Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2021 z dne 5. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2021 z dne 5. 3. 2021

Kazalo

673. Odlok o ureditvi pogrebne in pokopališke dejavnosti v Mestni občini Nova Gorica, stran 2171.

  
Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 3. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17– odl. US) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12, 18/17 in 18/19) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 11. februarja 2021 sprejel
O D L O K 
o ureditvi pogrebne in pokopališke dejavnosti v Mestni občini Nova Gorica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) S tem odlokom se sprejema pokopališki red, v katerem se uredi izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti v Mestni občini Nova Gorica (v nadaljevanju besedila tudi: občina ali koncedent), v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(2) Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, ter naslednje storitve, ki se izvajajo na trgu:
– prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba,
– pripravo pokojnika,
– upepelitev pokojnika,
– pripravo in izvedbo pogreba.
(3) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
(4) S pokopališkim redom se določi:
– način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
– način izvajanja pogrebne slovesnosti;
– storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
– osnovni obseg pogreba;
– način in čas pokopa;
– način pokopa, če je plačnik občina;
– možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;
– ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;
– pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;
– obratovanje mrliških vežic;
– obseg prve ureditve groba;
– vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
– način oddaje grobov v najem;
– postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnovo spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
– zvrsti grobov;
– okvirne tehnične normative za grobove;
– mirovalno dobo za grobove;
– enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
– razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
– druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
2. člen 
(uporaba predpisov) 
(1) Pogrebna in pokopališka dejavnost se izvajata skladno s predpisi, na krajevno običajen način, s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev.
(2) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti ter v zvezi z izvajanjem 24-urne dežurne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter predpisi s področja izvajanja gospodarskih javnih služb.
3. člen 
(izrazi) 
(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. POGREBNA DEJAVNOST 
4. člen 
(javna služba 24-urna dežurna služba) 
(1) 24-urna dežurna služba je obvezna občinska gospodarska javna služba (v nadaljevanju besedila tudi: javna služba), ki se izvaja s podelitvijo koncesije, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in drugimi občinskimi predpisi, pod pogojem, da izvajalec izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe.
(2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.
(3) Stroški javne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
(4) Ceno storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi predpisane metodologije za oblikovanje cen storitev te službe, potrdi pa jo mestni svet občine.
(5) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju občine je koncesionar.
5. člen 
(tržna dejavnost) 
(1) Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti na pokopališčih v občini je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih določajo zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost ter podzakonski predpisi, in je pridobila dovoljenje za izvajanje pogrebne dejavnosti. Za izvajanje postopkov upepelitve je poleg zakonskih pogojev potrebno tudi soglasje pristojne službe občine, zadolžene za pokopališko in pogrebno dejavnost (v nadaljevanju: pristojni organ).
(2) Pri opravljanju pogrebne dejavnosti se mora izvajalec tržne pogrebne dejavnosti držati določb zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, pokopališkega reda, določenega s tem odlokom, zagotavljati pieteto do pokojnikov in njihovih svojcev in upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise.
6. člen 
(uporabniki storitev pogrebne dejavnosti) 
(1) Uporabniki storitev pogrebne dejavnosti so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve.
(2) Naročnik pogreba je oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec. Če naročnika ni in je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče v občini, je naročnik pogreba občina. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče v občini. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je oseba umrla oziroma je bila najdena v občini.
(3) V primeru, ko je naročnik pogreba občina in poravna stroške pogreba, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
(4) Stroške ekshumacije poravna naročnik le-te.
III. POKOPALIŠKA DEJAVNOST 
7. člen 
(vsebina dejavnosti) 
(1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.
(2) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč, v vsebini kot izhaja iz zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(3) Urejanje pokopališč skladno z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča.
8. člen 
(upravljavec pokopališč) 
(1) Na območju občine so naslednja pokopališča: Banjšice, Branik, Čepovan, Dornberk, Gradišče, Grgar, Bate, Kromberk, Loke, Lokovec, Lokve, Osek, Ozeljan, Prvačina, Ravnica, Solkan, Stara Gora, Šempas, Trnovo, Vitovlje in Zalošče.
(2) Upravljavec pokopališč v Mestni občini Nova Gorica je občina oziroma druga oseba javnega prava, če jo za to s svojim aktom in v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, pooblasti župan.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko občina za vsako posamezno pokopališče, navedeno v prvem odstavku tega člena, pooblasti koncesionarja za izvajanje naslednjih nalog:
– zagotavljanje urejenosti pokopališča;
– izvajanje investicijskega vzdrževanja;
– izvajanje investicije, za katero koncesionar kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov;
– oddajo grobov v najem;
– vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(4) V kolikor se za izvajanje nalog iz tretjega odstavka za posamezno pokopališče iz prvega odstavka tega člena pooblasti koncesionarja, se šteje, da je koncesionar upravljavec pokopališča.
9. člen 
(izvajanje upravljanja pokopališč) 
(1) V primeru, da se za upravljanje posameznega pokopališča podeli koncesija, le-to občina podeli po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije in postopku določenem v tem odloku.
(2) Upravljanje pokopališč opravlja en koncesionar oziroma drug izvajalec, ki ima na pokopališčih, ki so predmet sklenjene koncesijske oziroma druge ustrezne pogodbe:
– izključno pravico upravljati s pokopališčem;
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje storitev, v skladu z določili tega odloka in zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(3) Upravljavec pokopališča je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje leto in ga najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu občine.
(4) Upravljavec pokopališča je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju upravljanja pokopališč v preteklem letu.
(5) Podrobnejša vsebina programov ter poročila o poslovanju iz prejšnjih odstavkov se določi v pogodbi o upravljanju oziroma, če se podeli koncesija, v koncesijski pogodbi.
10. člen 
(financiranje upravljanja pokopališč) 
Upravljanje pokopališč se financira iz:
– grobnin;
– proračuna;
– najema za uporabo pokopaliških objektov in naprav;
– drugih virov.
11. člen 
(uporabniki storitev pokopališke dejavnosti) 
Uporabniki storitev pokopališke dejavnosti so predvsem najemniki grobnih prostorov.
IV. POKOPALIŠKI RED 
1. Način zagotavljanja 24-urne dežurne službe
12. člen 
(način zagotavljanja 24-urne dežurne službe) 
(1) Izvajanje javne službe 24-urna dežurna služba se zagotovi s podelitvijo koncesije v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ter s predpisi občine.
(2) Javno službo opravlja en izvajalec, v svojem imenu in za svoj račun, ki ima naslednje pravice in obveznosti:
– izključno pravico izvajati javno službo;
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, 24 ur dnevno, vse dni v letu.
(3) Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
13. člen 
(koncesijski akt) 
(1) Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt, s katerim se določi predmet in pogoji opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba.
(2) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine.
14. člen 
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar) 
(1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati minimalne pogoje, ki so:
– da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki je predmet javne službe, in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovni akt;
– da ima zaposleni najmanj dve osebi;
– da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnika, ki se uporablja izključno v te namene;
– da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;
– da ima najmanj eno transportno krsto;
– da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki.
(3) Koncesionar mora koncedentu predložiti letni program izvajanja javne službe, vsako leto do 15. 10. za naslednje leto.
15. člen 
(podelitev koncesije) 
(1) Koncesija za 24-urno dežurno službo se podeli enemu koncesionarju na celotnem območju občine.
(2) Koncesija se podeli za obdobje pet (5) let z možnostjo podaljšanja, če to omogočajo veljavni predpisi.
16. člen 
(podelitev koncesije) 
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz tega odloka izbere koncedent na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na Portalu javnih naročil.
(2) Javni razpis mora vsebovati vsaj navedbe o:
– predmetu koncesije,
– začetku in času trajanja koncesije,
– pogojih, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– strokovnih referencah in drugih dokazilih, ki morajo biti predložena za ugotavljanje usposobljenosti koncesionarja,
– merilih, ki bodo vplivala na izbor koncesionarja.
(3) Vsebina razpisa se natančneje določi v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javno zasebnega partnerstva.
17. člen 
(vodenje postopka podelitve koncesije) 
(1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje ter zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(2) Za vodenje postopka razpisa in pregled ter oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo.
(3) Komisija pripravi predlog podelitve koncesije, ki ga posreduje občinski upravi, ki izbere koncesionarja z upravno odločbo.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan občine.
18. člen 
(koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba) 
(1) Koncesijsko razmerje začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe ali z drugim datumom, če je tako določeno v javnem razpisu, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
(2) Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odkupom koncesije;
– z odvzemom koncesije;
– s prevzemom javne službe v režijo;
– v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z odpovedjo;
– z razdrtjem.
(4) Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
(5) Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha tudi na podlagi sporazumne razveze.
(6) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot eno (1) leto po prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe.
19. člen 
(odkup koncesije) 
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
20. člen 
(odvzem koncesije) 
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
– če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v roku enega (1) meseca po podpisu pogodbe;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba;
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti;
– če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta;
– zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe;
– če koncesionar, kot fizična ali pravna oseba, preneha obstajati.
(2) Koncedent mora koncesionarju pred odvzemom koncesije dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena.
21. člen 
(prenos koncesije) 
(1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) V izjemnih primerih lahko koncedent, ob soglasju koncesionarja, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
22. člen 
(prevzem koncesije) 
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih delavcev, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
23. člen 
(dolžnosti koncesionarja) 
Dolžnosti koncesionarja so:
– zagotoviti kontinuirano izvajanje javne službe;
– pri izvajanju dejavnosti upoštevati vso veljavno zakonodajo, sprejete predpise, standarde in normative ter kodekse za opravljanje predmetne dejavnosti, kot tudi v okviru teh krajevne običaje;
– zagotoviti storitve vsem pod enakimi pogoji;
– v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile;
– koncedentu omogočiti nadzor nad izvajanjem javne službe;
– za koncesionirano dejavnost voditi ločeno poslovne knjige in druge knjigovodske listine ter obračune.
24. člen 
(zavarovanje za škodo) 
(1) Koncesionar mora skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni izvajalci uporabnikom ali drugim osebam.
(2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
25. člen 
(financiranje javne službe) 
(1) 24-urna dežurna služba se financira iz plačil uporabnikov storitev javne službe ter iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
(2) Ceno storitve javne službe predlaga izvajalec javne službe ter pošlje pristojnemu organu elaborat o ceni, pripravljen skladno z določili predpisane metodologije za oblikovanje cen storitev 24-urne dežurne službe ter predlog cene. Elaborat in predlog cene sprejme mestni svet občine.
26. člen 
(koncesijska dajatev) 
Zaradi uresničevanja javnega interesa zagotavljanja javne službe se v javnem interesu in v korist uporabnikom koncesnina za obvezno 24-urno dežurno službo ne zaračunava.
27. člen 
(nadzor nad izvajanjem javne službe) 
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja občinska uprava občine.
(2) Koncesionar je dolžan do 31. 5. vsakega naslednjega leta koncedentu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
2. Način izvajanja pogrebne slovesnosti
28. člen
(način izvajanja pogrebne slovesnosti) 
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladijo naročnik pogreba, upravljavec pokopališča in izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. Pogrebna slovesnost se ne izvede, če se skladno z voljo pokojnika ali njegovih družinskih članov, le-ta odkloni.
(4) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(5) Pogrebna slovesnost je praviloma javna, kateri vsakdo nemoteno prisostvuje, ali v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni.
(6) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
(7) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
(8) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, ki morajo biti usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
29. člen 
(minimalna pogrebna slovesnost) 
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo, obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice do mesta pokopa.
30. člen 
(potek pogrebne slovesnosti) 
(1) Pogreb opravi pogrebno moštvo izvajalca pogreba.
(2) Za pokop s krsto je za nemoten potek pogrebne slovesnosti izvajalec pogreba dolžan zagotoviti minimalno štiri (4) člansko pogrebno moštvo, za pokop z žaro ali raztros pepela pa minimalno dvo (2) člansko pogrebno moštvo.
(3) Pogrebna slovesnost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra v mrliški vežici oziroma drugega mesta začetka pogrebne slovesnosti v skladu s tem odlokom. Slovesnost je končana po minuti molka ter poklonitvi zastav. Del slovesnosti se lahko opravi tudi ob grobu.
(4) Udeleženci sprevoda se praviloma razporedijo na naslednji način:
1. Cerkveni sprevod: zastava, križ, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, duhovnik, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba.
2. Civilni in državni sprevod: zastava, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba.
Udeleženci sprevoda se lahko razporedijo tudi na drugačen način, če je to v skladu s krajevnim običajem.
(5) Udeleženci pogrebne slovesnosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci. V primeru verskega pokopa se neposredno ob grobu razvrstijo tudi predstavniki verske skupnosti in opravijo verski obred.
(6) V primeru, da pri pogrebni slovesnosti sodeluje častna enota s strelnim orožjem, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, ki jo zagotovi vodja enote. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne slovesnosti.
(7) Če se pri pogrebu pokojnika tudi zvoni, zvonjenje traja med pogrebno slovesnostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu s predpisi verske skupnosti.
3. Osnovni obseg pogreba
31. člen 
(osnovni obseg pogreba) 
Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop ali raztros, vključno s pogrebno opremo.
4. Način in čas pokopa
32. člen
(prijava pokopa) 
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče oziroma kjer je pokojnik umrl. Prijava pokopa se opravi najmanj štiriindvajset (24) ur pred nameravanim pogrebom.
(2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(3) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti zdravniško potrdilo in poročilo o smrti.
33. člen 
(pokop) 
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2) Na pokopališčih iz prvega odstavka 8. člena se pokopavajo:
– vsi umrli prebivalci okoliša, za katerega je posamezno pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci;
– osebe, ki so bile rojene v okolišu pokopališča, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma;
– osebe, ki so bile rojene in živele izven okoliša pokopališča, izrazile pa so željo ali pa želijo njihovi svojci, da so pokopane na tem pokopališču, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloča upravljavec pokopališča.
(3) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(4) Pokop mrtvega ploda ali mrtvorojenega otroka oziroma otroka, ki je umrl kmalu po rojstvu, se lahko opravi na stroške občine kot raztros pepela na pokopališču v Stari Gori v parku Spominčica.
34. člen 
(vrste pokopov) 
(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
– pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob;
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob;
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj njega;
– pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
(2) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.
(3) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(4) Posebej določen prostor za raztros pepela ima pokopališče v Stari Gori. Svojci oziroma naročnik pogreba lahko vpišejo ime pokojnika na ploščo za raztros v skladu s pravili, ki jih določi upravljavec pokopališča oziroma občina.
35. člen 
(čas pokopa) 
(1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak dan med 8. in 18. uro, oziroma tako, da je izvedljivo zasutje z ureditvijo groba še ob dnevni svetlobi. V dela prostih dneh se pokopi opravijo po predhodnem dogovoru med naročnikom pogreba, upravljavcem pokopališča in ostalimi sodelujočimi izvajalci pogrebne dejavnosti.
(2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu z določilom prvega odstavka tega člena.
5. Način pokopa, če je plačnik občina
36. člen
(način pokopa, če je plačnik občina) 
(1) Če je plačnik pokopa občina, se opravi raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču v Stari Gori, izjemoma tudi zunaj pokopališča.
(2) Občina ima v tem primeru pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
6. Možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora
37. člen
(možnost pokopa zunaj pokopališča) 
(1) V občini je pokop zunaj pokopališča dovoljen le kot raztros pepela na zemljišču, za katerega poda soglasje njegov lastnik in po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava. Občinska uprava odloči o raztrosu v sedmih (7) dneh od prejema vloge. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
(2) Občinska uprava zavrne izdajo soglasja za pokop zunaj pokopališča v primeru, ko naj bi se raztros pepela izvedel na zemljišču, na katerem bi bilo to v nasprotju z njegovo običajno rabo ali če bi bilo to v nasprotju z veljavnimi predpisi ali krajevnimi običaji.
(3) Pokop zunaj pokopališča lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s tem odlokom.
(4) Zunaj pokopališča in na podlagi izdanega soglasja občinske uprave se lahko opravi tudi posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
7. Ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice
38. člen
(ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice) 
V primeru, da pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema, pod pogojem, da je to v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.
8. Pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice
39. člen
(mrliške vežice) 
(1) Praviloma morajo imeti vsa pokopališča mrliške vežice.
(2) V krajih, kjer je mrliška vežica, praviloma ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma, razen v primeru izrecne poslednje volje pokojnika oziroma naročnika pogreba.
9. Obratovanje mrliških vežic
40. člen
(obratovanje mrliških vežic) 
Mrliške vežice iz prejšnjega člena obratujejo po dogovoru med upravljavcem pokopališča in naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti, vendar v okviru urnikov, navedenih v 35. členu tega odloka.
10. Obseg prve ureditve groba
41. člen
(obseg prve ureditve groba) 
Izvajalec pogreba je dolžan v okviru prve ureditve groba:
– najpozneje tri (3) ure po končanem pogrebu grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi;
– najpozneje v petnajstih (15) dneh oziroma po sporočilu plačnika groba odstraniti vence in posušeno cvetje z groba ter dokončno urediti gomilo.
11. Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču
42. člen
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
(1) Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
– skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;
– oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
– določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
– vodi evidenco o grobovih in pokopih;
– organizira in nadzira dela na pokopališču;
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
– skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora.
(2) Upravljavec pokopališča v Stari Gori, ki je zasnovano kot park, skrbi, da so drevesa na pokopališču redno pregledana in ustrezno oskrbovana, da ne prihaja do morebitnih poškodb grobov in nagrobnikov zaradi padca drevesa ali odlomljenih vej. O pregledih in ukrepih vodi posebno evidenco.
(3) V primeru, ko pride zaradi neurja do škode na grobovih zaradi polomljenih dreves, upravljavec pa je storil vse potrebno kot je navedeno v prejšnjem odstavku, se kot vzrok nastale škode šteje višja sila, najemnik groba pa ni upravičen do povrnitve le-te.
43. člen 
(prepovedi) 
(1) Na pokopališču/ih v občini ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
– onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;
– vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;
– opravljanje prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti;
– uporabljanje prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča in izvajalca pogrebne slovesnosti ter intervencijskih vozil;
– nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca;
– v času pogrebne svečanosti opravljanje kakršnihkoli dejavnosti, ki motijo njen potek.
(2) Na pokopališču v Stari Gori je dovoljena uporaba prevoznih sredstev v skladu s prometno signalizacijo.
12. Način oddaje grobov v najem
44. člen
(oddaja grobov v najem) 
(1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča, oziroma v njegovem imenu koncesionar,na podlagi najemne pogodbe, v skladu s tem odlokom.
(2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
45. člen 
(pogodba o najemu groba) 
(1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
– osebe najemnega razmerja;
– čas najema;
– vrsto, zaporedno številko in velikost/vrsto groba na posameznem pokopališču;
– osnove za obračun grobnine in način plačevanja;
– obveznost najemojemalca glede urejanja groba, oziroma prostora za grob;
– ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz pogodbe.
(2) Pogodba o najemu groba se sklene za nedoločen čas, razen v primerih, določenih z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(3) Če se pravni naslednik najemnika groba odpove prostoru za grob ali če pravnih naslednikov ni, lahko pogodbo o najemu podaljša tudi tretja oseba.
(4) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:
– na željo najemnika;
– če najemnina groba za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;
– ob opustitvi pokopališča;
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
46. člen 
(ugotavljanje prekinitve najema) 
(1) Prekinitev najema za posamezen grob ugotavlja pristojni organ. Na podlagi ugotovitev izda odločbo o prekinitvi najema ter pozove zainteresirane, da se v roku šestdeset (60) dni javijo in postanejo novi najemniki obstoječega groba. Odločba se pošlje obstoječemu najemniku, se pritrdi na nagrobnik obstoječega groba ter se objavi na oglasni deski na pokopališču in spletni strani občine.
(2) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča.
13. Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču
47. člen
(posegi v prostor na pokopališču) 
(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
(3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v petnajstih (15) dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
(4) Nagrobniki so lahko visoki največ 1,20 m skupaj s podstavkom. Izdelani so lahko iz kamna, lesa ali kovine. Na nagrobnikih so lahko označena imena in priimki ter drugi osebni podatki pokopanih oseb. Na nagrobnikih so lahko tudi znaki, napisi, slike in simboli, ki so po zakonu dovoljeni in ki ne žalijo moralnega čuta in dostojanstva ljudi.
(5) Dimenzije in materiali obstoječih nagrobnikov ostanejo nespremenjeni.
(6) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
(7) Zasaditev na grobu ne sme posegati čez mejo groba in ne sme preseči višine 1,5 metra.
14. Zvrsti grobov
48. člen
(zvrsti grobov) 
Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov in prostorov za prostor:
– enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor in grobnice,
– grobišča, kostnice in skupna grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za raztros pepela.
15. Okvirni tehnični normativi za grobove
49. člen
(grobovi) 
(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni. Talni enojni grobovi so globoki 1,4 m in se lahko poglobijo do 1,8 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina enojnega groba je 0,9 m, dolžina pa 2 m.
(2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare. Dvojni grobovi so globoki 1,4 m in se lahko poglobijo do 1,8 m, če to dopuščajo geološki pogoji. Širina dvojnega groba je 1,8 m, dolžina pa 2 m.
(3) Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Otroški grobovi so globoki 1 m, širina groba je 0,7 m, dolžina pa 1,5 m.
(4) Povečan grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora.
(5) Dimenzije obstoječih grobov ostanejo nespremenjene.
(6) Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
(7) Novih grobnic ni dovoljeno graditi, razen če občina tako določi s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče.
(8) Širina prostora med posameznimi grobovi je najmanj 0,4 m; širina stez, oziroma poti pa najmanj 1,5 m, v primeru talnih žarnih grobov pa najmanj 1 m.
50. člen 
(žarni grobovi) 
(1) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
(2) Talni žarni grob je širok 1 m. Dolžina žarnega groba je 1,4 m.
(3) Dimenzije zidnega žarnega groba so: višina 0,6 m, širina 0,60 m in globina 0,60 m, vanj pa je mogoče shraniti štiri žare.
(4) Dimenzije obstoječih žarnih grobov ostanejo nespremenjene.
(5) Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.
16. Mirovalna doba za grobove
51. člen 
(mirovalna doba za grobove) 
(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih (10) let.
(2) Za pokopališča v Stari Gori, Dornberku, Zaloščah, Prvačini, Ozeljanu, Šempasu, Vitovljah in Lokvah, znaša mirovalna doba petnajst (15) let.
(3) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(4) Za pokop z žaro določila tega člena ne veljajo.
17. Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture
52. člen
(cenik) 
Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in višino grobnine plačujejo uporabniki oziroma najemniki po ceniku, ki ga potrdi mestni svet občine.
18. Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob
53. člen
(razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob) 
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba letno grobnino. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja. Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let.
(2) Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem, uporabo pokopališke infrastrukture in stroške vodenja evidenc ter obračuna.
(4) Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob se določi s sklepom mestnega sveta občine na predlog upravljavcev pokopališč.
19. Druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov
54. člen
(enotna cena grobnine) 
(1) Cena grobnine je enotna.
(2) Upravljavec pokopališča do 31. oktobra tekočega leta za naslednje leto v okviru letnega programa iz tretjega odstavka 9. člena tega odloka, pripravi program vzdrževanja pokopališča, ki vsebuje tudi oceno stroškov ter ga posreduje občini.
(3) Občina po prejemu letnih programov do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto pripravi enotno ceno storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti za vsa pokopališča, ki jo potrdi mestni svet občine.
55. člen 
(cena uporabe infrastrukture) 
(1) Za uporabo pokopališke infrastrukture plačuje najemnik groba strošek uporabe le-te.
(2) Uporaba pokopališke infrastrukture je sorazmerni delež letne amortizacije pokopališke infrastrukture in zavarovanja vseh pokopališč iz prvega odstavka 8. člena za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Upravljavci pokopališč so dolžni do 31. 8. v tekočem letu posredovati občini predlog investicijskih vlaganj in investicij za prihodnje dve (2) leti.
56. člen 
(način vodenja evidenc) 
(1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno pisno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču in evidenco najemnikov grobov za obdobje najmanj zadnjih deset (10) let.
(2) Upravljavec pokopališča za vsako pokopališče izdela pokopališki kataster in načrt pokopališča, z zvrstmi grobov ter sproti dopolnjuje evidenco grobov in najemnikov grobov.
(3) Pokopališki kataster se vodi v tekstualni in grafični obliki ter skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. Kataster, načrt pokopališča in ostale evidence, ki jih je upravljavec dolžan voditi, vključno z zbirkami podatkov, so last občine.
V. NADZOR 
57. člen
(nadzor) 
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Medobčinska uprava Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda.
(2) Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja organ občinske uprave občine, pristojen za gospodarske javne službe.
(3) Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem odlokom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe.
VI. KAZENSKE DOLOČBE 
58. člen
(1) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka 43. člena odloka kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik v primeru:
1. nedostojnega vedenja, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove (prva alineja prvega odstavka 43. člena);
2. onesnaženja ali poškodovanja pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov (druga alineja prvega odstavka 43. člena);
3. vodenja živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča (tretja alineja prvega odstavka 43. člena);
4. opravljanja prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovinostrugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti (četrta alineja prvega odstavka 43. člena);
5. uporabljanja prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča in izvajalca pogrebne slovesnosti ter intervencijskih vozil (peta alineja prvega odstavka 43. člena);
6. nameščanja reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca (šesta alineja prvega odstavka 43. člena);
7. če v času pogrebne svečanosti opravlja kakršnokoli dejavnost, ki moti njen potek (sedma alineja prvega odstavka 43. člena).
(2) Z globo 200 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 100 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
59. člen 
(1) Z globo 300 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če postavlja, spreminja ali odstrani, obnavlja spomenik ali grobnico ali izvaja drug poseg v prostor na pokopališču brez predhodnega soglasja upravljavca pokopališča (prvi odstavek 47. člena tega odloka).
(2) Z globo 200 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 100 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
60. člen
(izvedba javnega razpisa) 
Javni razpis za podelitev koncesije 24-urne dežurne službe se objavi v šestih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka. Do začetka veljave koncesijske pogodbe po izvedenem javnem razpisu, pogrebno dejavnost izvajajo dosedanji izvajalci.
61. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradno glasilo, št. 10/99, 21/01).
62. člen 
(objava in začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2017-6
Nova Gorica, dne 11. februarja 2021
 
Župan 
Mestne občine Nova Gorica 
dr. Klemen Miklavič 

AAA Zlata odličnost