostojno rabo. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80 m okoli objekta, in sicer do roba parcele, namenjene gradnji, od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,80 m. Dovoljena je tudi gradnja nadstreškov, ut in samostojnih garaž, bazenov in drugih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2,00 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Zaželena je gradnja v leseni ali montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram. Lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve z osnovnim objektom. Dimenzije drugih dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti skladne z veljavno področno zakonodajo. Upoštevati je potrebno območja varovalnih pasov in zahtevane odmike.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
8. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN se bo preko novega individualnega cestnega priključka priključevalo na lokalno občinsko cesto ter nadalje na regionalno cesto Dobrna–Črnova. Upoštevati je potrebno, da je priključevanje individualne dovozne ceste na občinsko cesto varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto v ravnini.
(2) Znotraj parcele, namenjene gradnji je potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti.
9. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Območje se napaja iz TP LOKOVINA VIŠNER; I0:3 – Višner. Čez obravnavano območje poteka obstoječ nizkonapetostni nadzemni in podzemni kabelski vod. Obstoječi nadzemni vod med točkama A in B se preurediti tako, da se ga odstrani in položi nov podzemni vod dimenzij 4x70 mm2 na rob parcele. Nov kablovod bo položen v zemljo, pod voznimi in asfaltnimi površinami bo kabel položen v zaščitne cevi. Zaščitna cev je tipa TPE Φ110 mm. V zemlji mora biti kabel položen v kabelski jarek globine 80 cm. Zaščitna cev mora biti pod povoznimi površinami obbetonirana. Predvidena stanovanjska hiša bo imela svojo priključno merilno omarico R-DES, ki bo vzankana v preurejen obstoječ nizkonapetostni podzemni kablovod. Priključna moč objekta bo znašala 3 x 20 A. V omarico R-DES se poveže tudi preurejen obstoječ nizkonapetostni kablovod za obstoječ objekt na parc. št. 963/2 – točka C.
(2) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za komunalno infrastrukturo in predmetne stanovanjske hiše je potrebno upoštevati IDZ načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p.., št. proj. 31/2020, oktober 2020) in si od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
10. člen 
(telekomunikacijska infrastruktura) 
(1) Telekom Slovenije
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt telekomunikacijskega priključka na javno telekomunikacijskega omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(2) Telemach
Na obravnavanem območju se ne nahaja kabelsko komunikacijski sistem v lasti in upravljanju Telemach d.o.o. Priključitev novih objektov na kabelsko komunikacijski sistem je možna vzhodno od obravnavanega območja v sodelovanju s predstavnikom Telemach. Projekt priključka na javno omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
11. člen 
(meteorna in fekalna kanalizacija) 
(1) Na obravnavanem območju ni izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Komunalne odpadne vode iz objekta je potrebno pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na mali komunalni čistilni napravi – MKČN (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode – Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19). Očiščene komunalne odpadne vode iz čistilne naprave se preko meteorne kanalizacije odvajajo v površinski odvodnik.
(2) Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko cevnega zadrževalnika spelje v površinski odvodnik Lokovski graben, južno od obravnavanega območja. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Izpustna glava odpadnih padavinskih voda v vodotok mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje struge vodotoka pred vodno erozijo.
12. člen 
(vodovod) 
(1) Obstoječi javni vodovod PE DN/OD 32 mm ne zadošča za oskrbo še enega novega objekta s pitno vodo. Zato je potrebno obstoječ javni vodovod od mesta priključitve objekta na javni vodovod do obstoječega javnega vodovoda PE DN/OD 63 mm povečati na ustrezno večjo dimenzijo, pri tem pa premer novega vodovoda ne sme biti manjši od DN/OD 63 mm. Pri izdelavi načrta vodovoda je potrebno upoštevati smernice za projektiranje.
(2) Tlačna črta v vodovodnem omrežju se v normalnih razmerah giblje med 473 in 463 m. n. v., kar pomeni, da je v vodovodnem omrežju na območju gradnje previsok tlak. Investitor si mora na interni instalaciji za vodomerom na lastne stroške vgraditi napravo za zniževanje tlaka z varnostnim ventilom in zagotoviti takšne razmere, da iztekajoče vode ne bodo povzročile škode na objektu ali okolici.
(3) Za priključitev interne instalacije hiše na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodni priključek iz cevi polietilen DN/OD 32 mm – 10 barov. Vodomer se vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izolirani vodomerni jašek.
(4) Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za gradnjo stanovanjske stavbe je potrebno za obnovo vodovoda izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca. Obstoječ vodovod je potrebno zamenjati z vodovodom večjih dimenzij pred priključitvijo objekta na ta vodovod.
13. člen 
(obveznost priključevanja) 
Stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo. Gradnja ali drugi pogoji upravljavcev v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo bremenijo investitorja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
14. člen 
(enote kulturne dediščine) 
Na obravnavanem območju ter v območju vplivov novih posegov na okolje se ne nahajajo enote kulturne dediščine:
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
15. člen 
(varstvo voda) 
Komunalne odpadne vode iz objekta se bodo pred izpustom v površinski odvodnik očistile na mali komunalni čistilni napravi. Padavinske vode bodo preko cevnega zadrževalnika speljane v površinski odvodnik Lokovski graben. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
16. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18) sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne dnevne / mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa:
II. območje varstva pred hrupom (55 dBA / 45 dBA).
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
17. člen 
(varstvo zraka) 
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
18. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
19. člen 
(varstvo tal) 
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Rodovitni del prsti se lahko uporabi tudi za ureditve dela zelenih površin.
20. člen 
(ohranjanje narave) 
Območje leži izven območja, ki bi imelo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
21. člen 
(obramba) 
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
22. člen 
(potresna varnost) 
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
23. člen 
(požarna varnost) 
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
24. člen 
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice) 
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, Vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE
Spodnji del Savinje do Sotle
VOD_OBMOCJ
Donava
ST_VODONOS
3
VOD_SKUP1
Razpoklinski / kraški, malo skraseli – obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem nizke
VDOON_1
Dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah
HIDRODIN1
Odprt
SRED_DEB1
>200
LITO_OPIS1
Dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom / Mezozoik, predvsem
VOD_SKUP2
Medzrnski ali razpoklinski – Manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode
VDOON_2
Vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih
HIDRODIN2
Odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt)
SRED_DEB2
10
LITO_OPIS2
Pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z vključki peska, konglomerata in peščenjaka / Kenozoik
VOD_SKUP3
Razpoklinski – Lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki
VDOON_3
Globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni)
HIDRODIN3
Zaprt
SRED_DEB3
>200
LITO_OPIS3
Dolomit in apnenec / Mezozoik, pretežno Trias
25. člen 
(erozijska ogroženost) 
Obravnavano območje je erozijsko ogroženo in potencialno plazljivo. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Geološko-geomehansko mnenje o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja in odvodnjavanja (Samo Marinc s.p., april 2020).
26. člen 
(dopolnilna in druga zaščita) 
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
X. NAČRT PARCELACIJE 
27. člen 
(parcelacija) 
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določena je 1 gradbena parcela, namenjena gradnji stanovanjske stavbe.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
28. člen 
(etapnost) 
Gradnja stavbe je možna hkrati z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
29. člen 
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) 
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
30. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Dobrna. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE 
31. člen 
(dostopnost) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dobrna in na Upravni enoti Celje.
32. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen 
(začetek veljavnosti) 
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0013/2020-32(6)
Dobrna, dne 19. maja 2021
Župan 
Občine Dobrna 
Martin Brecl 

AAA Zlata odličnost