Na podlagi 110. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 23. redni seji dne 21. 4. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje TR-05 stanovanjsko naselje Troblje (ID št.: 1556)
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za območje TR-05 stanovanjsko naselje Troblje« v nadaljevanju: OPPN.
(2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2019/OPPN-021.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1556.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novih objektov, na območju z oznako prostorske enote TR-05, s podrobnejšo namensko rabo območja SSe – območje prostostoječe individualne stanovanjske gradnje, za katerega je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Osnovna dejavnost v enoti urejanja je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti.
(2) Predvidene ureditve obsegajo:
– gradnjo novih objektov, eno ali dvostanovanjskih stavb, na lastnih parcelah z vso potrebno zunanjo ureditvijo,
– gradnjo potrebne prometne infrastrukture,
– gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.
(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
(1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti.
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.
(3) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel v k.o. 846 Gradišče: 112/1, 129, 130. Meja območja poteka po obodu teh parcel.
(4) Velikost zemljišča je 13 707 m².
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)
(1) Območje se nahaja vzhodno ob ceste Troblje–Pameče, severno od mesta Slovenj Gradec, severno od lokalne ceste Troblje-Škof pod Obniškim vrhom.
(2) Do zemljišča vodi obstoječa slepa ulica, ob kateri so zgrajene nove enostanovanjske stavbe, od tod je zagotovljen dostop do predmetnega območja OPPN.
(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)
(1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora TR-05 (EUP).
Namenska raba: SSe – območje prostostoječe individualne stanovanjske gradnje. Osnovna dejavnost v enoti urejanja je bivanje. Spremljajoče dejavnosti so gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti.
(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
– vzdrževalna dela na objektih in napravah,
– prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
– odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– novogradnja,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,
– postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
– Stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe,
– dvostanovanjske stavbe,
– Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:
– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 9. člena tega odloka.
– Objekti transportne infrastrukture.
– Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Ob novi dovozni cesti so predvidene nove parcele za vsak posamezni objekt. Parcele so različnih velikosti. Vsak objekt leži na lastni parceli in ima svoj dovoz in dostop.
(2) Višina stavb je lahko K+P+M (klet, pritličje, mansarda) ali maksimalno K+P+1 (klet, pritličje, nadstropje). Stavbe imajo ob dovozni strani predvideno parkiranje, ki se lahko uredi tudi v kleti, garaži ali pod nadstrešnico. Garaže in nadstrešnice se lahko postavijo samostojno, kot podaljšek stanovanjske stavbe ali kot del stavbe.
(3) Strehe so lahko ravne (lahko so tudi pohodne, zelene ...), enokapne, dvokapne.
(4) V kartografski prilogi so zarisani tlorisi stavb. Zarisani tlorisi stavb (velikost, oblika) so načelni. Zaradi zahtevnosti terena se ti objekti lahko spreminjajo in locirajo kjerkoli na gradbeni parceli ob upoštevanju geomehanskih pogojev. Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin gradbenih jam in stabilnosti morebitnih višjih nasipov na območju gradnje. Temeljenje objektov (tudi podpornih konstrukcij) v vrhnjih slojih peščeno meljnih in rahlih zameljenih gruščnatih zemljin ni dopustno.
(5) Pri postavitvi stanovanjske stavbe, garaže ali nadstrešnice je potrebno upoštevati:
– Minimalni odmik od ceste 2,0 m, lahko bližje – v primeru parcel, kjer je teren strmejši,
– Odmik od sosednjih parcel 4,00 m, s soglasjem lastnika sosednje parcele lahko tudi manj.
(6) Maksimalna izraba gradbene parcele (skupaj z nadstrešnicami, garažami in enostavnimi ter nezahtevnimi objekti) ne sme presegati faktorja 0,5.
(7) Smeri in lokacije dostopov in dovozov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Temu se prilagodijo lokacije nadstrešnic ali garaž.
(8) Pri fasadah je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih pastelnih tonov zemeljskih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene.
(9) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel.
(1) Parcelacija zemljišč, ki je določena v kartografskem delu list številka 5.1. Načrt parcelacije, je načelna, natančneje se opredeli v projektni dokumentaciji.
(2) Možna je drugačna izvedba parcelacije zaradi natančnejših rešitev komunalne, energetske in prometne infrastrukture, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.
(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
(3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Vse povozne in pohodne površine, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(2) Kinematični elementi v križiščih in priključkih morajo zagotavljati prevoznost intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil.
(3) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.
(4) Na cestnem priključku mora biti zagotovljeno varno odvijanje prometa. Zagotovljena mora biti preglednost pri vključevanju na cesto v skladu z ustrezno zakonodajo. Zagotovljen mora biti pregledni trikotnik in pregledna berma (polje preglednosti). Zaradi preglednosti na občinski cesti mora biti ves material (zasaditev, objekti ...) od občinske ceste oddaljen vsaj 3,0 m, v kolikor višina posega presega 0,75 m.
(prometno omrežje, parkiranje)
(1) Območje se nahaja vzhodno ob ceste Troblje–Pameče (LC 377191), severno od mesta Slovenj Gradec, severno od lokalne ceste Troblje–Škof pod Obniškim vrhom. Do zemljišča vodi obstoječa slepa ulica, ob kateri so zgrajene nove enostanovanjske stavbe.
(2) Območje je dobro dostopno. Za dostop do območja TR-05 se izvede nova dovozna cesta z navezavo na obstoječo dovozno cesto in preko nje na LC 377190. Dostopna cesta – občinska cesta se izvede v širini 7,0 m in povozne površine 5,0 m s katere se izvedejo posamezni individualni priključki na parcelo.
(3) Priključevanje na občinsko cesto se izvede v skladu s predpisano zakonodajo ter veljavnimi pravilniki. Širina priključka je minimalno 3.0–5.0 m, radiji morajo zagotavljati vključevanje merodajnim vozilom. Priključevanje se izvede pod kotom 90±15°, vzdolžni nagib priključka je max 4 % v dolžini 5,0 m.
(4) Z nove dovozne občinske ceste se izvedeta dva daljša individualna priključka. V severnem delu območja se načrtuje parcela za individualni priključek proti severu do parcele 172/4 v širini 5,0 m in utrjene povozne površine 3,0 m. Prav tako v vzhodnem delu območja, do stavbe številka 8, v širini parcele 5,0 m in utrjeni povozni površini 3,5 m.
(5) Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti ustrezno odvodnjavanje cest in izvesti ukrepe, da ne bo prihajalo do vpliva meteornih vod na obstoječe občinske ceste.
(6) Parkiranje je zagotovljeno na lastnih parcelah, in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto.
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.
(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
(1) Na območju OPPN poteka javni vodovod, iz katerega je možno oskrbeti predvideno zazidavo s pitno vodo preko črpališča, ki mora biti na podlagi števila objektov ustrezno sprojektiran, z ustrezno določeno lokacijo ob lokalni cesti Pameče–Troblje (LC 377191).
(2) Območje zazidave je na nadmorski višini, kjer upravljavec ne more zagotavljati ustreznega tlaka.
(3) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara.
(4) Za merjenje porabe vode naj se predvidijo jaški z vodomeri in zasuni izven objektov na vsaki parceli posebej.
(1) Predvidena je priključitev fekalnih odpadnih voda na javno kanalizacijsko omrežje (kanal DN 300 mm), v zazidavi, sistem Slovenj Gradec, št. 10112, na območju poselitve Troblje, ID aglomeracije 10552.
(2) Na območju OPPN je potrebno zgraditi ločeno kanalizacijsko omrežje za komunalne in padavinske odpadne vode. Komunalne odpadne vode se vodijo v kanalizacijski sistem mesta Slovenj Gradec. Za padavinske odpadne vode iz strešin in drenažne vode, se zgradi ločena meteorna kanalizacija s priključitvijo na obstoječ kanal, na južnem robu območja obravnave. Padavinske vode iz strešin se zbirajo v lokalnih zbiralnikih meteorne vode, preliv iz zbiralnika se naveže na meteorno kanalizacijo. Drenažne vode se priključijo direktno na meteorno kanalizacijo.
(3) Pri projektiranju objektov, parkirnih mest in drugih asfaltnih površin je potrebno meteorne vode ločiti in jih preko lovilcev olj speljati v meteorni kanal oziroma ponikovalnice. Del zazidave se lahko priključi na meteorni kanal, za nižji del pa je potrebno predvideti ponikovalnice.
(4) Celotno omrežje mora biti izvedeno vodotesno, v skladu s smernicami in normativi upravljavca ter v skladu s pogoji varstva voda in podtalnice.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V območju previdene umestitve stanovanjskih objektov ni električne energetske infrastrukture.
(2) Energija za priključitev predvidenih stanovanjskih stavb bo na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Troblje naselje: 517. Za posamezni stanovanjski objekt se predvidi priključna moč 17 kW, za jakost omejevalca toka 1 x 3 x 25 A.
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa ter zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami (Elektro Celje d.d., št. projekta 311/20-E, april 2020).
Na celotnem območju OPPN se predvidi omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)
(1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.
(2) Priključitev na obstoječe omrežje je možna ob cesti skozi Troblje na TLI_00073916.
(3) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
(4) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno.
(2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije.
(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda–voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)
Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:
– v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJA NARAVE IN ZDRAVJA LJUDI
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno zmanjšati emisije onesnaževal v zrak kot so npr. uporaba (čistih) energentov namenjenih za ogrevanje in hlajenje objektov na dane možnosti v naselju, ustrezne toplotne izolacije stavb in drugo ter upoštevati veljavne predpise.
(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Izbirajo se naj naprave z nižjo zvočno močjo. Zunanje enote toplotnih črpalk naj bodo usmerjene stran od sosednjih objektov in spalnih prostorov, v primerni oddaljenosti od sosednjih parcel. Če je odmik zunanje enote toplotne črpalke manjši od 4 m, je potrebno pisno soglasje lastnika sosednjih zemljišč.
(vodni režim in stanje voda)
(1) Območje se nahaja izven zavarovanega vodovarstvenega območja.
(2) Območje leži na erozijsko ogroženem območju.
(3) Kanalizacijski sistem mora biti v ločeni izvedbi. Vse komunalne odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi. Padavinske odpadne vode se morajo obvezno odvajati v meteorno kanalizacijo, ki mora biti zgrajena v sklopu komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo.
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z veljavno zakonodajo in sicer, na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(5) Obravnavani poseg se nahaja na erozijsko ogroženem območju (na območju običajnih zaščitnih ukrepov), zato je potrebno v skladu z veljavno zakonodajo izdelati projektno dokumentacijo in druge podatke o predvideni gradnji, ki smiselno vključujejo geološko poročilo s poudarkom na stabilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege in ki lahko vključuje določitev območja geoloških nevarnosti, v primeru individualne gradnje pa projektne rešitve omilitvenih ukrepov.
V skladu z izdelanim geotehničnim poročilom (MBL inženiring, št. 97-06/2020, julij 2020) je potrebno načrtovane objekte temeljiti na armirano betonskih pasovnih ali točkovnih temeljih ustrezne globine. Globina temeljenja se opredeli za vsak objekt posebej v projektni dokumentaciji. Temeljenje objektov in podpornih konstrukcij v vrhnjih slojih ni dopustno. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi oblikovanju brežin in nasipov ter izvedbi gradbenih jam, kar se opredeli v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji geotehničnega mnenja.
(6) V skladu z geotehničnim poročilom je potrebno zagotoviti odvod zalednih vod z vgradnjo ustreznih drenaž, ki se navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo, z navezavo na obstoječi jarek oziroma reguliran hudourniški potok. Meteorne vode iz strešin se vodijo v lokalne zadrževalnike, prelivi se navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo. Ponikanje na območju ni priporočljivo oziroma dopustno.
(7) Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.
(8) Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin gradbenih jam in stabilnosti morebitnih višjih nasipov na območju gradnje. Za vsak objekt je potrebno izdelati podrobnejše geotehnično mnenje s pogoji temeljenja in ureditvijo odvodnjavanja v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(osončenje bivalnih prostorov)
Vsem stanovanjskim stavbam je v bivalnih prostorih potrebno zagotoviti minimalno naravno osončenje, osvetljenost v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, po veljavnih pogojih za predmetno območje OPPN.
Na območju OPPN in v njegovem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, varovanih območij ali drugih območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.
(2) Za odvoz smeti je potrebno urediti ustrezen prostor – zbirno mesto in nabaviti tipizirane posode za odpadke za zbiranje ločenih frakcij: mešani komunalni odpadki in odpadna komunalna embalaža.
(3) V kolikor zbirno in prevzemno mesto nista na istem prostoru, mora stranka na dan odvoza zabojnik postaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe v sodelovanju z lastnikom zemljišča.
(4) Za novo naselje se naj predvidi en skupni ekološki otok na javni površini, kjer bo možno postaviti posode za ločeno zbiranje odpadkov (steklo, plastika, kovine).
(5) Transportna pot smetarskega vozila bo potekala po ulici v novem naselju, zato morajo biti vsi elementi ceste projektirani tako, da je omogočena vožnja smetarskega vozila dolžine 10 m.
(6) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.
(1) Nove stanovanjske in druge objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda (cca 25-30 m) od gozdnega roba. Odmik je potreben zaradi nemotene izvedbe gozdne proizvodnje in zaradi zagotavljanja varnosti objektov (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020, Uradni list RS, št. 87/12).
(2) Varnost objektov, ki so bližje gozdnemu robu (manj kot 25–30 m) je možno zagotoviti na način tako, da se na gozdnem zemljišču z dovoljenjem lastnika, upravitelja gozda in v skladu z veljavno zakonodajo posekajo potencialno nevarna drevesa in se del gozda do gozdnega roba uredi tako, da odrasla drevesa ne ogrožajo stanovanjskih in drugih objektov.
(3) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020). Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno ohraniti vse obstoječe priključke gozdnih vlak ali po potrebi urediti nove vlake.
(4) Drevje, ki ga bo zaradi posega potrebno posekati, morajo predhodno evidentirati in označiti krajevno pristojni strokovni delavci Zavoda (Zakon o gozdovih). Posek dreves na gozdnih površinah bo možno izvesti po pridobitvi ustreznega gradbenega dovoljenja (Zakon o gozdovih) na osnovi odločbe, ki jo bo izdal ZGS.
(5) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov morata biti opravljena v skladu s Pravilnikom o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94).
(6) Vsa gozdna zemljišča, ki niso vključena v ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, so varovana območja in je za posege na njih potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (Zakon o gozdovih).
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnice. Območje se nahaja na erozijsko ogroženem območju.
(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
– da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
– da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
– da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
– da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.
(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije)
(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka.
(2) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika …). Vse stavbe so lahko grajene brez kleti ali s kletjo.
(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji.
(odstopanja glede prometne ureditve)
(1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
(2) Mikrolokacije dovozov in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji.
(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)
Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
XI. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),
– posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin gradbenih jam in stabilnosti morebitnih višjih nasipov na območju gradnje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– izkope oziroma pripravo temeljnih tal naj se izvaja ob obveznem sodelovanju geomehanika, ki mora po pregledu podati soglasje za predvideno izvedbo oziroma podati vsa potrebna dodatna in dokončna priporočila za izvedbo izkopov oziroma temeljenje objektov in ureditev odvodnjavanja,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Mestne Občine Slovenj Gradec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0004/2019
Slovenj Gradec, dne 21. aprila 2021
Mestne občine Slovenj Gradec
