Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2020 z dne 5. 6. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2020 z dne 5. 6. 2020

Kazalo

1247. Sklep o zavarovalno-tehničnih rezervacijah pokojninske družbe, stran 2890.

  
Na podlagi 5. točke 331.e člena, drugega odstavka 332.g člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 36/20 – ZIUJP in 49/20 – ZIUZEOP) in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 49/20 – ZIUZEOP) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
S K L E P 
o zavarovalno-tehničnih rezervacijah pokojninske družbe 
1. člen 
(predmet sklepa) 
(1) Ta sklep določa podrobnejša pravila in minimalne standarde, ki jih pokojninska družba upošteva pri izračunu zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 36/20 – ZIUJP in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2). Uporablja se za določitev višine obveznosti pokojninske družbe za potrebe, opredeljene v 331.a, 332.f, devetem odstavku 333.č člena in 333.d členu ZPIZ-2 ter pri prenosu pogodb dodatnega pokojninskega zavarovanja.
(2) V tem sklepu uporabljeni pojem zavarovanec se nanaša tudi na člana, glede na to, kateri pojem pokojninska družba uporablja.
(3) V tem sklepu uporabljeni pojem premija se uporablja tako za zavarovalno premijo kot tudi za vplačila v dodatno zavarovanje.
2. člen 
(zavarovalno-tehnične rezervacije) 
Zavarovalno-tehnične rezervacije iz prejšnjega člena so vedno oblikovane v višini, ki zadošča za kritje vseh obveznosti iz pogodb pokojninskih zavarovanj, ki jih je mogoče predvideti.
3. člen 
(pravila za vrednotenje obveznosti) 
Zavarovalno-tehnične rezervacije, ki jih pokojninska družba oblikuje in prikazuje v računovodskih izkazih, so določene v skladu z načeli, opredeljenimi v 4. do 13. členu tega sklepa.
4. člen 
(škodne rezervacije) 
(1) Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode se praviloma izračunavajo ločeno za vsako prijavljeno in nerešeno škodo posebej na osnovi predvidenih zavarovalnin in stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Statistične metode so dopustne, če lahko pričakujemo, da bo izračunana obveznost vsaj tako visoka, kot bi bila, če bi naredili izračun za vsako prijavljeno in nerešeno škodo posebej.
(2) Škodne rezervacije upoštevajo tudi nastale, a še neprijavljene škode. Višina rezervacij za nastale, a še neprijavljene škode, se določi glede na izkušnje preteklih let, upoštevajoč število škod in povprečno priznano zavarovalnino iz škod, prijavljenih v obračunskem letu, ter pričakovani razvoj v prihodnosti.
(3) Vsi stroški reševanja škod, vključno s cenilnimi stroški, so vključeni v izračun škodnih rezervacij.
(4) Če je obveznost plačana v obliki rente, se znesek za te namene določi z uporabo priznanih aktuarskih metod in se pri tem ne uporabljajo določbe petega, šestega in sedmega odstavka tega člena.
(5) Implicitno diskontiranje ali zmanjševanje škodnih rezervacij ni dovoljeno, v kolikor pri ugotavljanju višine škodnih rezervacij za prijavljene in nerešene škode ter škode, ki so nastale in še niso prijavljene, upoštevamo trenutne veljavne cene.
(6) Eksplicitno diskontiranje ali zmanjševanje škodnih rezervacij zaradi upoštevanja donosa je dovoljeno v naslednjih primerih:
1. pričakovano povprečno obdobje med dnevom poravnave obveznosti in dnevom vrednotenja je najmanj štiri leta,
2. v izračunu celotnih stroškov likvidacije škode, vključno s škodo, pokojninska družba upošteva faktorje, ki lahko vplivajo na porast stroškov ali škod,
3. pokojninska družba ima na razpolago ustrezne podatke, da lahko oblikuje zanesljiv model likvidacije škod,
4. obrestna mera se določi v skladu s prvim odstavkom 8. člena tega sklepa.
(7) V primeru diskontiranja ali zmanjševanja, izračunanega na podlagi prejšnjega odstavka, se v poročilu nosilca aktuarske funkcije iz 333.d člena ZPIZ-2 razkrije:
1. celoten znesek rezervacij pred upoštevanjem diskontiranja ali zmanjšanja,
2. kategorije škod, katerih vrednosti so diskontirane oziroma so bile zmanjšane,
3. za vsako kategorijo škod iz prejšnje točke je pojasnjena:
– metoda, ki je bila uporabljena,
– obrestna mera in
– kriteriji za določitev obdobja, v katerem bodo škode poplačane (model likvidacije škod).
5. člen 
(dolgoročne obveznosti – matematične rezervacije) 
(1) Vrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki so zapadle pred dnevom vrednotenja, se izvaja po aktuarskih načelih, ki temeljijo na razumnih pričakovanjih zavarovancev in upoštevajo obveznosti pokojninske družbe iz naslova pogodb pokojninskih zavarovanj. Obveznosti pokojninske družbe so izračunane na previdnih predpostavkah, ki vključujejo primerne presežke za morebitna neugodna odstopanja upoštevanih faktorjev.
(2) Vrednotenje dolgoročnih obveznosti upošteva vse bodoče obveznosti pokojninske družbe, določene s splošnimi in posebnimi pogoji ter pokojninskimi načrti oziroma pravili upravljanja (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) za vsako posamezno pogodbo, pri kateri je po ZPIZ-2 treba oblikovati matematične rezervacije, upoštevajoč premije, ki bodo še plačane.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se vrednost dolgoročnih obveznosti določi v skladu z določili 6. do 13. člena tega sklepa tako, da se med drugim upošteva:
1. vsa zajamčena izplačila, do katerih je zavarovanec upravičen, vključno z zajamčeno odkupno vrednostjo;
2. vse bonuse oziroma dobičke, do katerih je zavarovanec upravičen bodisi samostojno bodisi skupaj z drugimi zavarovanci, ne glede na to, v kakšni obliki so izraženi;
3. vsa upravičenja, med katerimi lahko zavarovanec izbira na podlagi pogodbe;
4. stroške za izpolnjevanje obveznosti iz pogodb.
(4) Dolgoročne obveznosti se izkazujejo kot matematične rezervacije, ki jih pokojninska družba za posameznega zavarovanca razčleni na matematične rezervacije po posameznih kritnih skladih.
6. člen 
(načela izračuna) 
(1) Višina dolgoročnih obveznosti pokojninske družbe se določi za vsako pogodbo posebej na podlagi prospektivne računske metode.
(2) Višina dolgoročnih obveznosti pokojninske družbe v času varčevanja se določi za vsako pogodbo posebej na podlagi retrospektivne računske metode, kadar zaradi narave pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti, ali kjer se da dokazati, da vrednost izračunane obveznosti ni manjša od obveznosti, izračunane z uporabo prospektivne računske metode.
(3) Uporaba ustreznih približkov pri določanju višine dolgoročnih obveznosti na podlagi prospektivne računske metode je dovoljena le, kadar je gotovo, da bo izračunana višina obveznosti, dobljena z njihovo uporabo, vsaj tako visoka, kot bi bila višina obveznosti, če bi uporabljali izračun po posameznih pogodbah.
(4) Načelo posamičnega izračuna ne sme preprečiti oblikovanja drugih zavarovalno-tehničnih rezervacij iz 332.c ZPIZ-2, ki jih ni mogoče opredeliti na ravni zavarovanca.
(5) Kadar ima zavarovanec s pogodbo določeno pravico do izplačila odkupne vrednosti, so matematične rezervacije v vsakem trenutku oblikovane vsaj v višini odkupne vrednosti pogodbe.
(6) Način izračuna pri ugotavljanju višine dolgoročne obveznosti, vključno z uporabljenimi predpostavkami (kot na primer obrestna mera, stroški, itd.), se lahko spreminja zgolj ob razkritju razlogov za spremembe, hkrati pa je potrebno na primeren način omogočiti nedvoumno ugotavljanje višine dobička, vezanega na trajanje pogodbe.
(7) Obveznosti za pogodbe, po katerih je zavarovanec upravičen do udeležbe na dobičku, se ugotavljajo glede na višino premije in naložb, ki krijejo te obveznosti, upoštevajoč dosedanjo prakso pokojninske družbe glede časa in načina delitve dobička ali drugih ugodnosti, ki jih pokojninska družba nudi zavarovancem.
7. člen 
(vrednotenje bodočih premij) 
(1) V izračunu dolgoročne obveznosti upoštevana vrednost bodoče premije v nobenem letu ni višja, kot je dejanska višina obračunane premije. V primeru, da se premija v obdobju trajanja pogodbe spreminja, velja:
1. Če se premija v obdobju trajanja pogodbe spreminja po enotni stopnji, v izračunu upoštevana vrednost bodoče premije ni višja, kot je premija (v nadaljnjem besedilu: enotna premija), ki bi bila ob sklenitvi pogodbe zadostna za pokritje obveznosti iz te pogodbe, ne upoštevajoč stroškov in morebitnih dodatkov iz naslova dobička. Pri izračunu enotne premije upoštevamo isti čas plačevanja premij, isto obrestno mero in iste tablice smrtnosti ali iste ostale tablice (tabele invalidnosti), ki so uporabljene v izračunu obveznosti pokojninske družbe po tej pogodbi.
2. Če se premija v obdobju trajanja pogodbe spreminja, vendar ne po enotni stopnji, v izračunu upoštevana vrednost premije ni višja od premije, ki jo določimo po postopku, opisanem v 1. točki tega odstavka, ustrezno modificiranem tako, da upošteva nihanja v višini premije, ki jo zavarovanec plača v posameznem letu.
(2) V primeru, če zavarovanec med trajanjem pogodbe z aneksom k pogodbi izkoristi možnost izbire, ki je opredeljena v splošnih pogojih, se v skladu s prvim odstavkom tega člena predpostavi, da so bile te spremembe pravilno ovrednotene že v trenutku pristopa k pokojninskemu načrtu oziroma ob sklenitvi pokojninskega zavarovanja.
(3) Za pogodbe, v katerih:
1. koristi zavarovanca rastejo s plačilom posamezne premije ali
2. vrednost premije ni znana do trenutka plačila premije,
bodoče premije in ustrezne obveznosti pokojninske družbe ni nujno upoštevati toliko časa, dokler je rezervacija, ki krije nevarnost povečanja obveznosti pokojninske družbe zaradi plačila bodočih premij, večja od zneska vplačanih premij.
(4) Alternativne metode vrednotenja, različne od metod, ki so določene v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, so dopustne, če je z uporabo alternativne metode zagotovljeno, da bo rezervacija večja, kot bi bila z uporabo metod, opisanih v prejšnjih odstavkih.
8. člen 
(obrestna mera) 
(1) Obrestna mera, ki se upošteva v izračunu sedanje vrednosti bodočih izplačil in vplačil za potrebe vrednotenja dolgoročnih obveznosti, ne sme presegati vrednosti, določene s previdno ugotovitvijo donosnosti naložb, ki krijejo te obveznosti in v primernem obsegu tudi donosnosti, ki jo pričakujemo od bodočih naložb.
(2) Maksimalna obrestna mera iz četrtega odstavka tega člena upošteva poročila in napovedi Evropske centralne banke glede obrestnih mer. Vrednost maksimalne obrestne mere se določi med naslednjima vrednostma:
1. 60 % tehtane kuponske obrestne mere obveznic Republike Slovenije, nominiranih v eurih, ki imajo na dan ugotavljanja maksimalne obrestne mere zapadlost daljšo od enega leta, pri čemer je utež delež nominalne vrednosti posamezne obveznice v skupni nominalni vrednosti v izračunu upoštevanih obveznic in
2. letnim donosom pri preostali zapadlosti deset let iz krivulje donosnosti euro območja (Euro area yield curve) državnih obveznic euro območja z bonitetno oceno AAA, ki jo objavlja Evropska centralna banka na spletni stani.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko določi tudi maksimalno obrestno mero za pogodbe, nominirane v drugih valutah, če je predpisana maksimalna obrestna mera za pogodbe, nominirane v eurih, previsoka za izračun matematičnih rezervacij, nominiranih v drugih valutah. Pri določanju maksimalne obrestne mere za pogodbe, nominirane v drugih valutah, se upošteva obrestno mero, ki jo za izračun matematičnih rezervacij določa pristojni nadzorni organ tiste države, za katere valuto se določa maksimalna obrestna mera.
(4) Maksimalna letna obrestna mera, ki jo pokojninska družba lahko uporabi pri vrednotenju dolgoročnih obveznosti iz pogodb pokojninskih zavarovanj, ki v izračunu premije in obveznosti upoštevajo garantirano obrestno mero, znaša:
1. 4 % za pogodbe z začetkom zavarovanja pred 1. 3. 2005,
2. 2,75 % za pogodbe z začetkom zavarovanja od vključno 1. 3. 2005 do 30. 6. 2015,
3. 1,75 % za pogodbe z začetkom zavarovanja od vključno 1. 7. 2015 do 30. 6. 2016 in
4. 1,25 % za pogodbe z začetkom zavarovanja od vključno 1. 7. 2016.
(5) V primeru, da pokojninski načrt za čas varčevanja določa tudi faktorje za odmero pokojnine in se zavarovanec odloči za sklenitev rentnega zavarovanja po teh faktorjih, se za določitev maksimalne obrestne mere za izračun obveznosti v času izplačevanja pokojninskih rent upošteva datum začetka zavarovanja po pokojninskem načrtu za čas varčevanja.
9. člen 
(tablice smrtnosti in ostale tablice) 
(1) Vsota obveznosti za posamezne vrste pogodb je, kjer je to ustrezno, določena na osnovi previdno izbranih tablic smrtnosti in ostalih tablic.
(2) Pokojninska družba pri ugotavljanju obveznosti za rentna oziroma doživljenjska pokojninska zavarovanja upošteva verjetnost preživetja najmanj v višini, kot to določajo:
1. nemške rentne tablice smrtnosti DAV 1994R iz leta 1994 za pogodbe z začetkom zavarovanja pred 1. 10. 2016;
2. slovenske rentne tablice smrtnosti SIA65 iz leta 2010, ki so priloga in sestavni del tega sklepa, za pogodbe z začetkom zavarovanja od vključno 1. 10. 2016.
(3) V primeru, da pokojninski načrt za čas varčevanja določa tudi faktorje za odmero pokojnine in se zavarovanec odloči za sklenitev rentnega zavarovanja po teh faktorjih, se za določitev tablic smrtnosti za izračun obveznosti v času izplačevanja pokojninskih rent upošteva datum začetka zavarovanja po pokojninskem načrtu za čas varčevanja.
10. člen 
(stroški) 
(1) Rezervacije za stroške, povezane z izplačevanjem obveznosti iz naslova dolgoročnih pogodb, se implicitno upoštevajo v matematičnih rezervacijah in niso manjše od previdno določene vrednosti, ki je potrebna za kritje stroškov izpolnjevanja obveznosti, če bi pokojninska družba prenehala s sklepanjem novih pogodb eno leto po datumu vrednotenja.
(2) Pri določanju vrednosti rezervacije, omenjene v prejšnjem odstavku, se upoštevajo dejanski stroški pokojninske družbe, povezani s poravnavanjem obveznosti iz naslova dolgoročnih pogodb v preteklem letu, kot tudi vpliv inflacije na bodoče stroške, spremembe cen in zaslužkov.
11. člen 
(izbirna upravičenja zavarovanca) 
Matematične rezervacije vključujejo tudi možen porast obveznosti pokojninske družbe zaradi odločitve zavarovancev, da izkoristijo dopustne spremembe v okviru pogodbe oziroma pogodbene možnosti.
12. člen 
(negativne obveznosti) 
Izračunane negativne obveznosti iz dolgoročnih pogodb pokojninska družba postavi na vrednost nič.
13. člen 
(spremembe načina vrednotenja obveznosti) 
Spreminjanje načina vrednotenja obveznosti ni dovoljeno, če bi se s tem zmanjšala izkazana obveznost pokojninske družbe.
14. člen 
(poročanje) 
Pokojninska družba Agenciji za zavarovalni nadzor poroča o stanju zavarovalno-tehničnih rezervacij na zadnji dan vsakega trimesečja na način, predpisan z vsakokratnim veljavnim sklepom, ki določa vrste, obseg, roke in način poročanja zavarovalno statističnih podatkov.
15. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o zavarovalno-tehničnih rezervacijah pokojninske družbe (Uradni list RS, št. 18/16 in 38/16).
16. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-4/2020-2
Ljubljana, dne 13. maja 2020
EVA 2020-1611-0034
Predsednik strokovnega sveta 
Agencije za zavarovalni nadzor 
Mag. Gorazd Čibej