Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2021 z dne 26. 2. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2021 z dne 26. 2. 2021

Kazalo

563. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Turistično območje Dolenjci, stran 1830.

  
Na podlagi 119. člena v povezavi s tretjo alinejo 282. člena ter drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14, 66/16) je Občinski svet občine Črnomelj na 18. seji dne 4. 2. 2021 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Turistično območje Dolenjci 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 69/18, v nadaljnjem besedilu: OPN Črnomelj) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Turistično območje Dolenjci (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan na podlagi prve alineje tretjega odstavka 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07).
(3) Predmet OPPN je določitev pogojev za gradnjo objektov za potrebe turizma oziroma ureditev kampa, s spremembo podrobne namenske rabe zemljišč, iz območja stanovanj – SKs (površine podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi stavbami) v posebna območja – območje BT (površine za turizem).
(4) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 1686 in ga je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. 1/2020 – OPPN, v januarju 2021.
2. člen 
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki sta izdelana v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del je sestavljen iz naslednjih poglavij:
– opis prostorske ureditve,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– splošna določila,
– podrobna določila,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– faznost izvedbe prostorske ureditve,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
– končne določbe.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. Izsek iz OPN
2. Pregledna situacija
3. Situacija s prikazom prostorske ureditve v širšem prostoru (DOF)
4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
5. Ureditvena situacija
6. Prerezi terena
7. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
8. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
9. Načrt parcelacije.
3. člen 
(spremljajoče gradivo OPPN) 
Spremljajoče gradivo OPPN:
1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta občine Črnomelj
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Izhodišča in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev akta
6. Povzetek za javnost
7. Odločba o CPVO
8. Elaborat ekonomike.
4. člen 
(pomen kratic) 
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt,
– FI: faktor izrabe gradbene parcele,
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,
– GJI: gospodarska javna infrastruktura,
– NO: nezahtevni objekt,
– OPN Črnomelj: Občinski prostorski načrt občine Črnomelj,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.
5. člen 
(pomen izrazov) 
(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa OPN Črnomelj.
(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer:
območje za razvoj objekta(ov):
predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst s tem odlokom dovoljenih objektov ter zunanjih ureditev.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN 
1. Opis prostorske ureditve
6. člen
(prostorske ureditve) 
S tem OPPN se na območju dela naselja Dolenjci načrtuje ureditev:
– območja za ureditev kampa z objekti za turizem in mobilnimi počitniškimi hišami,
– urbane opreme,
– zelenih površin,
– pripadajočih zunanjih površin in površin za parkiranje ter
– gospodarske javne infrastrukture.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
7. člen
(območje urejanja) 
(1) Območje OPPN je locirano na južnem delu naselja Dolenjci.
(2) Območje OPPN meri cca 3.560 m² in obsega del zemljišča s parc. št. 1970/1 in *20/3, obe k.o. Adlešiči. Gre za območje stavbnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo SKs – površine podeželskega naselja s kmetijami in stanovanjskimi hišami. Območje je del enote urejanja prostora DOL_12.
(3) Ureditve priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo segajo tudi izven območja OPPN.
8. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo priključkov na GJI. Nove ureditve bodo zaradi prestavitve objektov in kmetijskih površin na stavbna, pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja in varstvo narave.
(2) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
9. člen 
(koncept prostorske ureditve) 
(1) Na območju OPPN se predvidi ureditev kampa, postavitev počitniških mobilnih objektov kot dopolnitev že obstoječim v prostoru. Območje OPPN se ureja kot območje, namenjeno turističnim dejavnostim v naravnem okolju.
(2) Lokacija in dimenzije predvidenih objektov naj ustrezajo podeželskemu okolju, v katerega se umeščajo. Gre za objekte, ki so že postavljeni v okviru širšega območja obravnave, na parceli 1970/1, k.o. Adlešiči, vendar izven stavbnih zemljišč. Te objekte se prestavi v okvir območja OPPN, poleg tega se predvidi morebitne dodatne lokacije za mobilne objekte, v skladu z dopustnim faktorjem pozidanosti in umeščanjem v mirno podeželsko okolje.
(3) V območju OPPN se načrtuje tudi gradnja objektov in naprav za priključitev na energetsko in komunalno infrastrukturo.
3. Splošna določila
10. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
Na območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne s turizmom povezane dejavnosti. Dopustne so:
– I Gostinstvo: 55.300 Dejavnost avtokampov, taborov,
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– občasno bivanje.
11. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
(1) V območju OPPN so skladno s predpisi o razvrščanju objektov dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:
– 11100 – enostanovanjske stavbe (počitniške hišice),
– 12120 – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (izvenstandardne oblike nastanitve, stavbe v kampih),
– 12420 – garažne stavbe (lope za kolesa in podobno),
– 12520 – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe.
(2) Na območju OPPN so dopustne tudi gradnje gradbenih inženirskih objektov za potrebe delovanja kampa, in sicer:
– 2112 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (kampi),
– 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 22 – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– 3111 – trajno reliefno preoblikovanje terena,
– 3311 – drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje.
12. člen 
(vrste dopustnih gradenj in del) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj in del:
– gradnje novih objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),
– odstranitve objektov oziroma njihovih delov,
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
13. člen 
(dopustna izraba prostora) 
Na območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti največ 0,5 in faktor izrabe največ 1,5.
14. člen 
(odmiki od mej sosednjih zemljišč) 
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč so:
– najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,
– najmanj 1,5 m – za enostavne in nezahtevne objekte, ki predstavljajo dopolnitev obstoječe pozidave,
– 0,5 m – za ograjo, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarsko pot, pešpot, in podobno, vodno zajetje, pomožne komunalne objekte in pomožne objekte, namenjene varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2) Ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik iz prejšnjega odstavka tega člena tudi manjši, pri čemer morajo biti zagotovljeni požarni odmiki. Nezahtevni in enostavni objekti so ob soglasju lastnika lahko postavljeni do parcelne meje.
4. Podrobna določila
15. člen 
(urbanistično – arhitekturni pogoji) 
(1) V območju so nekateri objekti že izvedeni, in sicer:
– apartmajska hiša v osrednjemu delu območja OPPN, dim. 4,6 x 7,5 m, višinskega gabarita P +p(podstrešje), z dvokapno streho,
– pripadajoči leseni pomožni objekti (shramba za orodje, nadstrešek),
– manipulacijske površine.
Pri prenovi objekta se barva kritine prilagodi ostalim objektom v območju (svetlo siva), z barvo pa se lahko prilagodijo tudi ostali elementi objekta (svetel les ipd.).
(2) V območju OPPN se dopusti postavitev pritličnih mobilnih počitniških objektov. Dopušča se prednostno lesene objekte s pripadajočimi pokritimi terasami. Dopušča se objekte tlorisnih gabaritov do 8,5 x 4,5 m + 8,5 x 3,0 m (terasa). Objekti imajo lahko dvokapno streho, ravno streho ali blago enokapnico skrito za vencem.
Dovoljena je horizontalna in vertikalna členitev fasade, ki naj bo enostavna. Dopušča se predvsem uporaba lesa, lahko pa tudi betona, kovine, platnenih materialov (brisoleji, senčila ipd.) in stekla, izjemoma umetnih, plastičnih materialov, če je mogoče zagotoviti kvalitetno bivalno okolje.
Objekti v območju naj bodo oblikovno čim bolj poenoteni, predvsem v smislu obdelave fasad in materialov ter v barvi kritine.
(3) Dovoljena je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO), ki dopolnjujejo funkcijo območja za turizem. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju osnovnega objekta, fasada se oblikuje sodobno, prednostno se uporablja les. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho oziroma blago enokapnico, skrito za vencem. Podporni zidovi so dopustni do višine 2,0 m, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin,kar določi arhitekt ali krajinski arhitekt v projektni dokumentaciji, glede na vidno izpostavljenost in skladno z oblikovanjem okoliških ureditev in pozidave.
16. člen 
(zunanje ureditve) 
Zelene površine se uredijo tako, da predstavljajo zeleno povezavo med odprtim prostorom in območjem OPPN. Dopustna je zasaditev z avtohtonimi listnatimi drevesnimi vrstami in sadnim drevjem ter zazelenitev podpornih zidov s plezalkami. Ne dopušča se uporaba strupenih in alergenih rastlin ter neavtohtonega drevja in grmovnic. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dovoljena.
5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
17. člen 
(splošne določbe) 
(1) Predvidena ureditev kampa se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.
(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.
(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.
(6) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorski izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.
18. člen 
(podrobne določbe glede prometnih ureditev) 
Pri načrtovanju se zagotovi:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.
19. člen 
(prometne ureditve) 
(1) Prometna ureditev obravnavanega območja se prilagaja obstoječemu režimu v območju. Vse povozne in parkirne ter manipulacijske površine se izvede z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda.
(2) Dostop na območje se navezuje na gozdno kolovozno pot, ki poteka po zemljišču s parc. št. 5179/1, k.o. Adlešiči ter po zemljišču s parc. št. 1970/1, 1966, 908/1 in 908/2, vse k.o. Adlešiči. Slednja se navezuje na obstoječo javno pot št. 554901, R3 660 – Dolenjci (del)na parceli št. 5179/3, k.o. Adlešiči, ki se južno od območja priključi na gozdno cesto 077005, Tribuče – Veliko Bukovje_Dol. Obstoječa gozdna kolovozna pot se rekonstruira na obstoječi lokaciji, tako da sledi morfologiji terena, v peščeni izvedbi. Ob rekonstrukciji se v maksimalni možni meri ohranja obstoječa drevesna zarast in naravno stanje brežine.
(3) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj območja OPPN.
20. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe sekundarno vodovodno omrežje, ki se ga po potrebi rekonstruira. V območju OPPN se predvidi vodomerni jašek na vedno dostopnem mestu.
(2) Območje OPPN se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrant v nadzemni izvedbi se izvede na vedno dostopnem mestu na sekundarnem vodovodu pred vodomernim jaškom. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov.
(3) Dopušča se zbiranje in uporaba deževnice za potrebe zalivanja zelenih površin ipd. in zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo.
(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva predpis o oskrbi s pitno vodo na območju občine Črnomelj, tehnična pravila predpisov o oskrbi s pitno vodo in predpis o zaščiti vodnih virov na območju občine Črnomelj.
21. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN je predviden ločen sistem kanalizacije – fekalne in meteorne vode. Kanalizacijsko omrežje v tem delu naselja ni izvedeno, zato se komunalne odpadne vode iz objektov, ki so vezane na sanitarno vodo, speljejo v malo čistilno napravo ustrezne kapacitete. Ta bo izvedena na robu območja OPPN, na parceli 1970/1, k.o. Adlešiči. Za obratovanje male čistilne naprave se sklene pogodba z izvajalcem javne službe.
(2) Za odvod padavinske vode s streh objektov in površin v območju OPPN se padavinska voda spelje v ponikovalnice znotraj obravnavanega območja oziroma se zadrži ter uporabi za sanitarne ter druge potrebe.
22. člen 
(ogrevanje) 
(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno v objektih.
(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ogrevanja, npr. na lesno biomaso.
23. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Objekti v območju se priključijo na distributivno omrežje v naselju, ki se ga za potrebe ureditve kampa v delu prestavi (prikazano na grafični prilogi odloka št. 7: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro), v skladu s smernicami nosilca urejanja prostora, oziroma upravljavca. Obstoječa elektro omarica je postavljena na zemljišču s parc. št. 1970/1, k.o. Adlešiči.
(2) NN zračni vod se nadomesti z novim podzemnim NNK, ki poteka od obstoječega A droga na parceli 1962, k.o. Adlešiči, do PMO na fasadi objekta na parceli 579, k.o. Adlešiči (Dolenjci 17). Novi podzemni vod bo tipa NA2XY-J 4 x 70 + 1,5 mm². Na trasi se predvidi nova razdelilna omara za povezavo na obstoječi priključek in nadaljnji razvod.
(3) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
(4) Uredi se interna razsvetljava za potrebe kampa, pri čemer se upošteva resorno zakonodajo glede vplivov svetlobnega onesnaževanje.
24. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju naselja je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju OPPN.
(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja na območju OPPN je predviden iz obstoječega omrežja, na parceli 1970/1 in *20/3, obe k.o. Adlešiči, v skladu s pogoji upravljavca.
(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
25. člen 
(odstranjevanje odpadkov) 
(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnega mesta, ki mora biti opremljeno z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacija odvzemnega mesta je ob dostopni poti na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v občini Črnomelj ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
6. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
26. člen
(ohranjanje kulturne dediščine) 
Na območju OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
27. člen
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN je prisotno območje ohranjanja narave, in sicer:
– Posebno ohranitveno območje (območje Natura 2000): Marindol (SI3000269)
– Ekološko pomembno območje: Marindol (ID 94700).
(2) V delu parcele 1970/1, k.o. Adlešiči, izven stavbnih zemljišč oziroma območja OPPN, kjer so postavljeni počitniški objekti predvideni za prestavitev na lokacijo znotraj OPPN in dostopna pot do njih, se predvidi ponovno vzpostavitev travniške površine, in sicer:
– z območja se odstrani vso obstoječo osvetlitev;
– igrišče na mivki in utrjena površina kot tribuna ob igrišču se odstranita, vzpostavi se prvotna raba;
– z območja se odstrani neavtohtona drevesna vegetacija, vključno z ureditvami na območju koreninskega sistema;
– z območja se odstrani obstoječe kurišče večjih dimenzij in otroško igrišče;
– dostop v območje, ki ne poteka po obstoječi gozdni poti, se sanira v kmetijske površine;
– na degradirane površine, iz katerih se odstranijo počitniški objekti, se navozi kamnito-peščeni tampon. Na tampon se navozi 20–30 cm debela plast zemlje iz lokalnega okolja, vendar ne iz obstoječih travnikov, ki se jo zatravi z lokalno značilno travno mešanico (ne s komercialnimi travnimi mešanicami);
– območje se sanira z zgoraj navedenim pred izdajo uporabnega dovoljenja za postavitev objektov v območju OPPN.
(3) Na delu parcele 1970/1, k.o. Adlešiči, je po vzpostavitvi travniške površine potrebno:
– prvo leto dopustiti spontano razraščanje območja s travo in drugimi zelnatimi rastlinami, ki bodo spontano zrasle iz semen, prisotnih v tleh;
– najkasneje do 1. junija tekočega leta dodatno zasejati z avtohtono travno mešanico habitatnega tipa 6210, značilno za travnike širšega predmetnega območja (npr. na način, da se na območje posega razprostre pokošena trava ali seno iz bližnjih travnikov);
– v prvih dveh letih po vzpostavitvi travniških površin, površino pokositi 2 x letno, s prvo košnjo po 30. maju. Območje travnika se ne gnoji.
(4) Po ponovni vzpostavitvi travniških površin se izvaja raba skladno z varstvenimi ciliji za habitatna tipa:
– košnja se izvaja po 30. maju;
– območje se ne gnoji ali gnoji največ enkrat na 3–5 (tri do pet) let, samo s hlevskim gnojem.
V primeru izvajanja paše naj bo le-ta ekstenzivna.
28. člen 
(varstvo tal in voda) 
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.
(2) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu s členom tega odloka, ki ureja odvajanje odpadnih voda. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.
(3) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo in obratovanjem pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z ustrezno ureditvijo začasnega skladiščenja nenevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistemi – lovilna skleda brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velika, da zajame vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
(4) Vse prometne vozne, manipulativne in intervencijske površine ter parkirišča morajo biti utrjene. Odvajanje onesnaženih padavinskih voda s tlakovanih površin mora biti urejeno kot zadrževalni sistem – lovilna skleda preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj. Pri odvajanju in čiščenju padavinske vode je treba ločeno obravnavati rešitve za odvajanje čiste padavinske vode in onesnažene odpadne padavinske vode.
(5) Kadar obstaja verjetnost onesnaženja kopalnih površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi odpadnimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi, je treba zagotoviti zajem odpadnih požarnih voda v smislu zadrževalnega sistem iz prejšnjega odstavka.
29. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin, biomasa, toplotne črpalke), zagotovi se energetska učinkovitost novih objektov.
(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN niso dovoljeni.
(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in morajo imeti zgrajen dimnik z ustrezno višino.
30. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene.
(2) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
31. člen 
(ravnanje s plodnim delom tal) 
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
32. člen 
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
33. člen 
(učinkovita raba in obnovljivi viri energije) 
Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija, zemeljski plin, toplotne črpalke ipd.).
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
34. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica. Prav tako ni opredeljeno erozijsko območje.
(2) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
35. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
36. člen 
(potresna varnost) 
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,150 g in uvrščenost območja v območje VIII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
9. Načrt parcelacije
37. člen
(parcelacija) 
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu akta (9: Načrt parcelacije).
(2) Gradbena parcela se lahko po potrebi deli, pri čemer se površina za razvoj objektov smiselno prilagodi novi situaciji.
(3) Dopustno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.).
10. Faznost izvedbe prostorske ureditve
38. člen
(faznost izvedbe) 
(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dovoljena tako, da so posamezne faze zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
(2) Pridobitev uporabnega dovoljenja za kamp je dopustna šele po izvedbi ponovne vzpostavitve travniške površine po določilih drugega odstavka 27. člena tega odloka.
(3) Za gradnjo so dopustne tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posega predlagana rešitev in občina.
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
39. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.
(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.
(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
12. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
40. člen
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(5) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.
(6) Pri gradnji manipulacijskih površin v območju OPPN je dovoljeno odstopanje od poteka cest v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne zakonodaje.
13. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
41. člen 
(prenehanje veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet občine Črnomelj, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje naselja Dolenjci.
III. KONČNE DOLOČBE 
42. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu občine Črnomelj. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
43. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
44. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
ID: 1686
Št. 350-8/2020
Črnomelj, dne 4. februarja 2021
Župan 
Občine Črnomelj 
Andrej Kavšek 

AAA Zlata odličnost