Uradni list

Številka 69
Uradni list RS, št. 69/2020 z dne 15. 5. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 69/2020 z dne 15. 5. 2020

Kazalo

1051. Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske, stran 2536.

  
Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 5. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 14/19 – uradno prečiščeno besedilo), 46. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07, 27/08 in 38/13), 17. in 54. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.), 15. člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 43/18), 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/11) so Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 3. dopisni seji dne 23. 4. 2020, Občinski svet Občine Straža na 5. korespondenčni seji dne 29. 4. 2020, Občinski svet Občine Trebnje na 5. dopisni seji dne 16. 4. 2020, Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 3. dopisni seji dne 15. 4. 2020 in Občinski svet Občine Mirna na 1. izredni seji dne 3. 4. 2020 sprejeli
O D L O K 
o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina odloka) 
(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen 
(področje dela skupne uprave) 
Mestna občina Novo mesto, Občina Straža, Občina Trebnje, Občina Mokronog - Trebelno in Občina Mirna ustanovijo skupno upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
– občinskega inšpekcijskega nadzorstva,
– občinskega redarstva,
– pravne službe,
– občinskega odvetništva,
– notranje revizije,
– proračunskega računovodstva,
– varstva okolja,
– urejanja prostora,
– civilne zaščite,
– požarnega varstva in
– urejanja prometa.
3. člen 
(poimenovanje in sedež skupne uprave) 
(1) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Novo mesto, na naslovu Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
(2) Za opravljanje posameznih nalog skupne uprave se ustanovi izpostavo skupne uprave v Občini Trebnje.
(3) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske«, v notranjem krogu naslov: »Seidlova cesta 1, Novo mesto« in v sredini žiga oznaka »SOU OD«.
(4) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU OD«.
4. člen 
(ustanoviteljske pravice) 
(1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic.
(2) Župani sprejmejo kadrovski načrt, finančni načrt in letni program dela skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. Pri glasovanju ima vsak župan en glas.
(3) Za sprejem odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno soglasje občin ustanoviteljic, katerih skupno število prebivalcev dosega najmanj 80 % prebivalcev vseh občin ustanoviteljic in hkrati predstavlja vsaj tri četrtine vseh občin ustanoviteljic.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA 
5. člen 
(naloge skupne uprave) 
(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.
(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.
(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena z aktom o sistemizaciji, s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom, letnim programom dela in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih, ki mu je dodana priloga z delitvijo stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah (v nadaljevanju: sporazum).
6. člen 
(medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo) 
(1) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo je medobčinski inšpekcijski in prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva nad občinskimi predpisi in državnimi predpisi, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.
(2) Medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo medobčinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(3) Medobčinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče medobčinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(5) Za vodenje medobčinskega inšpekcijskega nadzorstva se lahko imenuje vodja.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
7. člen 
(medobčinsko redarstvo) 
(1) Medobčinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva na podlagi občinskih in državnih predpisov, ki pooblaščajo občinsko redarstvo za nadzor.
(2) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe.
(3) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(4) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine. Vodja je imenovan, če je pred njegovim imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa tretji odstavek 4. člena tega odloka.
(5) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
8. člen 
(pravna služba) 
(1) Naloge pravne službe skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo pravno področje.
(2) Za vodenje pravne službe se lahko imenuje vodja.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
9. člen 
(občinsko odvetništvo) 
(1) Občinsko odvetništvo deluje kot medobčinsko odvetništvo (v nadaljevanju: medobčinsko odvetništvo) in pred sodišči ter drugimi državnimi organi zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina ustanoviteljica.
(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Za vodenje medobčinska odvetništva se lahko imenuje vodja. Za vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega odvetnika.
(4) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.
(5) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v katerem je določen tudi obseg pooblastila.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
10. člen 
(notranja revizija) 
(1) Notranja revizija deluje kot skupna notranja revizijska služba za izvajanje nalog notranjega revidiranja občin, ožjih delov občin ter javnih zavodov in drugih izvajalcev javnih služb, ki so proračunski uporabniki.
(2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k notranji reviziji.
(3) Naloge notranje revizije skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje revidiranja.
(4) Za vodenje notranje revizijske službe se lahko imenuje vodja.
(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi, izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe. Predstojniki posrednih proračunskih uporabnikov notranje revidiranje poverijo skupni notranji revizijski službi na podlagi posebnega dogovora, ki ga sklenejo župan občine ustanoviteljice posameznega posrednega proračunskega uporabnika, predstojnik organa skupne uprave (direktor ali vodja skupne uprave; v nadaljevanju: direktor) in predstojnik posrednega proračunskega uporabnika. Dogovor vključuje tudi soglasje predstojnika posrednega proračunskega uporabnika k pravilniku o delovanju skupne notranje revizijske službe.
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim načrtom dela skupne notranje revizijske službe.
11. člen 
(proračunsko računovodstvo) 
(1) Proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov.
(2) Naloge proračunskega računovodstva skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje proračunskega računovodstva.
(3) Za vodenje nalog proračunskega računovodstva se lahko imenuje vodja.
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
12. člen 
(varstvo okolja) 
(1) Naloge varstva okolja skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje varstva okolja.
(2) Za vodenje nalog varstva okolja se lahko imenuje vodja.
(3) Vrsta in obseg, ki se izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
13. člen 
(urejanje prostora) 
(1) Naloge urejanja prostora skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje prostora.
(2) Za vodenje nalog urejanja prostora se lahko imenuje vodja.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
14. člen 
(civilna zaščita) 
(1) Naloge civilne zaščite skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje civilne zaščite.
(2) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Za vodenje nalog s področja civilne zaščite se lahko imenuje vodja.
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
15. člen 
(požarno varstvo) 
(1) Naloge požarnega varstva skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje požarnega varstva.
(2) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(3) Za vodenje nalog požarnega varstva se lahko imenuje vodja.
(4) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
16. člen 
(urejanje prometa) 
(1) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.
(2) Naloge urejanja prometa skupna uprava opravlja v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic, ki urejajo področje urejanja prometa.
(3) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega odloka.
(4) Za vodenje področja urejanja prometa se lahko imenuje vodja.
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI 
17. člen 
(upravne zadeve, odgovornost) 
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
(2) Skupna uprava je pristojna za odločanje na prvi stopnji v upravnih zadevah, za katere je organizirana, v skladu s svojimi pooblastili.
(3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice, kateri se ob sleherni izdaji vročajo v vednost.
(4) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
(5) O izločitvi zaposlenega v skupni upravi odloča direktor občinske uprave, v katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve direktorja skupne uprave pa o stvari tudi odloča.
(6) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno upravo.
(7) Javni uslužbenec v skupni upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom. Za javnega uslužbenca v skupni upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine.
18. člen
(direktor skupne uprave) 
(1) Skupno upravo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine. Direktor skupne uprave je imenovan, če je pred njegovim imenovanjem pridobljeno soglasje občin ustanoviteljic, kot to določa tretji odstavek 4. člena tega odloka.
(2) Direktor skupne uprave ima status uradnika na položaju.
(3) Direktor skupne uprave mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo (prejšnja) ali specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja) in mora izpolnjevati tudi ostale pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi.
19. člen
(naloge direktorja skupne uprave) 
(1) Direktor skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave, če ni z zakonom določeno drugače, ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne uprave.
(2) Direktor skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
20. člen 
(delodajalec) 
(1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Mestni občini Novo mesto, ki je sedežna občina skupne občinske uprave.
(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic.
(3) Župani občin ustanoviteljic sprejmejo akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi na predlog direktorja skupne uprave na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka.
IV. SREDSTVA ZA DELO 
21. člen 
(sredstva za delovanje) 
(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine, izpostavi v Občini Trebnje, lahko tudi v izpostavi v Občini Straža oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela.
(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih in finančno-računovodskih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog občinska uprava sedežne občine.
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 22. členu tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.
(4) Za naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s potrjenim letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom je zadolžen direktor skupne uprave.
22. člen 
(zagotavljanje sredstev za delovanje skupne uprave) 
(1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno z letnim programom dela, sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka.
(2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.
(3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice, se za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta in sporazuma v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah.
(4) Kadrovski načrt, sporazum, finančni načrt in letni program dela za posamezno proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog direktorja skupne uprave.
23. člen 
(finančno poslovanje) 
(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.
(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog direktorja skupne uprave potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.
(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije.
(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del proračuna sedežne občine.
(5) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen direktor, ki je tudi skrbnik prihodkov.
(6) Direktor skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji programa dela in finančnega načrta.
V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC 
24. člen 
(sprememba ustanoviteljstva) 
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi direktor skupne uprave.
25. člen 
(pristop občine k skupni upravi) 
(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če odlok (ustanovitveni akt) o tem sprejme na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine, ko njihovi občinski sveti o tem sprejmejo ustanovitveni akt.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Pred pristopom pristopna občina poravna sorazmerni del stroška nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz 22. člena tega odloka, razen če se občine ustanoviteljice iz utemeljenih razlogov dogovorijo drugače.
26. člen 
(izstop občine iz skupne uprave) 
(1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora pisno najaviti izstop direktorju skupne uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam ustanoviteljicam.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev.
(4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev.
27. člen 
(pristop občine k opravljanju posamezne naloge) 
(1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan s pisnim sklepom napove direktorju skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka.
28. člen 
(odstop občine od opravljanja posamezne naloge) 
(1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora župan te občine direktorju skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Direktor skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo.
(2) Direktor skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne uprave v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev.
29. člen 
(prenehanje skupne uprave) 
(1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave, v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih.
(2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni upravi.
(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici.
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
VI. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE 
30. člen 
(opravljanje nalog skupne uprave) 
Dosedanja Skupna občinska uprava občin Dolenjske, ustanovljena z Odlokom o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske (Uradni list RS, št. 56/19), se šteje za Skupno občinsko upravo občin Dolenjske po 1. in 2. členu tega odloka, ki z dnem začetka uporabe tega odloka prične opravljati naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva, občinskega redarstva in pravne službe tudi za Občino Mokronog - Trebelno in Občino Mirna.
31. člen 
(razveljavitev in uporaba odloka) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske (Uradni list RS, št. 56/19), ki se uporablja do začetka uporabe tega odloka.
32. člen 
(sprejem in objava odloka) 
(1) Ta odlok se sprejme v enakem besedilu v Mestni občini Novo mesto, Občini Straža, Občini Trebnje, Občini Mokronog - Trebelno in Občini Mirna.
(2) Ta odlok objavi Mestna občina Novo mesto v Dolenjskem uradnem listu, Občina Straža in Občina Trebnje v Uradnem listu Republike Slovenije, Občina Mokronog - Trebelno v Uradnem glasilu e-občina in Občina Mirna v Uradnem glasilu slovenskih občin v petnajstih dneh po sprejetju odloka na seji občinskega sveta, ki o njem odloča zadnji.
33. člen
(začetek veljavnosti odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi Mestne občine Novo mesto, uporabljati pa se začne 1. maja 2020.
Št. 007-6/2020
Novo mesto, dne 23. aprila 2020
Župan 
Mestne občine Novo mesto 
mag. Gregor Macedoni 
 
Št. 030-1/2019
Straža, dne 29. aprila 2020
Župan 
Občine Straža 
Dušan Krštinc 
 
Št. 032-1/2019-34
Trebnje, dne 16. aprila 2020
Župan 
Občine Trebnje 
Alojzij Kastelic 
 
Št. 007-0014/2019
Mokronog, dne 15. aprila 2020
Župan 
Občine Mokronog - Trebelno
Anton Maver 
 
Št. 007-0006/2019-3
Mirna, dne 3. aprila 2020
Župan 
Občine Mirna 
Dušan Skerbiš