Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/2021 z dne 5. 3. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/2021 z dne 5. 3. 2021

Kazalo

662. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Slovenska vas, SLV-01 – sever, stran 2109.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v navezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-2; Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20) ter 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 16. redni seji dne 22. 2. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Slovenska vas, SLV-01 – sever 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 41/19 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: OPN Občine Brežice) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Poslovna cona Slovenska vas, SLV-01 – sever (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o. pod številko IC-03/2019.
(2) Predmet OPPN je določitev pogojev za urejanje severnega dela poslovne cone Slovenska vas.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2009.
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1
Izsek iz OPN Občine Brežice – namenska raba prostora s prikazom območja OPPN
M 1:5.000
2
Izsek iz OPN Občine Brežice – gospodarska javna infrastruktura s prikazom območja OPPN
M 1:5.000
3
Prikaz območja OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1.000
4
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:5.000
5
Prikaz omejitev v prostoru
M 1:10.000
6
Ureditveno situacijo
M 1:1.000
7
Zbirno situacijo GJI
M 1:1.000
8
Značilni prerezi območja OPPN
M 1:1.000
9
Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred nesrečami
M 1:2.000
10
Vzdolžni profili ceste
M 1:2.500/250
11
Tipski prečni prerez ceste
M 1:100
12
Načrt gradbenih parcel
M1:1.000
3. člen 
(obvezne priloge OPPN) 
(1) Obvezne priloge OPPN so:
1. izsek iz veljavnega prostorskega plana,
2. prikaz stanja prostora,
3. seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
(2) Obvezne priloge OPPN so sestavni del OPPN.
4. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Ureditvena enota: sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(2) Gradbena parcela: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji, oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile temu objektu.
(3) Objekt gospodarske javne infrastrukture: gradbeni inženirski objekt ali omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist.
(4) Območje za razvoj objektov: del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo ene ali več objektov in je prikazan v grafičnem delu OPPN (Ureditvena situacija). Območje je določeno z odmiki od meja gradbenih parcel, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo in vzdrževanje objektov in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. Na območju za razvoj stavb je dovoljena tudi gradnja gradbenih inženirskih objektov, enostavnih in nezahtevnih objektov ter spremljajočih zunanjih ureditev (manipulativne površine, parkirišče, zelenice, brežine ipd.).
(5) Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi enostavnimi in nezahtevnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN 
1. Opis prostorske ureditve
5. člen 
(koncept urejanja prostora) 
Predmet OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih prostorskih pogojev za severni del obstoječe poslovne cone Slovenska vas in ureditev novega dostopa v cono. Za umeščanje novogradenj na posamezne proste površine se določijo fleksibilna merila in pogoji, s katerimi se zagotavlja racionalno rabo zemljišč ter prostorske možnosti za notranji razvoj cone, urejanje prometnih in drugih odprtih površin ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. Z OPPN se za direktno povezavo cone z avtocestnim omrežjem načrtuje nova vstopna točka na severni strani cone, ker poslovna cona nima ustrezne povezave s pomembnejšim cestnim omrežjem. Tovorni promet do cone poteka skozi bližnja naselja, kar z vidika prometne varnosti ni ustrezno. Neustrezen je obstoječi glavni vstop v cono z vzhodne smeri, saj se nahaja v območju mejnega prehoda Slovenska vas. Z arbitražno razsodbo v letu 2017 se je izkazalo tudi, da glede na novo določitev meje del obstoječe osrednje prometnice poteka po hrvaškem ozemlju, tako da glavni vhod v poslovno cono z vzhodne smeri ni več mogoč. Z OPPN se načrtuje nova vstopna točka na severni strani cone z ustrezno navezavo na obstoječo interno prometno omrežje. Na voljo sta dve varianti dostopa – primarna (preko UE-02) in rezervna varianta (preko UE-05). V primeru ureditve glavne vstopne točke preko UE-02 se ureditvena enota UE-05 lahko združi z ureditvenima enotama UE-08 ali UE-09. S tem se omogoči gradnja na predvidenih površinah za razvoj objektov ob odmiku 5,0 m od meje sosednje gradbene parcele. V primeru ureditve glavne vstopne točke preko UE-05 se ureditvena enota UE-02 lahko združi z ureditvenima enotama UE-07 ali UE-08. S tem se omogoči gradnja na predvidenih površinah za razvoj objektov.
6. člen 
(območje OPPN) 
(1) OPPN se izdeluje za severni del območja, ki je v veljavnem OPN Občine Brežice predvideno za urejanje z OPPN in ima oznako SLV-01. Po namenski rabi so tu opredeljene proizvodne dejavnosti – IG.
(2) Območje OPPN meri približno 14,4 ha in zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi št. 55/4, 151/3, 151/9, 151/10, 1990/15, 2020/2, 2020/3, 2020/4, 2020/5, 2021, 2022, 2023, 2025/2, 2025/3, 2027, 2028, 2029, 2030, 2031, 2032/1, 2032/2, 2033, 2034, 2035, 2036, 2037, 2038, 2039/2, 2039/3, 2039/4, 2040/2, 2040/3, 2040/4, 2040/5, 2040/6, 2040/7, 2042, 2044, 2045/1, 2045/2, 2046, 2047, 2048, 2049, 2050, 2051, 2052, 2053, 2054, 2055, 2056, vse k.o. 1310 Nova vas. Zaradi izvedbe infrastrukturne opreme obravnavanega območja so dopustni posegi tudi zunaj območja urejanja tega OPPN.
7. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje leži ob državni meji z Republiko Hrvaško, ob naselju Slovenska vas. S severovzhodne strani je dostopno z avtoceste A1 (Ljubljana–Obrežje (Zagreb)) preko regionalne ceste R3 675/1481 Mokrice–Obrežje–Slovenska vas. Območje je v večjem delu pozidano, prek območja je speljana povezovalna cesta, s katere so dostopna vsa zemljišča. Vzhodno od obstoječega vstopa v cono je mejni prehod Slovenska vas. Na delu južnega roba območja, na meji z Republiko Hrvaško, teče vodotok Bregana, relief je na celotnem območju poslovne cone uravnan. Območje za razvoj stavb upošteva potek lokalnih cest.
8. člen 
(ureditvene enote) 
Območje OPPN je razdeljeno na več ureditvenih enot:
– UE-01: območje obstoječe lokalne cest LC 024203,
– UE-02: območje nove glavne dostopne ceste na območje poslovne cone,
– UE-03 in UE-04: površine gospodarske javne infrastrukture in neposredni dostop do javne cest,
– UE-05: območje alternativne (glavne) dostopne ceste na območje poslovne cone,
– UE-06: vzhodno območje za razvoj dejavnosti,
– UE-07, UE-08 in UE-09: območja za razvoj dejavnosti,
– UE-10: zahodno območje za razvoj dejavnosti.
9. člen 
(vrste dopustnih del in gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela.
10. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN so dopustne proizvodne ter z njimi povezane dejavnosti. Na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti so to predvsem:
– predelovalne dejavnosti (C),
– oskrba z električno energijo, plinom in paro (D),
– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja (E) samo kot spremljajoča dejavnost v navezavi z osnovno dejavnostjo,
– trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil (G),
– promet in skladiščenje (H),
– gostinstvo (I): samo 56 (dejavnost strežbe jedi in pijač),
– informacijske in komunikacijske dejavnosti (J),
– druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N).
11. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
(1) Dopustni so objekti, namenjeni izvajanju s tem OPPN načrtovanih dejavnosti:
12 Nestanovanjske stavbe
12112 Gostilne, restavracije in točilnice 
12203 Druge poslovne stavbe 
12301 Trgovske stavbe 
12303 Oskrbne postaje 
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti 
12420 Garažne stavbe 
12510 Industrijske stavbe 
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe 
21 Objekti prometne infrastrukture
21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste 
21122 Samostojna parkirišča 
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
22121 Daljinski (transportni) vodovodi 
22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje 
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi 
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo 
22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak 
22223 Vodni stolpi in vodnjaki 
22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) 
22232 Čistilne naprave 
22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi 
22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja 
23020 Elektrarne in drugi energetski objekti – od teh samo sončne elektrarne in podobno 
24 Drugi gradbeni inženirski objekti
24203 Objekti za ravnanje z odpadki – od teh samo odprta skladišča odpadkov, površine za obdelavo odpadkov 
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje 
31 Trajno reliefno preoblikovanje terena
31110 Nasipi 
31120 Izkopi in odkopi 
31130 Utrjene površine 
31140 Utrjene brežine 
32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin
32110 Ekološki otoki 
32120 Urbana oprema 
32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji 
33 Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje
33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja. 
12. člen 
(lega objektov) 
(1) Če v okviru posebnih pogojev za posamezne ureditvene enote ni določeno drugače, je gradnja stavb dopustna na območju za razvoj objektov, ki je prikazano v grafičnem delu OPPN (Ureditvena situacija).
(2) Območje za razvoj objektov je določeno z odmikom min. 5,0 m od meje gradbene parcele. Manjši ali večji odmiki so določeni v grafičnem delu (Ureditvena situacija, Načrt gradbenih parcel). Gradnja objektov z manjšim odmikom od določenega, razen pri obstoječih legalnih objektih, je dopustna ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje parcele ter ob upoštevanju požarnovarstvenih predpisov.
(3) Izven območja za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov, uvozov, ureditev utrjenih dvorišč ter enostavnih in nezahtevnih objektov pod pogoji 14. člena tega odloka.
(4) Odmiki med stavbami znotraj gradbene parcele niso predpisani, upoštevajo pa se predpisi o varstvu pred požarom in sanitarni predpisi.
13. člen 
(oblikovanje objektov) 
(1) Objekti so enostavnih pravilnih oblik, dimenzionirani so glede na tehnološke procese. Oblikovanje objektov je enostavno in poenoteno na območju posameznih ureditvenih enot in na celotnem območju. Velikost in etažnost novih objektov kakor tudi širitev obstoječih objektov se lahko razvija znotraj območja za razvoj objektov na način, da so omogočene funkcionalne prometne povezave znotraj območja in navezave na zunanje prometno omrežje ter da so izpolnjene vse bistvene zahteve, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.
(2) Višina objektov: Največje dovoljene višine stavb v posameznih ureditvenih enotah ne smejo presegati 20 m nad koto pritličja. Izjema sta skrajni vstopni točki na območje poslovne cone na vzhodu (UE-06) in zahodu (UE-10), kjer največja višina objektov ne sme presegati 12 m nad koto pritličja. V višino so vključene tudi tehnične etaže. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni, kot so dimniki, silosi, antene, strelovodi in strojnice dvigal ter logotipi. Izvedba kletnih etaž je dopustna, če to dopuščajo terenske razmere.
(3) Kote pritličij stavb sledijo niveleti osrednje interne ceste.
(4) Strehe so ravne (do 6° naklona). Strehe obstoječih objektov se ohranjajo in po potrebi rekonstruirajo v enakem naklonu kot doslej ali spremenijo v ravne. Kritina objektov ne sme biti svetleča. Dovoljeni so sivi in peščeni barvni toni. Dovoljene so tudi ozelenjene strehe.
(5) Fasade so nesvetleče, sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov niso dovoljeni, dovoljena pa je postavitev logotipov na fasadah in strehah objektov.
(6) Na posameznih gradbenih parcelah je na območjih za razvoj objektov poleg glavnih/osnovnih stavb dopustna izvedba prizidkov in postavitev pomožnih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost; ti morajo biti oblikovno usklajeni z glavnim objektom in mu biti podrejeni.
(7) Dopustna je odstranitev vseh obstoječih objektov ali njihovih delov. V primeru izvedbe vstopa na območje poslovne cone preko ureditvene enote UE-02 se odstranijo objekti na zemljiščih s parc. št. 2055 in 2056, obe k.o. Nova vas.
(8) Vsa določila za oblikovanje objektov veljajo tudi za gradnjo novih objektov na območju odstranjenih obstoječih objektov.
(9) Poleg novogradenj so dopustne prizidave, spremembe namembnosti in rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru določil, ki veljajo za novogradnje. Na delu obstoječih legalno zgrajenih objektov izven območij za razvoj objektov je dovoljena le rekonstrukcija in vzdrževalna dela.
(10) Faktor zazidanosti na posamezni gradbeni parceli ne sme presegati 0,80, razen na gradbenih parcelah namenjenih gradnji infrastrukture (GP-03, GP-07, GP-09, GP-11), kjer ta faktor ni določen.
14. člen 
(enostavni in nezahtevni objekti) 
(1) Na posameznih gradbenih parcelah je dopustna postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov so določene v 11. členu tega odloka.
(2) Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postavljati izven območja za razvoj objektov. Minimalni odmik enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so po definiciji stavbe, je 1,5 m od meje sosednje gradbene parcele in 2,0 m od osrednje interne ceste. Dopusten je manjši odmik od določenega ob soglasju lastnika ali upravljavca sosednje parcele ter ob upoštevanju predpisov o varstvu pred požarom. Minimalni odmik ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov od meje gradbene parcele je 0,5 m. Ograje in oporne zidove je dopustno postavljati na oziroma ob meji gradbene parcele izven območja preglednosti cestnih priključkov, če s tem soglaša lastnik ali upravljavec sosednje parcele.
(3) Oblikovanje je smiselno skladno z glavnim objektom, kot določa 13. člen tega odloka.
(4) Ograje so maksimalne višine 2,5 m, v primeru varstvenih ali zaščitnih zahtev lahko tudi višje, kar mora biti utemeljeno v projektni dokumentaciji, pri tem pa mora biti višina usklajena s prometno-varstvenimi predpisi glede preglednosti prometnih površin. Ograje so žičnate oziroma transparentne in ozelenjene, ograje iz betonskih montažnih elementov je potrebno s strani osrednje napajalne ceste ozeleniti z grmovno in/ali drevesno zasaditvijo.
(5) Oporni zidovi so dovoljeni v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Premoščanje višinskih razlik z zidovi v skupni višini več kot 2 m je dopustno le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav ali kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov. Oblikovanje opornih in podpornih zidov, višjih od 2 m (npr. oblikovanje zidu, ozelenitev, materiali, terase, navezovanje na okoliški teren in objekte ipd.), določi arhitekt ali krajinski arhitekt v projektni dokumentaciji, glede na vidno izpostavljenost in skladno z oblikovanjem okoliških ureditev in pozidave.
15. člen 
(zunanje ureditve) 
(1) V UE-01 ob severni lokalni cesti se uredi zelena bariera s pasom grmovne in drevesne listnate vegetacije.
(2) Ob objektih se na lastni gradbeni parceli uredijo dostopi, parkirne in manipulativne ter zelene površine.
(3) Izhodišča za izračun zadostnega števila parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) pri posameznih objektih se povzamejo po OPN Občine Brežice. V primeru pomanjkanja prostora morajo biti parkirna mesta zagotovljena na drugih površinah v poslovni coni, to pa mora biti dodatno obrazloženo v projektni dokumentaciji. V primeru, da je glede na naravo dejavnosti potrebnih manj parkirnih mest od zahtevanih, se to utemelji v projektni dokumentaciji.
(4) Območje se zaradi zadrževanja in ponikanja meteornih voda v čim večji meri zatravi in zasadi z avtohtonim drevjem. Parkirne površine se ozeleni z najmanj enim drevesom na 5 PM. Faktor zelenih površin znaša minimalno 0,10.
(5) Premoščanje višinskih razlik terena se prvenstveno ureja z ozelenjevanjem brežin, izjemoma z opornimi zidovi pod pogoji petega odstavka 14. člena tega odloka.
16. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN (Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin.
(3) Za potrebe določitve parcel (razlastitve in omejitve lastninske pravice) v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebni za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
(4) Posamezne gradbene parcele se lahko združujejo ali delijo na manjše enote tako, da ima nova parcela dostop z javne površine in zagotovljeno infrastrukturno opremo. Ob združevanju oziroma delitvi parcel se združijo oziroma delijo tudi območja za razvoj objektov, pri tem se ohranja princip določitve območja za razvoj objektov, kot je določeno v drugem odstavku 12. člena tega odloka.
(5) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so dopustna tudi odstopanja v skladu z določili 36. člena tega odloka.
2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
17. člen 
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) 
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
18. člen 
(prometne ureditve) 
(1) Na območju OPPN je predvidena izgradnja novega vstopnega priključka s severne strani poslovne cone. Novi glavni vstop na območje poslovne cone se lahko izvede na dveh lokacijah (UE-02 in UE-05). Vstop na območje poslovne cone je možen tudi preko obstoječih priključkov na vzhodni in zahodni strani.
(2) Na območju poslovne cone je predvidena hitrost 30 km/h. Kolesarski promet bo na območju cone potekal na vozišču skupaj z motornim prometom.
(3) Glavni dostopi do posameznih gradbenih parcel se izvedejo z južne strani z obstoječe osrednje interne ceste. Izjema so dostopi do ureditvenih enot UE-06 in UE-07, kjer je zaradi poteka državne meje in neposredne bližine mejnega prehoda dostop omogočen s severne strani z obstoječe lokalne ceste. Dostop s te ceste se dopušča tudi tam, kjer so izkazane potrebe in to dopuščajo terenske razmere.
(4) Prečni profil severne dostopne ceste:
– vozni pas
2 x 3,25 m
6,50 m
– pločnik
1 x 1,50 m
1,50 m
Skupaj
8,00 m
(5) Dolžina severne dostopne ceste znaša cca 140 m.
(6) Objekti imajo parkirišča zagotovljena na lastni gradbeni parceli pod pogoji, kot jih določa 15. člen tega odloka.
19. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Napajanje območja se zagotavlja preko obstoječega elektroenergetskega omrežja. Elektroenergetsko omrežje znotraj poslovne cone se glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja poslovne cone dogradi in po potrebi rekonstruira.
(2) Na celotnem območju OPPN je možno na strehe objektov, kjer tehnologija to dopušča, postaviti sisteme za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike ali toplote skladno z varstvenimi režimi. Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
20. člen 
(cestna razsvetljava) 
(1) V sklopu predvidenih cest se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Predvidena razsvetljava izpolnjuje zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
21. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Telekomunikacijske storitve se zagotavljajo preko obstoječega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja poslovne cone dogradi s sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami.
22. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Oskrba z vodo se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja poslovne cone dogradi in po potrebi rekonstruira.
(2) Predvidene objekte se na javno vodovodno omrežje priključuje v ustreznem profilu v skladu s predpisom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav v Občini Brežice.
(3) Vsaka stavba ali gradbeno inženirski objekt morajo biti na javno vodovodno obrežje priključeni ločeni, pri čemer mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskih vodomerom.
23. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo komunalno kanalizacijo.
(2) Padavinske odpadne vode se odvaja v obstoječo padavinsko kanalizacijo. Odvodnjavanje padavinskih voda s strešin novih objektov in manipulativnih površin je potrebno načrtovati tako, da se ne povečujejo količine padavinskih vod na izpustu v vodotok Bregana. Padavinsko vodo je potrebno prioritetno ponikati. V kolikor je zaradi geoloških razmer ponikovanje onemogočeno, je potrebno razliko odtoka 15 minutnega naliva, povratne dobe 20 let, intenzitete 300 l/s*ha, glede na spremenjene odtočne pogoje zadržati. Pred vtokom v kanalizacijo naj se padavinske vode iz prometnih in manipulativnih površin očistijo v lovilcu olj. Novih izpustov v vodotok Bregana ni dovoljeno graditi.
(3) Komunalna in padavinska kanalizacije se glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe razvoja poslovne cone dogradi in po potrebi rekonstruira.
24. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Brežice.
(2) Uredi se sistem individualnega prevzema komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest ob cesti. Prevzemno mesto je ustrezno urejena površina posameznega objekta oziroma gradbene parcele, na kateri povzročitelj odpadkov le-te v tipiziranih zabojnikih preda izvajalcu gospodarske javne službe.
(3) V primeru specifičnih odpadkov se v fazi priprave projektne dokumentacije ustrezno obravnava ravnanje z odpadki skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(4) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
(5) Predvideti je potrebno ustrezno število ekoloških otokov za zbiranje in odvoz sekundarnih surovin.
25. člen 
(ogrevanje in priprava tople vode) 
(1) Ogrevanje stavb je možno na plin, lahko kurilno olje ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije. Pri tem se upošteva določila OPN Občine Brežice glede gradnje in urejanja za potrebe rabe energije.
(2) Energetska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbah (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda).
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
26. člen 
(ohranjanje narave in kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.
27. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Za vse objekte je obvezna priključitev na javni kanalizacijski sistem.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).
(3) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
28. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika, ter zagotovi energetska učinkovitost objektov.
29. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje IV. kategorije varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
30. člen 
(ravnanje s plodnim delom tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
31. člen 
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
32. člen 
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) 
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovita učinkovita raba in izraba obnovljivih virov energije. Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
33. člen 
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o graditvi objektov.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(4) Del območja OPPN (zemljišča s parc. št. 2021, 2022 in 2023, vse k.o. Nova vas) je poplavno ogrožen. Ogroženo območje spada v majhen razred nevarnosti. Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju je potrebno v postopku izdaje mnenja v skladu z veljavno zakonodajo preveriti vpliv nameravane gradnje na poplavne razmere v prostoru. Z načrtovanim posegom se ne sme povečati obstoječa stopnja ogroženosti na območju in izven njega, prav tako veljajo skladno s veljavno zakonodajo omejitve glede dejavnosti v obratih in napravah.
(5) Območje urejanja se ne nahaja na erozijskem območju. Nahaja se na plazljivem območju, kjer je majhna verjetnost pojavljanja plazov. Le ob severnem robu območja, kjer poteka lokalna cesta, leži na območju srednje in velike verjetnosti pojavljanja plazovi.
(6) Predvideni objekti in ureditve se projektirajo za projektni pospešek tal, ki velja na tem območju in znaša 0,225 (g).
(7) V primeru razlitja nevarnih snovi se upoštevajo določila 25. člena tega odloka.
34. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vsi objekti in ureditve morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje gradbene parcele in odmikov med objekti na isti gradbeni parceli omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba uporabiti dodatne arhitekturne in gradbene ukrepe. Dostopne ceste morajo omogočati dostop z vozilom za intervencijo in evakuacijo, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(3) Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo iz vodovodnega omrežja in drugih virov.
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
35. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Izvajanje posegov na posameznih gradbenih parcelah se lahko izvaja neodvisno od urejanja drugih gradbenih parcel.
(2) Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
36. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja do ±1,5 m od predvidenih kot pritličij objektov, ki so navedene v 13. členu tega odloka, zaradi prilagoditve cestam in drugim zunanjim ureditvam.
(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(5) V primeru spremembe namembnosti in rekonstrukcije pri obstoječih objektih predpisan faktor zelenih površin in faktor zazidanosti ni potrebno upoštevati, če je ta že presežen z obstoječim stanjem.
(6) Na jugu meja OPPN poteka po severnem robu koridorja osrednje interne ceste. Meja posameznih gradbenih parcel z gradbeno parcelo osrednje ceste še ni dokončno določena, zato lahko v nadaljnjih postopkih pride do sprememb poteka meja, katera ureditev je v javno korist.
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
37. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za vse posege na državna zemljišča – vodno javno dobro si mora investitor načrtovanih ureditev pridobiti potrebne služnosti, ki jih uredi s sklenitvijo služnostne pogodbe z Direkcijo RS za vode, kot upravljalcem teh zemljišč (izpust v vodotok, prečkanje oziroma križanje vodotoka z vodi gospodarske javne infrastrukture ipd.).
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
38. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o zazidalnem načrtu Gospodarska cona 2 Slovenska vas (Uradni list RS, št. 51/00), ki se nanašajo na območje tega OPPN.
39. člen 
(hramba in nadzorstvo) 
(1) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Brežice. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
(2) Nadzor na izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
40. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-6/2018
Brežice, dne 22. februarja 2021
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti