Uradni list

Številka 91
Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020

Kazalo

Št. 6316-6/2020-10 Ob-2312/20, Stran 1347
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, Ljubljana, na podlagi 14. in 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020 in 6319-2/2013-58 z dne 18. 5. 2020 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020, št. 012-1/2020-6 z dne 18. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020, št. 631-1/2020/7 z dne 9. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve) in na podlagi soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, št. 631-25/2019/13 z dne 18. 6. 2020, objavlja
javni razpis 
za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« temelji na strateških ciljih, opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu in Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«:
Težišča 1: Prehranska varnost Slovenije
Težišča 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Težišča 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Težišča 4: Razvoj podeželja
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom MKGP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme, ki pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP in imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim ciljem in prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike.
Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe MKGP so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Tematski sklop: 1.1. Zdravstveno varstvo rastlin
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Preučitev možnosti za zmanjšanje odvisnosti od uporabe kemičnih pesticidov v kmetijstvu z uporabo plinske plazme
Cilji projekta:
– izvesti kritični pregled obstoječe literature glede uporabe plinske plazme v kmetijstvu,
– preučiti potencial razkuževanja ekološkega in konvencionalnega semenskega materiala izbranih poljščin in zelenjadnic z uporabo plinske plazme,
– preučiti potencial zmanjšanja vsebnosti mikotoksinov v žitih z uporabo plinske plazme,
– preučiti vpliv na skladiščne sposobnosti ter ohranjanje kakovosti izbranih zelenjadnic in jagodičja z uporabo plinske plazme,
– preučiti morebiten vpliv uporabe plinske plazme na razvoj rastlin,
– pripraviti smernice za optimizacijo parametrov plazemske obdelave semena in izbranih pridelkov.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Obvladovanje marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys)
Cilji projekta:
– preučiti biologijo marmorirane smrdljivke v slovenskih razmerah z namenom poznavanja razvoja ter svetovanja ukrepov za preprečevanje škode v kmetijski pridelavi ter ukrepov za prebivalce v naseljih,
– preučiti učinkovitost metod za spremljanje navzočnosti marmorirane smrdljivke na kmetijskih rastlinah in alternativnih gostiteljskih rastlinah v bližini kmetijskih površin, ugotavljanje velikosti njene populacije ter ugotavljanje škode v kmetijski pridelavi,
– razviti in preizkusiti različne kemične in nekemične metode za obvladovanje škodljivca v kmetijski pridelavi s poudarkom na proučevanju metod z nizkim tveganjem, vključno s protiinsektnimi mrežami ter metodami biotičnega zatiranja s parazitoidi; poiskati optimalne kombinacije ukrepov za preprečevanje škode v kmetijski pridelavi,
– pripraviti informativne materiale za pridelovalce kmetijskih rastlin in prebivalce v urbanih okoljih,
– pripraviti strokovna priporočila za obvladovanje marmorirane smrdljivke za pridelovalce ter priporočila za prebivalce v urbanih okoljih.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Vpeljava hitrih testov za identifikacijo karantenskih škodljivcev, povzročiteljev bolezni rastlin
Cilji projekta:
– določiti karantenske škodljive organizme (v nadaljnjem besedilu: KŠO) ali skupine KŠO, za katere je smiselna uvedba in uporaba hitrih testov za identifikacijo ob uvozu pošiljk rastlin v Slovenijo (EU) in na mestih rastlinske pridelave v Sloveniji,
– razviti in validirati hitre in zanesljive teste, predvsem na osnovi tehnologije LAMP in/ali določanja DNA črtnih kod, za določen KŠO ali skupino KŠO,
– preizkusiti in vpeljati hitre teste v prakso za potrebe inšpekcijskih nadzorov in programov preiskav na navzočnost KŠO.
Tematski sklop: 1.2. Zdravstveno varstvo živali
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Obvladovanje okužb z bakterijo Salmonella Infantis v rejah piščancev brojlerjev
Cilji projekta:
– ugotoviti poti širjenja bakterije S. Infantis znotraj istih rej in med različnimi rejami ter določiti kritične točke za vnos S. Infantis v predhodno negativne hleve,
– preizkusiti različne metode za zmanjševanje okužbe s S. Infantis v rejah perutnine,
– določiti biocide, ki delujejo na biofilme genetsko različnih izolatov S. Infantis ter na osnovi rezultatov pridobljenih s testiranji in vitro v praksi preizkusiti postopke in sredstva za učinkovito obvladovanje okužb s S. Infantis v perutninskih hlevih,
– preizkusiti zvišanje odpornosti piščancev na okužbo s peroralno uporabo inkapsuliranih IgY pridobljenih iz jajčnega rumenjaka kokoši predhodno imuniziranih proti S. Infantis,
– razviti in vitro metode za ugotavljanje učinkovitosti in specifičnosti protiteles IgY na tkivnih kulturah črevesa piščancev,
– v primeru pojava S. Infantis z ESBL-determinantami predlagati dodatne biovarnostne ukrepe za preprečevanje širjenja sevov,
– izolate S. Infantis primerjati z že tipiziranimi izolati iz zbirke slovenskega NRL za salmonele in tipizirati izolate iz perutninskega mesa in ljudi z metodo WGS in jih primerjati z izolati iz jat brojlerjev z namenom ocene tveganja za prenos S. Infantis preko mesa na ljudi,
– na osnovi pridobljenih rezultatov izdelati smernice za čim bolj učinkovito obvladovanje kontaminacije hlevov pred, med in po vselitvi brojlerskih jat,
– organizirati izobraževanja za rejce in veterinarje o načinih obvladovanja kontaminacije hlevov s S. Infantis.
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Strateški pristopi za izboljšanje zdravstvenega stanja in plodnosti drobnice
Cilji projekta:
– preučiti vzroke prekomernega podaljšanja dobe med porodi, podaljšanja poporodne aciklije in anestrije, vzroke za izgubo brejosti zaradi odmrtja plodov v različnih obdobjih brejosti na kmetijah, kjer je reja drobnice pretežna dejavnost,
– analizirati zdravstveno stanje rej drobnice in identificirati osebke z večjo odpornostjo na parazite,
– pripraviti program ukrepov za zmanjšanje plodnostnih moten pri drobnici ter vključevanja osebkov z večjo odpornostjo na parazite v populacijo s pomočjo asistirane reprodukcije ter na ta način prispevati k trajnostni in rentabilni reji drobnice ter zajezitvi njenega upadanja na področjih, ki so za rejo ostalih vrst domačih živali manj primerna.
Številka teme: 1.2.3.
Naslov teme: Ocena tveganj vnosa virusa afriške prašičje kuge v reje prašičev
Cilji projekta:
– pregledati stanje in oceniti izvajanje biovarnosti v izbranih rejah,
– na podlagi vpogleda glede izvajanja biovarnostnih ukrepov oceniti tveganje vnosa virusa APK v slovenske reje prašičev,
– analizirati pridobljene podatke in pripraviti predloge in usmeritve pristojnim organom za prilagoditev ukrepov zoper APK,
– pripraviti predloge načrtov biovarnostnih ukrepov za komercialne reje prašičev (KRP), za nekomercialne reje prašičev (NKRP) in za reje prašičev na prostem (PRP),
– pripraviti program osveščanja in izobraževanja rejcev o povezavi med biovarnostnimi ukrepi, zdravstvenim stanjem in dobrobitjo prašičev ter varno hrano.
Tematski sklop: 1.3. Semenarstvo
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Izboljšanje semenarstva zelenjadnic
Cilji projekta:
– analizirati stanje in razvojne možnosti na področju semenarstva zelenjadnic v Sloveniji, pri tem posebno pozornost nameniti analizi pridelovalnih možnosti – ponudbe semen in potreb trga, vključno z oceno ekonomskega potenciala,
– razviti inovativni model semenarstva hibridnih sort zelja in metodo semenarstva za nehibridne sorte zelenjadnic,
– izdelati tehnološko-pridelovalna navodila za semenarstvo hibridnih oziroma nehibridnih sort zelenjadnic,
– oceniti prihodkovno-stroškovne kalkulacije semenarske proizvodnje zelenjadnic v Sloveniji,
– izdelati in pilotsko preizkusiti model partnerstva za semenarstvo hibridnih sort zelja in ostalih zelenjadnic, vključujoč koncept prenosa znanja med raziskovalnimi institucijami, semenarskimi podjetji in kmetijskimi gospodarstvi.
Številka teme: 1.3.2.
Naslov teme: Preizkušanje sort za ekološko pridelavo
Cilji projekta:
– za potrebe razvoja in uvedbe sortnega preizkušanja na ekološki način preučiti uporabe različnih metod in ukrepov upravljanja tal in gnojenja v ekološki pridelavi posameznih kmetijskih rastlin (mehanska obdelava zemlje, kolobar, vnos organske snovi v tla, mešani posevki, zastiranje, ukrepi za preprečevanje zbitosti in erozije tal, ukrepi za obvladovaje škodljivih organizmov in bolezni itd.),
– preučiti lastnosti sort, ki so pri posamezni vrsti kmetijskih rastlin pomembne z vidika uporabe v ekološki pridelavi (odpornost na škodljive organizme in bolezni, prilagodljivost na različne vremenske in talne razmere; tekmovalnost s pleveli, sposobnost optimalne izrabe hranil, prilagojenost stresnim razmeram, kot so suša, ekstremne temperature, stabilnost pridelkov tudi v manj ugodnih razmerah, določene morfološke lastnosti, kot npr. višina rastline, dolžina vegetacije),
– pripraviti nabor lastnosti sort za posamezno rastlinsko vrsto ali skupino rastlin in metod in ukrepov upravljanja tal in gnojenja,
– pripraviti metode preizkušanja ekoloških sort v postopku vpisa v sortno listo in metodo preizkušanja primernosti ostalih sort za ekološko pridelavo,
– izvesti preizkus različnih metod preizkušanja v praksi: obvladovanje bolezni (empirično testiranje rastlinskih izvlečkov za jačanje rastlin), škodljivcev in plevelov v ekološki pridelavi,
– preveriti metode v ekološkem sortnem poskusu,
– preučiti možne lokacije in najti primerne potencialne partnerje za vzpostavitev sistema uradnega preizkušanja ekoloških sort,
– pripraviti načrt širjenja rezultatov preizkušanja in novih informacij med pridelovalce preko različnih medijev: spletnih aplikacij, izdaje priporočil, drugih publikacij in posvetov.
Tematski sklop: 1.4. Politika kakovosti
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Analiza pridelave in trženja proizvodov shem kakovosti
Cilji projekta:
– raziskati obnašanje potrošnikov pri nakupu živilskih proizvodov iz shem kakovosti (EKO, IK, ZGO, ZOP, ZTP, VK), pri tem posebej raziskati ozaveščenost potrošnikov in njihovo vedenje pri odločitvi za nakup EKO in IK živilskih proizvodov,
– raziskati obnašanje, cilje, pričakovanja in vizije dobaviteljev surovin, proizvajalcev živilskih proizvodov in trgovine glede shem kakovosti (EKO, IK, ZGO, ZOP, ZTP, VK),
– ugotoviti potenciale povezovanja členov verige vrednosti shem kakovosti (EKO, IK, ZGO, ZOP, ZTP, VK),
– razviti koncept spremljanja prodaje IK in EKO proizvodov v trgovinah in ga poskusno implementirati.
Tematski sklop: 1.5. Trajnostna preskrba s hrano
Številka teme: 1.5.1.
Naslov teme: Optimizacija pristopov za stabilno pridelavo hrane in povečanje prehranske samooskrbe
Cilji projekta:
– ob upoštevanju usmeritev Strategije od vil do vilic in Strategije EU za biotsko raznovrstnost 2030 (zmanjšanje uporabe pesticidov, gnojil in vzdrževanja obveznih zelenih površin) ter nacionalne Resolucije: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« oblikovati in s kvantitativno oceno ovrednotiti možne scenarije razvoja kmetijske pridelave in predelave v smeri povečanja in tam kjer je trajnostno realno tudi doseganja samooskrbe z varno in kakovostno hrano nacionalnega izvora,
– za vrednotenje učinkov razviti optimizacijski matematični model, ki bo z večciljnim dinamičnim modeliranjem in ob doseganju trajnostnih ciljev optimiral proizvodne vire in proizvode,
– optimizacijski model naj vključuje tudi ekonomska in okoljska tveganja in negotovost (npr. cenovna, vremenska, podnebna negotovost pri kmetijski pridelavi) ter izgube in količine odpadne hrane, ki se ustvari v verigi preskrbe s hrano,
– izdelati model projekcije spremembe prehranskih navad in njihov vpliv na proizvodnjo posameznih vrst pridelkov oziroma na spremenjene potrebe po rastlinski in živalski proizvodnji, vključno z ribjimi proizvodi.
Številka teme: 1.5.2.
Naslov teme: Trajnostna preskrba v agroživilstvu – odprava vrzeli in razvoj verig vrednosti
Cilji projekta:
– analizirati obstoječe sektorske verige vrednosti preskrbe s hrano, s poudarkom na sektorjih, kjer je samooskrba nizka;
– identificirati vrzeli v obstoječih verigah vrednosti, ki so vzrok za neučinkovitost verig in pripraviti predloge rešitev za odpravo vrzeli;
– pripraviti predlog trajnostnega modela sektorskega in med-sektorskega povezovanja v verige vrednosti, ki upošteva značilnosti slovenske kmetijske pridelave in reje, obstoječe tradicionalne oblike povezovanja ter oblike horizontalnega in vertikalnega povezovanja, ki jih opredeljuje skupna kmetijska politika;
– proučiti potrebo po nadgradnji obstoječih in novih poslovnih modelov učinkovitih verig vrednosti, ki upoštevajo značilnosti slovenske strukture pridelave in pripraviti predloge za implementacijo le-teh (poudarek na verigah oskrbe z zelenjavo in prašičjim mesom ter digitalizaciji verig);
– pripraviti predloge sistemskih in sektorskih ukrepov za povečanje učinkovitosti in trajnosti v verigah preskrbe s hrano;
– predstaviti in ovrednotiti preliminarne rezultate raziskave z deležniki v verigah vrednosti.
Tematski sklop: 1.6. Krožno gospodarstvo
Številka teme: 1.6.1.
Naslov teme: Odpadna hrana: analiza stroškov in modeli upravljanja
Cilji projekta:
– analizirati vzroke nastajanja odpadne hrane v posameznem členu verige preskrbe s hrano (primarna proizvodnja, predelava, prodaja na drobno, gostinstvo in javne prehranske ustanove ter gospodinjstva/potrošnik), ki predstavljajo vire nastajanja odpadne hrane,
– pripraviti metodologijo za vzpostavitev orodja oziroma kalkulatorja stroškov odpadne hrane, ki upošteva značilnosti posameznega člena verige preskrbe s hrano (primarna proizvodnja, predelava, prodaja na drobno, gostinstvo in javne prehranske ustanove ter gospodinjstva/potrošnik), s pomočjo katerega se oceni socialne, finančne in okoljske vplive količin odpadne hrane, ki nastane v posameznem členu verige,
– pripraviti predloge ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane po posameznih členih verige preskrbe s hrano,
– pripraviti predloge rešitev za vzpostavitev učinkovitega sistema distribucije viškov hrane, kot ene od oblik za preprečevanje nastajanja odpadne hrane (humanitarnim organizacijam, materinski domovi, zavetišča za brezdomce, zavetišča za živali itd.),
– pripraviti metodologijo za poročanje o količinah in vrsti donirane hrane iz sistemov kjer nastajajo viški hrane na podlagi potreb in zahtev z vidika spremljanja količin odpadne hrane,
– pripraviti podlage in usmeritve za spodbujanje sprememb vedenja ljudi in organizacij za preprečevanje in zmanjšanje količin odpadne hrane.
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Tematski sklop: 2.1. Živinoreja
Številka teme: 2.1.1.
Naslov teme: Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov
Cilji projekta:
– pregledati obstoječe stanje hlevov (vrsta in število živali, tip reje, konstrukcija, oprema, molzna tehnika, krmna tehnika, klima in vpliv na živali, izkoriščanje odpadnih snovi) in definirati deficitarna področja ter opredeliti največji potencial za izboljšanje pri mešanih in čistih živinorejskih kmetijah,
– razviti modele oziroma smernice za hleve za rejo, ki bodo ekonomsko in okoljsko upravičeni, krajinsko skladni s prostorom, turistično atraktivni in tržno sprejemljivi in bodo v največji meri upoštevali obstoječi stavbni fond, domači material (npr. les) in opremo ter znanje,
– spodbuditi male in srednje kmetije, da obnovijo, rekonstruirajo, dogradijo, posodobijo hleve za rejo na področju govedoreje, prašičereje, konjereje, perutnine in drobnice.
Tematski sklop: 2.2. Gozdarstvo
Številka teme: 2.2.1.
Naslov teme: Izhodišča za izboljšanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa
Cilji projekta:
– analizirati odnose lastnikov gozdov do gozda kot vira surovine/dohodka v luči obstoječe zakonodaje,
– pripraviti različne scenarije sprememb obstoječe zakonodaje, ki se nanaša na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi ter na pravice in dolžnosti lastnikov gozdov,
– analizirati poslovne odnose med lastniki gozdov, društvi lastnikov gozdov in izvajalci gozdarskih storitev ter nadgraditi obstoječe znanje o prednostih in slabostih različnih oblik poslovnega povezovanja,
– pripraviti smernice za poslovno povezovanje lastnikov gozdov za skupno izvedbo del v gozdovih ali skupen nastop na trgu preko obstoječih internetnih portalov,
– analizirati dejanski in potencialni pomen gozdno-lesnih verig za podeželje.
Številka teme: 2.2.2.
Naslov teme: Razvoj modelov za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji
Cilji projekta:
– izdelati koncept modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji, ki bo podlaga za izdelavo računalniške aplikacije za podporo odločanju,
– izdelati protokol priprave in dopolnitve podatkov Zavoda za gozdove Slovenije za modeliranje razvoja gozdnih sestojev,
– izdelati modele (regresije) za opisovanje razvoja gozdnih sestojev (npr. za priraščanje, mortaliteto in vrast dreves, za razvoj zgornje sestojne višine, model debelinske strukture sestojev) za glavne gozdne tipe v Sloveniji,
– izdelati simulacijo razvoja gozdov za glavne gozdne tipe z vključevanjem upravljavskih strategij,
– izdelati in testirati računalniške aplikacije v podporo odločanju pri gospodarjenju z gozdovi.
Številka teme: 2.2.3.
Naslov teme: Poslovne priložnosti v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu
Cilji projekta:
– analizirati stanje in ugotoviti potrebe po sadikah in semenu za obnovo gozdov in obnovo gozdov po ujmah glede na drevesno vrsto, provenienčno ustreznost, vzgojne oblike …
– določiti potrebe po drevesnicah v Sloveniji (lokalno oziroma pokrajinsko) in kapacitete za vsako drevesnico. Glede na potrebe vključiti razmislek o ustanovitvi drevesnice v okviru družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. ter določiti, koliko bi jih potrebovali za gozdove RS in koliko za gozdove v zasebni lasti,
– oceniti proizvodni potencial v Sloveniji in potencialni uvoz iz drugih držav,
– preveriti ustreznost veljavnih pogojev glede strokovne usposobljenosti in opreme dobaviteljev ter pripraviti predloge sprememb,
– finančno ovrednotiti potrebe po investicijah v obstoječe in morebitne nove drevesnice, v opremo ter kadre,
– finančno ovrednotiti pridelavo sadik in semena za obnovo gozdov in obnovo gozdov po ujmah ter predlagati vire financiranja.
Tematski sklop: 2.3. Biogospodarstvo
Številka teme: 2.3.1.
Naslov teme: Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu
Cilji projekta:
– ovrednotiti razpoložljive tržne količine in trenutne rabe lesa listavcev v Sloveniji,
– analizirati prednosti in slabosti obstoječih slovenskih predelovalcev lesa listavcev,
– izdelati projekcijo potencialov lesa listavcev za različne evidentirane tehnologije predelave,
– opredeliti obetavne, okoljsko sprejemljive in ekonomsko izvedljive postopke obdelave ali predelave (lesnopredelovalne tehnologije) različnih vrst lesa listavcev,
– pripraviti scenarije za implementacijo sodobnih tehnologij, ki bodo omogočale razvoj slovenske gozdno-lesne verige na obravnavanem področju po načelih krožnega biogospodarstva,
– izdelati makroekonomsko analizo obstoječega stanja v gozdno-lesni verigi na obravnavanem področju, ter primerjava z makroekonomskimi posledicami uresničitve najbolj verjetnega scenarija razvoja področja znotraj slovenskega biogospodarstva.
Številka teme: 2.3.2.
Naslov teme: Izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige v kontekstu podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo
Cilji projekta:
– določiti vpliv klimatskih sprememb na razpoložljivost in kakovost drevesnih vrst v prihodnosti,
– določiti vpliv klimatskih sprememb na relevantne lastnosti lesa (odpornost lesa proti razkroju in navlaževanju, mehanske lastnosti, kemijsko in anatomsko zgradbo ...),
– določiti biorafinerijski potencial lesa relevantnih drevesnih vrst, lesa slabše kakovosti, skorje, vej in drugih ostankov lesne biomase za izdelavo nanoceluloze, finih kemikalij, aktivnih učinkovin, biolepil ...
– v sodelovanju z izbranimi deležniki razviti nove materiale na osnovi lesa za uporabo v gradbeništvu, za infrastrukturne namene, biorafinerijah oziroma papirni industriji ...
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Tematski sklop: 3.1. Kmetijstvo in upravljanje naravnih virov
Številka teme: 3.1.1.
Naslov teme: Ohranjanje krajinskih značilnosti in ukrepi prihodnje kmetijske politike v Sloveniji
Cilji projekta:
– določiti območja ohranjanja, obnavljanja in vzpostavljanja krajinskih značilnosti ter opredelitev nabora krajinskih značilnosti primernih za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu,
– pripraviti vsebinska priporočila za ustrezno upravljanje (ohranjanje, obnavljanje in vzpostavljanje) posameznih krajinskih značilnosti,
– pripraviti klasifikacijo in natančno opredelitev krajinskih značilnosti (vključno s predstavitvijo ekoloških potreb vrst in njihovih habitatov, zagotavljanjem ekosistemskih storitev ...), pomembnih tako za biotsko raznovrstnost kot kmetijstvo in identificirati tiste krajinske značilnosti, ki jih je treba ohranjati na nivoju pogojenosti ter tiste, ki jih je smiselno ohranjati s shemami za podnebje in okolje ter z intervencijami II. stebra kot nadstandardne zahteve,
– opredeliti ločnico med standardnimi in nadstandardnimi ukrepi ter pripraviti ustrezne kalkulacije za podpore za kmete,
– pripraviti vsebine obveznih in nadstandardnih ukrepov z jasno intervencijsko logiko ter predlagati ustrezen minimalni delež kmetijske površine, namenjene za neproizvodne značilnosti oziroma krajinske značilnosti,
– pripraviti izhodišča za določitev krajinskih značilnosti za vključitev med upravičene površine dohodkovnih podpor v okviru sheme neposrednih plačil,
– izdelati ustrezen sistem zajema podatkov posameznih tipov krajinskih značilnosti z namenom izboljšanja podatkovnih podlag,
– pripraviti in izdelati nadgradnjo obstoječe inventarizacije krajinskih značilnosti, prilagojene potrebam Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za potrebe priprave in učinkovitega izvajanja Strateškega načrta od leta 2023 dalje, ki bo primerna za vključitev v Identifikacijski sistem za zemljišča (LPIS) ter priprava predloga za vzdrževanj le-tega.
Številka teme: 3.1.2.
Naslov teme: Perspektive kmetijstva in razvoja podeželja na območjih Natura 2000
Cilji projekta:
– pripraviti vzorčni popis, oblikovati in analizirati različne tipe kmetijskih gospodarstev na izbranih območjih Natura 2000,
– opredeliti naravovarstvene, proizvodne in socialne zahteve po posameznih izbranih zaključenih območjih Natura 2000 (vsaj treh) in predlogi za njihovo uskladitev,
– oblikovati smernice za trajnostno kmetovanje na izbranih območjih Natura 2000 in na splošno določiti smernice za območja Natura 2000,
– oblikovati smernice za tržno valorizacijo ekosistemskih storitev kmetijstva na območjih Natura 2000,
– pripraviti podlage za vzpostavitev blagovne znamke »Natura 2000« in mreže kmetij Natura 2000,
– pripraviti smernice za dodelitev statusa »Natura 2000 kmetija«,
– oblikovati koncept spletne platforme za kmetije na območjih Natura 2000.
Številka teme: 3.1.3.
Naslov teme: Novi pristopi in vrednotenje ukrepov za prenos znanja na področju varstva okolja in narave
Cilji projekta:
– pregledati različne oblike prenosa znanja in analizirati razvitost uporabe ter primernosti le-teh v Sloveniji na področju varstva okolja in ohranjanja narave,
– opredeliti vsebinske kazalnike in pripraviti enotno metodologijo merjenja učinkovitosti in uspešnosti prenosa znanja na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter določiti izhodiščne vrednosti vsebinskih kazalnikov,
– testirati metodologijo in izhodiščno stanje kazalnikov, ter vključitev morebitnih korekcij,
– testirati različne oblike prenosa znanja na konkretnih primerih in izbranih območjih s pomočjo naključnega nadzorovanega poskusa za preveritev učinkovitosti in uspešnosti različnih oblik prenosa znanja in njihove sprejemljivosti za uporabnike,
– opredeliti vpliv različnih oblik prenosa znanja na odločanje kmetov za izvajanje sonaravnih kmetijskih praks,
– oceniti stroškovno učinkovitost posamezne oblike prenosa znanja z analizo stroškov in koristi na podlagi rezultatov poskusa in priprava priporočil za izboljšanje oblik prenosa znanja na področju varstva okolja in ohranjanja narave,
– pripraviti predlog standardizirane izvedbe posamezne oblike prenosa znanja na področju varstva okolja in ohranjanja narave na nivoju kmetijskega gospodarstva z oceno potrebnih sredstev za vsako posamezno obliko na enoto izvedbe,
– pripraviti podporna gradiva za izvajanje posamezne oblike prenosa znanja: predavanja, skupni ogledi na terenu in individualno svetovanje,
– izvesti usposabljanje kmetijskih svetovalcev za uspešno izvajanje posamezne oblike prenosa znanja: predavanja, skupni ogledi na terenu in individualno svetovanje,
– pripraviti konceptualno zasnovo za vzpostavitev mreže demonstracijskih kmetij.
Številka teme: 3.1.4.
Naslov teme: Rezultatsko usmerjen kmetijsko-okoljski ukrep na vrstno bogatih ekstenzivnih traviščih
Cilji projekta:
– oblikovati in testirati rezultatsko usmerjen kmetijsko-okoljski ukrep »Pisan travnik« na vrstno bogatih travnikih,
– opredeliti in razdeliti trajno travinje v Sloveniji glede na intenzivnost/ekstenzivnost ter njihova nadaljnja delitev glede na načine upravljanja kmetij (število košenj (eno-, dvo-, tri-, štirikosni), obseg paše in obseg vnosa hranil)) ter vrednost za ohranjanje vrstne pestrosti,
– oblikovati nabor ukrepov za posamezne skupine trajnega travinja (npr. Intenzivni travniki na aluvialnih ravnicah, mokrotni travniki na ravninah, strmi suhi travniki, pašniki …) s posebno pozornostjo namenjeno skupini ekstenzivnega travinja z opredelitvijo ustreznih podskupin trajnega travinja kot so vrstno bogati travniki in naravovarstveno pomembna travišča,
– preučiti vplive različnih pašnih sistemov (št. čredink, čas zadrževanja na čredinki, sestava pašne črede, obtežba) na ohranjanje habitatov in biotske raznovrstnosti travišč in pripraviti priporočila za prakso.
Številka teme: 3.1.5.
Naslov teme: Obdelave tal za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje vezave C v tla
Cilji projekta:
– izvesti meritve na področju emisij toplogrednih plinov (CO2, N2O), sekvestracije CO2, biotske pestrosti na polju (vegetacija, talni organizmi) v realnih razmerah,
– izvesti poskuse na dolgoletnih poljskih poskusih z različno intenziteto obdelave tal in različno stopnjo pokritosti tal z rastlinskimi ostanki,
– izdelati oceno kakovosti agroekosistema na podlagi okoljskega odtisa, biotske pestrosti in rodovitnosti tal za izbrane sisteme njivske pridelave (konvencionalno, ohranitveno, ekološko kmetijstvo),
– izvesti pregled EU sistemov za obdelavo tal, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov oziroma povečujejo vezavo C v tleh in predlagati izbor najustreznejšega za Slovenijo upoštevajoč pedoklimatske razmere v Sloveniji,
– pripraviti predloge sistemov za stalno spremljanje toplogrednih plinov (TPG) oziroma organske snovi glede na način obdelave kmetijskih tal,
– pripraviti priporočila prenosa v prakso na podlagi izsledkov meritev TGP in parametrov kakovosti agro-ekosistema iz poljskih poskusov ter ekspertnega sistema.
Številka teme: 3.1.6.
Naslov teme: Ovrednotenje ekosistemskih storitev tal v kmetijski rabi
Cilji projekta:
– pregledati najsodobnejše konceptualne modele klasifikacije in fizične kvantifikacije ekosistemskih storitev tal,
– izbrati (in morebiti prilagoditi) najustreznejši model kvantifikacije ekosistemskih storitev za potrebe ekonomskega ovrednotenja glavnih tipov kmetijskih tal in njihove rabe v Sloveniji,
– pregledati metode ekonomskega vrednotenja, ki so primerne za ekosistemske storitve tal,
– pregledati dosedanja praktična vrednotenja na področju ekosistemskih storitev tal,
– izdelati inventarizacijo glavnih talnih združb (5 pedosekvenc) in kmetijskih rab (njive, travniki in pašniki, trajni nasadi; različne stopnje intenzivnosti rabe) v Sloveniji,
– fizično kvantificirati ekosistemske storitve, ki izhajajo iz zgornjih kombinacij (torej tla x raba), z ustreznimi indikatorji,
– pilotno ekonomsko ovrednotiti manjše število vzorčnih zemljišč (10–15) z različnimi vrstami rabe,
– oblikovati priporočila za odločevalce glede optimalnih načinov rabe tal glede na ugotovitve o fizičnih ekosistemskih storitvah in njihovih vrednostih, ki izhajajo iz različnih načinov rabe, vključno s priporočili glede morebitne modifikacije sistema bonitiranja tal kot glede prilagoditve oziroma uvedbe novih ukrepov kmetijske politike.
Tematski sklop: 3.2. Dobrobit živali
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v skladu z družbenimi zahtevami
Cilji projekta:
– preučiti obseg, oblike in načine reje živali za posamezne vrste rejnih živali, ki so v nasprotju z pričakovanimi družbenimi normami ter že sprejetimi strategijami in predpisi s področja reje, zdravja, zaščite in dobrobiti živali,
– predlagati rešitve za odpravo neustreznih načinov reje oziroma predlagati nove alternativne oblike reje, ki bodo za posamezne vrste in kategorije rejnih živali ustreznejše ter izhodišča za pripravo novih oziroma dopolnitev obstoječih predpisov,
– pripraviti smernice dobre živinorejske prakse, ki bodo upoštevale karakteristike in specifike posameznih vrst in kategorij rejnih živali za izboljšanje zdravja in dobrobiti rejnih živali, z opredelitvijo ustreznih konvencionalnih (standardnih) in alternativnih načinov reje za gospodarsko najpomembnejše vrste rejnih živali: govedo, prašiče, perutnino, drobnico in konje.
Tematski sklop: 3.3. Gojenje gozdov
Številka teme: 3.3.1.
Naslov teme: Obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov
Cilji projekta:
– razviti evropsko primerljiv način presoje uspešnosti naravne obnove in obnove s sadnjo (npr. gostota, zmes, poškodovanost),
– izdelati predloge za spremembe in dopolnitve predpisov o gozdovih v delu, ki se nanaša na obnovo gozdov po veliko površinskih ujmah in nego takšnih gozdov (Zakon o gozdovih in podzakonski predpisi, ki sofinancirajo obnove in nege gozdov ter varstvo gozdov),
– analizirati vzroke nezadostne naravne obnove in razviti model napovedovanja obnove, vključno z analizami objektov z izključitvijo divjadi ter posledično predvideti potrebe po obnovi s sadnjo,
– preizkusiti in predlagati racionalnejše načine dopolnjevanja naravnega mladja (npr. saditev puljenk, saditev v skupinah ter na izbrana mesta),
– zbrati dosedanje domače in tuje izkušnje z racionalizacijo nege mladega gozda po ujmah,
– izdelati priporočila za načrtovanje in izvajanje nege gozdov, ki so bili obnovljeni po veliko površinskih ujmah,
– primerjalno analizirati slovenski sistem načrtovanja, izvajanja in spodbujanja naravne obnove in nege gozda z razvitimi evropskimi državami in predlagati dopolnitve, še posebej v smislu »od spodbujanja ukrepov k doseganju ciljev«,
– izdelati ekološko-ekonomsko analizo novih načinov dopolnjevanja naravnega mladja in nege mladega gozda vključujoč normative in izpeljati primerjavo z obstoječimi načini,
– preveriti učinkovitost sistema sofinanciranja obnove gozdov po ujmah in nege gozdov, povezano s poudarjenostjo ekoloških in socialnih funkcij gozdov in predlagati izboljšave.
Tematski sklop: 3.4. Varstvo gozdov
Številka teme: 3.4.1.
Naslov teme: Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v različnih scenarijih podnebnih sprememb
Cilji projekta:
– določiti bolezni in škodljivce, ki so vpleteni v hiranje navadne bukve, tj. določiti vzroke hiranja navadne bukve,
– na podlagi obstoječih meteoroloških podatkov in podatkov iz stalnih vzorčnih ploskev Gozdarskega inštituta Slovenije ter Zavoda za gozdove Slovenije ugotoviti vpliv suše na zdravstveno stanje navadne bukve,
– oceniti potencialno ogroženost navadne bukve v Sloveniji zaradi bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih 10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP6 in RCP8.5),
– razviti model naravne razširjenosti bukve v Sloveniji in na njegovi podlagi narediti projekcijo potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih 10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP6 in RCP8.5; v model razširjenosti navadne bukve integrirati vpliv škodljivih dejavnikov (bolezni, škodljivcev in suše) ter rezultate modela integrirati v obstoječi elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov,
– izdelati priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z navadno bukvijo z vidika njenega zdravja, vključno s predlogi ukrepov za izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve; Predlagani ukrepi in navodila naj bodo pripravljeni tako, da bodo lahko neposredno uporabljeni v gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.
Tematski sklop: 3.5. Ribištvo
Številka teme: 3.5.1.
Naslov teme: Izdelava strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji
Cilji projekta:
– analizirati obstoječe stanje populacije potočne postrvi ter dosedanje upravljanje s potočno postrvjo,
– opredeliti pogoje in območja v okviru katerih se bo izvajalo upravljanje s potočno postrvjo,
– določiti stopnje genetske čistosti populacij potočne postrvi z namenom določitve t. i. upravljalske enote,
– postaviti pravila za vzpostavitev plemenskih jat,
– postaviti pravila sonaravne vzreje potočne postrvi v gojitvenih potokih,
– izoblikovati načrt vzpostavitve sistema stalnega preverjanja genetskega materiala, ki se uporablja pri vzreji potočne postrvi.
Težišče 4: Razvoj podeželja
Tematski sklop: 4.1. Socialni vidiki razvoja podeželja
Številka teme: 4.1.1.
Naslov teme: Z delom povezane bolezni in nesreče v kmetijstvu in ukrepi za spoprijemanje z njihovimi posledicami
Cilji projekta:
– preučiti obseg, vrsto in dejavnike delovnih nesreč in poklicnih bolezni v kmetijstvu v Sloveniji ter oceniti ekonomsko breme, ki nastaja zaradi tega pojava (na posamični kmetiji, na nacionalni ravni),
– ugotoviti, kako člani kmečkih družin doživljajo, sprejemajo in rešujejo svojo telesno in psihično oviranost,
– priprava priporočil in predlogov ukrepov za preprečevanje, blaženje in odpravljanje posledic delovnih nesreč in poklicnih bolezni.
Številka teme: 4.1.2.
Naslov teme: Načini in pristopi k reševanju konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju
Cilji projekta:
– pregledati in analizirati stanje najbolj perečih konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju (v reševanju, že razrešenih, dlje časa prisotnih), ki so povezani s sobivanjem kmetov in ostalih prebivalcev na podeželju v Sloveniji,
– analizirati poglavitne razloge in procese, ki vodijo do konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju (še posebej v obmestnih in urbaniziranih podeželskih naseljih),
– pregledati primere dobre prakse na področju reševanja konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju v Sloveniji in v primerljivih tujih državah,
– oceniti uspešnost dosedanjega reševanja konfliktov,
– pripraviti predloge in priporočila za učinkovitejši pristop k:
– preprečevanju nastanka konfliktov (npr. ozaveščanje prebivalcev o pomenu kmetijstva z vidika lokalne pridelane hrane in ohranjanja kulturne krajine) in
– reševanju konfliktov (npr. priprava smernic za pripravo lokalnih prostorskih načrtov – OPN-jev),
– pripraviti smernice za selitev kmetij z območij najbolj perečih konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju,
– simulacija možnih rešitev perečih konfliktnih situacij kot na primer uporaba FFS, gradnja živinorejskih objektov, umeščanje intenzivnih nasadov v prostor, uporaba kmetijskih zemljišč s strani ne lastnikov teh zemljišč (sprehajanje, vožnja, rekreacija),
– poskusno izvesti reševanje konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju. 
Številka teme: 4.1.3.
Naslov teme: Medgeneracijsko sožitje na podeželju, socialna izključenost in blažitev socialnih pritiskov na podeželju
Cilji projekta:
– izdelati temeljno raziskavo stanja sobivanja različnih generacij na kmetiji (potrebe, interesi, omejitve), oblikovanje strokovne podlage in predlog konkretnih ukrepov za ureditev tega področja na podeželju,
– proučiti potrebe, cilje, koncepte in organizacijo socialnega in psihosocialnega svetovanja,
– proučiti primere dobrih praks (analiza, zakonodajne možnosti, ovire),
– pripraviti priporočila za blažitev socialnih pritiskov in socialne vključenosti na podeželju, povezanih z razvojem kmetijstva, med različnimi generacijami,
– proučiti možnosti vključitve socialnih ukrepov v politiko razvoja podeželja.
Tematski sklop: 4.2. Turizem na podeželju
Številka teme: 4.2.1.
Naslov teme: Možnosti nadaljnjega razvoja vinskega in gastronomskega turizma na kmetijah
Cilji projekta:
– analizirati tržni potencial vinskega in gastronomskega turizma, kot generatorja celostnega skladnejšega razvoja turističnih kmetij in poseljenosti slovenskega podeželja,
– opredelitev vrzeli v ponudbi, s poudarkom na področju vinskega in gastronomskega turizma na turističnih kmetijah,
– analizirati potrebe nosilcev kmetijskih dejavnosti za učinkovitejši prodor na turistični trg in prepoznavnost in razviti nove pristope pri organiziranju in promociji,
– analizirati potrebe po izobraževanju za dvig in prenos znanja in podati konkretne predloge izobraževanja, usposabljanja in prenosa znanja,
– predstavitev dobrih praks na področju vinskega in gastronomskega turizma,
– predlog ukrepov v podporo skladnejšemu razvoju podeželja, usmerjenega v vinski in gastronomski turizem z analizo celovitih potreb po javnih podporah.
Tematski sklop: 4.3. Lovstvo
Številka teme: 4.3.1
Naslov teme: Vpliv zveri na parkljarje pri upravljanju prostoživečih velikih sesalcev v Sloveniji
Cilji projekta:
– pridobiti pomanjkljive podatke in znanja o medsebojnem vplivu zveri na populacije parkljarjev v Sloveniji,
– ugotoviti vpliv zveri na številčnost in gostote parkljarjev v Sloveniji,
– ugotoviti kolikšen delež v prehrani zveri predstavljajo parkljarji, predvsem srnjad in jelenjad,
– pripraviti predlog prenosa ugotovitev v lovskoupravljavsko načrtovanje.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 4.400.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
2.200.000,00 EUR
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije
2.200.000,00 EUR
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije (v nadaljnjem besedilu: RO), ki so na dan oddaje prijavne vloge vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in s predpisi agencije.
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je ob podpisu pogodbe zaposlen vodja raziskovalnega projekta.
5. Pogoji
Pogoji javnega razpisa so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta – splošno
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. členom Pravilnika o kriterijih (vodja aplikativnega projekta), oziroma 4. členom Pravilnika o kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta status podoktoranda.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (3. člen Pravilnika o kriterijih):
1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer: A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A« ≥ 50 ali osnovni pogoj.
4. Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A' več kot 0.
Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
Če raziskovalec v zadnjih petih letih ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela.
V nadaljevanju so za vede in posamezna področja navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
1. Ocena A1
a. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje
A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija
0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
Veda/področje
A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija
0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
2. Čisti citati
a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje
CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
Družboslovje, Arheologija, Geografija
5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport
15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija
50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali
100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija
200
b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje
CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje
1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo
5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija
10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika
20
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda (4. člen Pravilnika o kriterijih):
Vodja, ki ima status podoktoranda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– vrednost A1 > 0,
– vrednost A' > 0,
– izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,
– izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2017–21. 7. 2020). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 21. 7. 2020. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).
5.3.4 Drugi kvantitativni pogoji
Minimalna vrednost A3 je za vodje vseh raziskovalnih projektov enaka 0.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2020.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za MKGP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in MKGP sprejmeta obrazložena delna sklepa o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in MKGP, direktorj agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Skladno z določili Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015–2020* morajo biti vse recenzirane znanstvene objave, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta, objavljene v odprtem dostopu. Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi podatke o financerju ali financerjih ter številko projekta skladno s 105. členom Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19 in 78/20).
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu.
*Spletni naslov: http://www.mizs.gov.si
9. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo – obrazcem ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020.
Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020 izpolnjuje na spletnem portalu agencije eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:
– z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA);
– z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 10, 11, 20.1, 20.2, 20.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-PROJ-CRP-HRA-DP-2020.
10. Način, oblika in rok za predložitev prijav
10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020 na spletnem portalu agencije eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oziroma pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).
Prijave morajo biti oddane do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure. Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.
Prijava z digitalnim podpisom se šteje za pravočasno, če je izpolnjena in opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure.
10.2 Oddaja prijavne vloge brez kvalificiranega digitalnega podpisa
V primeru, ko prijavitelj (zastopnik oziroma pooblaščena oseba prijavitelja) in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega podpisa, se prijava izpolni in odda v elektronski obliki kot digitalno nepodpisana na spletnem portalu agencije eObrazci (obrazec Prijavne vloge ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020) in v tiskani obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.
Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.
Tiskano prijavo je treba dostaviti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj, prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020 – št. prijave_____« ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
Prijava brez digitalnega podpisa se šteje za pravočasno, če je izpolnjena na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure in v tiskani obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prav tako do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure (upošteva se poštni žig).
10.3 Popolnost prijave
Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku.
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre).
11. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 23. 7. 2020 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2020.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučić, na tel 01/400-59-13.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije