Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2020 z dne 3. 7. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2020 z dne 3. 7. 2020

Kazalo

1683. Odlok o določanju cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Log - Dragomer, stran 3662.

  
Na podlagi 8., 26., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19) ter 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 8. redni seji dne 10. 6. 2020 sprejel
O D L O K 
o določanju cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Log - Dragomer 
1. člen 
(namen odloka) 
(1) Ta odlok ureja politiko določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občine Log - Dragomer.
(2) Za določanje cen gospodarskih javnih služb varstva okolja se uporabljajo določila vsakokrat veljavnega predpisa, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (odslej: Uredba MEDO), pa tudi drugi predpisi ter ta odlok.
(3) Za določanje cen drugih gospodarskih javnih služb se upoštevajo veljavni predpisi in pogodbe.
(4) S tem odlokom se urejajo najmanj naslednja področja politike določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja (odslej GJS):
– natančna določitev upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS;
– definiranje regulacijskega obdobja;
– reguliranje cene in upravičenih stroškov;
– ureditev načina presoje upravičenih stroškov;
– ureditev obračunskega obdobja, vrste in načina oblikovanja upravičenih stroškovnih elementov cen storitev GJS, ter odbitne postavke, ki znižujejo ceno storitev teh GJS;
– oblikovanje mehanizma za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS;
– ureditev nadzora nad oblikovanjem cen storitev GJS;
– določitev pristojnosti oddelkov občinskih uprav v zvezi z izvajanjem GJS.
(5) Izhodišča za oblikovanje cen storitev posameznih GJS so:
– obveznosti iz predpisov, ki urejajo naloge, ki se izvajajo v okviru posamezne GJS;
– obveznosti iz drugih predpisov, ki urejajo standarde kakovosti izvajanja posamezne GJS;
– tehnični standardi izvajanja posamezne GJS;
– podatki o doseganju okoljskih in drugih ciljev preteklega leta;
– podatki iz zadnjega letnega poročila izvajalca GJS v občini (odslej: Izvajalec);
– operativni programi varstva okolja na področju posamezne GJS;
– pogodbe o najemu, uporabi in vzdrževanju javne infrastrukture za izvajanje GJS;
– medobčinski sporazumi, v primeru dogovora o koriščenju javne infrastrukture ali v primeru upravljanja skupne javne infrastrukture za več občin;
– obveznosti, ki izhajajo iz občinskih predpisov ali drugih veljavnih pravnih aktov.
2. člen 
(določitev upravičenih stroškov, ki smejo biti vključeni pri oblikovanju in določanju cen storitev GJS) 
(1) Pri oblikovanju cen GJS Izvajalec upošteva standarde in ukrepe za opravljanje posamezne GJS, opredeljene v državnih ali občinskih predpisih.
(2) Upravičene stroške, upoštevane pri oblikovanju predračunskih cen GJS, Izvajalec določi na podlagi načrtovanih stroškov in prihodkov ter načrtovanih količin opravljenih storitev za regulacijsko obdobje.
(3) Donos na vložena sredstva se pri GJS lahko obračuna največ do višine, določene v vsakokrat veljavni Uredbi MEDO.
(4) Donos na vložena sredstva se obračuna od nabavne vrednosti posameznega osnovnega sredstva, ki ga Izvajalec uporablja za izvajanje določene GJS.
(5) Prihodki od odpisa terjatev ter drugi podobni prihodki se pripišejo dejavnostim, na katerih so ti prihodki nastali in kjer je bil rezultat poslovanja v preteklih obdobjih zmanjšan z odpisom terjatev.
(6) V kalkulaciji cen storitev se upoštevajo le upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev posamezne GJS. To so stroški, ki so nujni za izvajanje določene GJS.
(7) Nekatere vrste neupravičenih stroškov so določene z Uredbo MEDO, prav tako pa se kot neupravičeni stroški v kalkulaciji cen storitev GJS upoštevajo stroški v zvezi z izvajanjem storitev, ki se financirajo iz proračuna občine. To so stroški za izdajanje mnenj, soglasij in projektnih pogojev, vodenje katastra GJI, vzdrževanja hidrantnega omrežja in podobni.
(8) Med splošnimi stroški se evidentirajo poslovni dogodki, povezani z upravljalno vodstvenimi funkcijami in poslovnimi funkcijami, povezanimi z delovanjem in vzdrževanjem celotne družbe Izvajalca. To so npr. stroški sektorja skupnih služb in stroški podpornih služb tehničnega sektorja, ki so povezani z vsemi dejavnostmi in se jih ne da neposredno razporediti na dejavnosti ali občine. Delijo se lahko le po sodilih, ki jih potrdi organ nadzora Izvajalca.
(9) Občina za opravljanje GJS Izvajalcu obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne GJS in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu, v višini amortizacije te javne infrastrukture. Na uporabnike storitev posamezne GJS se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture določene GJS zaračuna Izvajalcu in je sorazmeren z deležem zmogljivosti te javne infrastrukture.
(10) Izvajalec v soglasju z lastnikom javne infrastrukture opravlja tudi posebne storitve za osebe, ki niso uporabniki storitev GJS, ali opravlja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne storitve GJS, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova. Pri izračunu cene storitev GJS se prihodki od opravljanja posebnih storitev upoštevajo tako, da se znižajo stroški opravljanja GJS. Izvajalec pri pripravi cen oziroma v elaboratu upošteva tovrstne prihodke tako, da jih prikaže za stroški izvajanja posamezne GJS in jih odšteje od stroškov, torej zmanjša lastno ceno posamezne GJS.
3. člen 
(definiranje regulativnega obdobja GJS) 
(1) Poračuni cen se izvajajo skladno z določbami Uredbe MEDO oziroma Slovenskega računovodskega standarda (SRS) 32 in v skladu z javno objavljenimi mnenji Računskega sodišča Republike Slovenije.
(2) Pri oblikovanju predračunskih cen se upoštevajo načrtovane količine opravljenih storitev ter načrtovani stroški in prihodki Izvajalca za prihodnje obdobje. Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotovi dejansko količino opravljenih storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno, dejanska količina opravljenih storitev ter morebitna pomoč občine Izvajalcu v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upoštevajo pri izračunu predloga predračunske cene za prihodnje obdobje.
(3) Poračun preveč zaračunanih prihodkov preteklega obračunskega obdobja se izvede v skladu s SRS 32.5, to je v enkratnem znesku pred zaključkom ali v prvem trimesečju po zaključku obračunskega leta, ali na način prilagoditve cene po zaključku obračunskega obdobja (poračun prek prihodkov prihodnjega obdobja). Poračun se mora izvajati v enakih časovnih obdobjih, to je v obdobju od veljavnosti elaborata do pričetka veljavnosti naslednjega elaborata, kar je predvidoma 12 mesecev. V kolikor je dejansko obdobje poračuna krajše od obdobja, predvidenega z elaboratom, mora Izvajalec za model poračuna uporabiti enkraten poračun, ki se izvede v začetku leta za preteklo leto.
(4) V primeru primanjkljajev pri cenah, torej premalo zaračunanih prihodkov preteklega obračunskega obdobja, se poračun izvede na način prilagoditve cene po zaključku obračunskega obdobja (poračun prek prihodkov prihodnjega obdobja). Pri poračunu primanjkljajev pri cenah se upošteva triletno regulativno obdobje, torej se v kalkulaciji predračunske cene za prihodnje obdobje upošteva tretjina vrednosti nekritih primanjkljajev pri cenah iz preteklih obdobij.
4. člen 
(določitev pristojnosti za nadzor nad oblikovanjem cen storitev GJS) 
(1) Presojo upravičenih stroškov in druge aktivnosti nadzora nad oblikovanjem cen storitev GJS občina izvaja prek organov nadzora Izvajalca, zlasti nadzornega sveta Izvajalca in prek strokovnih služb občine.
(2) Občina lahko poleg inštrumentov nadzora iz prejšnjega odstavka tega člena zahteva tudi dodatne revizije ali nadzor poslovanja Izvajalca.
5. člen 
(ureditev načina presoje upravičenih stroškov) 
(1) Upravičene stroške občina presoja na podlagi podatkov in informacij, o katerih poroča Izvajalec v različnih poročilih, zlasti načrtu poslovanja, medletnih in letnih poročilih o poslovanju in v okviru elaborata o oblikovanju cen.
(2) Skladno z določili področnega računovodskega standarda in druge zakonodaje, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti GJS, kakor tudi Uredbe MEDO, Izvajalec pri razporejanju stroškov oziroma odhodkov (odslej: stroškov) in prihodkov ter vodenju evidenc, ki so podlaga za interna in eksterna poročanja, zagotavlja dosledno ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti GJS in drugih dejavnosti.
(3) Vsi stroški in prihodki se vselej knjižijo po stroškovnih mestih oziroma stroškovnih nosilcih. Šifrant stroškovnih mest je prilagojen organizacijski strukturi in hkrati zahtevam ločenega evidentiranja dejavnosti oziroma pravilom ločenega oblikovanja cen posameznih GJS. Omogoča obvladljivo, optimalno pregledno evidentiranje in spremljanje, kakor tudi presojo stroškov. Hkrati omogoča dosledno ugotavljanje uspešnosti poslovanja, tako na ravni posameznih dejavnosti (in kalkulativnih elementov cen) kot na ravni občine.
(4) Dejavnosti ravnanja z odpadki, vključno z aktivnostmi centra ponovne uporabe, kakor tudi dejavnosti storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, se obravnavajo kot skupni oskrbovalni sistem vseh občin ustanoviteljic, zato se uspešnost poslovanja ugotavlja le na ravni posameznih dejavnosti (in kalkulativnih elementov cen) kot celote, ne pa tudi na ravni posamezne občine.
(5) Za večino stroškov in prihodkov velja, da jih je mogoče neposredno prisoditi posamezni dejavnosti in občini, na katero se nanašajo. Vsi taki stroški imajo značaj neposrednih stroškov in prihodkov. V nasprotnem primeru se jih obravnava kot posredne stroške in prihodke, ki se na posamezno dejavnost oziroma občino razporedijo z uporabo sodil oziroma meril, ki jih potrdi nadzorni svet Izvajalca.
(6) Stroški plač se evidentirajo na tisto stroškovno mesto, na katerem je posamezen delavec dejansko opravljal svoje delo; razen nekaterih sestavin stroškov plač (npr. nadomestil za letne dopuste, boleznin, stimulacij, poračuna plač, dodatka za minulo delo, dodatka za mentorstvo in drugih podobnih dodatkov …), ki se pripoznajo na temeljno stroškovno mesto, kamor je delavec razporejen. Enako velja tudi za druge stroške dela.
(7) V primeru, ko delavci določene enote opravljajo dela za drugo enoto, se stroški plač tega dela evidentirajo na temeljno stroškovno mesto, kamor je delavec razporejen. Nato se opravljene storitve med enotami obračunajo z internim računom – na podlagi obračunskega lista, prevoznice, strojnega poročila, delovnega naloga ipd. Upoštevajo se cene iz veljavnega cenika storitev.
(8) Stroški opreme (vozil, strojev in naprav) se evidentirajo na posebnih stroškovnih mestih oziroma splošnih stroškovnih mestih dejavnosti. V kolikor določena enota uporabi opremo druge enote, se opravljene storitve med enotami obračunajo z internim računom – na podlagi prevoznice, strojnega poročila oziroma delovnega naloga. Upoštevajo se cene iz veljavnega cenika storitev.
(9) Interni prihodki enote oziroma dejavnosti, realizirani pri opravljanju del za drugo enoto, se pri oblikovanju cen storitev dosledno upoštevajo kot odbitna postavka za zmanjšanje lastne cene posamezne GJS.
(10) Izvajalec mora imeti za prejete račune in druge izvirne ter izpeljane knjigovodske listine vzpostavljen sistem formalne, poslovne in računovodske kontrole oziroma pretoka dokumentacije, s čimer se zadosti načelu resničnosti, torej da podatki v listinah kažejo dejansko stanje in gibanje sredstev, obveznosti do virov, prihodkov in odhodkov. Osebe, odgovorne za posamezno stopnjo kontrole, s svojim podpisom potrdijo, da je bilo kontroliranje opravljeno, s čimer se zagotavlja tudi revizijska sled kontrol.
6. člen 
(način reguliranja cen in oblikovanje mehanizma za uravnavanje stroškov in prihodkov GJS) 
(1) Cene posameznih storitev, ki jih določa Uredba MEDO, predlaga Izvajalec enkrat letno, in sicer z elaboratom, ki ga najkasneje do 15. 4. tekočega leta predloži strokovnim službam Občine Log - Dragomer.
(2) Župan Občine Log - Dragomer je v primerih, ko tako določa Uredba MEDO, dolžan predlagane predračunske cene predložiti Občinskemu svetu Občine Log - Dragomer, ki te cene potrdi.
(3) Potrjena cena je zaračunana cena, ki jo plača uporabnik. Zaračunana cena se uporabnikom na računih prikazuje enotno, skladno s prilogo iz Uredbe MEDO.
(4) Če občina določi potrjeno ceno, ki ne omogoča kritja celotne predračunske cene posamezne storitve iz prvega odstavka tega člena, mora za razliko oblikovati subvencijo iz proračuna občine. V tem primeru je zaračunana cena potrjena cena, zmanjšana za subvencijo iz prejšnjega stavka. Uporabnike, upravičene do subvencije, in višino subvencije s sklepom določi Občinski svet Občine Log - Dragomer.
(5) Izvajalec oblikuje in objavi cenik na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
(6) Občina določa cene storitev GJS na način, da načeloma zagotovi najmanj ničelni rezultat poslovanja posamezne GJS. Rezultat poslovanja GJS je lahko negativen ali pozitiven, kar se izravnava skladno s pravili, ki jih določa Uredba MEDO, na način, opredeljen v 3. in 4. členu tega odloka.
(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru zamrznitve cen ali v drugih primerih regulacije cen.
7. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-5/2020
Dragomer, dne 10. junija 2020
Župan 
Občine Log - Dragomer 
Miran Stanovnik