Uradni list

Številka 38
Uradni list RS, št. 38/2019 z dne 14. 6. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 38/2019 z dne 14. 6. 2019

Kazalo

Št. 4300-14/2018/27 Ob-2438/19, Stran 1345
Na podlagi določb Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. decembra 2013, str. 320), Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L št. 347 z dne 20. december 2013, str. 470), Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktober 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L št. 298 z dne 26. oktober 2012, str. 1), Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14 in 51/16), Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZfisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17, 59/17 in 71/17 – ZIPRS1819), Proračuna Republike Slovenije za leto 2018 (DP2018) (Uradni list RS, št. 80/16 in 71/17), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Uredbe o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 29/15, 36/16, 58/16, 69/16 – popr., 15/17, 69/17 in 67/18), Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014–2020, št. CCI 2014SI16M8PA001-1.3, z dne 30. oktober 2014, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, št. CCI 2014SI16MAOP001, z dne 11. december 2014, Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 86/16 – ZdZPZD, 64/17 in 1/19-odl. US), Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Uradni list RS, št. 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09, 17/15, 47/18 in 57/18) in odločitve Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v vlogi organa upravljanja, o podpori javnemu razpisu, št. 3032-45/2019/8, z dne 12. 6. 2019, Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, objavlja
javni razpis 
za izbor operacij »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše« 
Javni razpis za izbor operacij »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše« (v nadaljnjem besedilu: JR) delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (v nadaljnjem besedilu: ESS). JR se bo izvajal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OP 2014–2020), prednostne osi: 9. »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe: 9.2 »Izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa«, specifičnega cilja: 9.2.1: »Pilotno preizkušeni pristopi za boljšo integracijo storitev dolgotrajne oskrbe«. JR se bo izvajal kot instrument za izbor operacij. Operacijo v okviru tega JR predstavljajo projekti izbranih prijaviteljev.
1. Ime oziroma naziv in sedež posredniškega organa, ki dodeljuje sredstva: Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
2. Predmet, namen in cilj javnega razpisa
Predmet JR je sofinanciranje razvoja novih storitev v skupnosti in prilagoditev ter preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva, vstopa novih izvajalcev oziroma poklicev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše. Obenem se bo izvedla informatizacija procesov s ciljem spremljanja procesov in storitev v realnem času, zagotavljanja kontinuitete obravnave posameznika in zmanjšanja birokratske obremenitve zaposlenih.
Namen JR je razviti, preizkusiti in implementirati nova orodja, nove storitve ter doseči integracijo storitev in izvajalcev storitev, s ciljem zagotavljanja usmerjene integrirane oskrbe. Namen JR je tudi vzpostaviti povezavo med sistemi zdravstva in socialnega varstva in s tem doseči kakovostno in varno kontinuirano obravnavo posameznika. JR sledi tudi namenu krepitve in razvoju novih preventivnih aktivnosti v skupnosti.
Poleg naštetega je namen JR graditev modela prenosa kompetenc med različnimi profili in implementacija novih znanj za kompetentno in prožnejše izvajanje storitev v skupnosti. Model prenosa kompetenc se bo gradil s pomočjo dodatnega teoretičnega in praktičnega usposabljanja strokovnih delavcev in sodelavcev za izvajanje kakovostne in varne storitve. Usposabljanje in izobraževanje bo zagotovilo ministrstvo.
V okviru JR se zagotovi dostop do novih storitev, s katerimi se krepi možnost, da starejši, ki so po tem JR upravičeni do novih storitev, kljub morebitni oviranosti, bolezni ali krhkosti, ostanejo čim dlje v domačem okolju oziroma izboljšajo ali čim dlje ohranijo psihofizične sposobnosti in s tem čim večjo sposobnost samooskrbe.
Prijavitelj na JR je lahko dom za starejše iz 50. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19, v nadaljnjem besedilu: ZSV), ki je sočasno tudi izvajalec socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, skladno s 1. točko 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15 in 76/17, v nadaljnjem besedilu: PSNSVS) in izvaja storitve v javni mreži.
Prijavitelj se za potrebe kandidiranja in izvajanja vsebin JR obvezno poveže v konzorcij, kjer je obvezni partner zdravstveni dom, kot izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v javni mreži. Zdravstveni dom mora imeti organizirano patronažno službo, ki se izvaja v okviru dejavnosti zdravstvenega doma ali kot patronažna služba s koncesijo.
Prijavitelj ima na geografskem območju, ki ga pokriva konzorcijski partner zdravstveni dom, na področju celodnevne institucionalne oskrbe starejših vključenih najmanj 120 uporabnikov, na področju pomoči družini na domu pa najmanj 50 uporabnikov (upoštevajo se podatki o povprečnem mesečnem številu uporabnikov za preteklo leto).
Dodatni partnerji v konzorciju so lahko subjekti, ki delujejo na območju zdravstvenega doma, in sicer območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), ostali subjekti, ki izvajajo zdravstvene in socialno varstvene storitve in programe v javni mreži, lekarne, nevladne in humanitarne organizacije, zavodi in skupnosti zavodov ter drugi subjekti, ki lahko s svojim delovanjem pripomorejo k izvajanju ukrepov tega JR.
Obvezni in dodatni konzorcijski partnerji s prijaviteljem sodelujejo s finančnimi posledicami in za ta namen podpišejo konzorcijsko pogodbo (Priloga 3: Konzorcijska pogodba).
Prav tako lahko dodatni konzorcijski partnerji s prijaviteljem sodelujejo brez finančnih posledic, v tem primeru podpišejo dogovor o sodelovanju (Obrazec 5: Dogovor o sodelovanju).
Ključni cilji JR:
– vzpostavitev enotne vstopne informacijske točke (v nadaljnjem besedilu: VIT);
– testiranje novega ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do integrirane oskrbe;
– razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in vrednotenje novih storitev, vključno s storitvami e-oskrbe za starejšo populacijo, ki je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisna od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil ter je v skladu s z ocenjevalnim orodjem, ki ga določi ministrstvo, ocenjena kot upravičena do storitev;
– razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in vrednotenje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika, do katerih je upravičena populacija iz predhodne alineje in populacija starejših od 65 let, ki je na podlagi orodja, ki ga določi ministrstvo, ocenjena kot krhka;
– oblikovanje integrirane obravnave posameznika (s povezovanjem obstoječih in novih storitev) in kontinuiranega spremljanja v primeru prehodov med izvajalci s področja zdravstva ter socialnega varstva;
– oblikovanje kliničnih poti oziroma protokolov sodelovanja med sistemom zdravstva in socialnega varstva;
– oblikovanje in spremljanje kazalnikov kakovosti storitev;
– vzpostavitev informacijske podpore oceni upravičenosti, načrtovanju in spremljanju izvajanja obstoječih ter novih storitev izvajalca v realnem času;
– krepitev znanj s področja paliativne oskrbe (v nadaljnjem besedilu: PO) na primarni ravni;
– usposabljanje zaposlenih za kakovostno, varno, multiprofesionalno in multisektorsko, k posamezniku ter njegovim potrebam usmerjeno izvajanje storitev.
Ciljne skupine JR so:
– izvajalci storitev in programov,
– osebe, ki potrebujejo integrirane skupnostne storitve in programe, in sicer:
– starejši, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisni od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil in pri katerih je z uporabo enotnega ocenjevalnega orodja, ki ga določi ministrstvo, ugotovljeno, da so upravičeni do storitve,
– starejše osebe, ki so skladno z orodjem, ki ga določi ministrstvo, ocenjene kot krhke,
– starejše osebe, ki so skladno s Prilogo 4: Kriteriji za uvrstitev v paliativno oskrbo upravičene do PO,
– strokovni delavci in sodelavci pri prijavitelju in konzorcijskih partnerjih JR in druga zainteresirana strokovna javnost v okolju, kjer se izvaja projekt in
– zainteresirana laična javnost.
Ključni pričakovani rezultat je implementacija modela integrirane oskrbe v skupnosti, razvoj novih storitev v skupnosti in krepitev področja preventive ter zagotavljanje kontinuitete obravnave med različnimi izvajalci s področja zdravstva in socialnega varstva v javni mreži. Ključni pričakovani cilj je tudi transparentnost in optimizacija sistema ter poenostavitev dokumentiranja v procesu uveljavljanja, načrtovanja in izvajanja storitev.
Ključni cilj je tudi podpora obstoječim izvajalcem za preoblikovanje obstoječega načina izvajanja storitev in vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše.
Operacija neposredno prispeva k izvedbi ukrepov Operativnega progama v okviru naložbe 9.2., saj je cilj operacije razvoj integriranih skupnostnih oblik socialnih in zdravstvenih storitev intergirane oskrbe, razvoj in uveljavitev učinkovitih modelov posodobitve socialnih in zdravstvenih storitev za starejše. Operacija bo omogočala, da predvsem starejši lahko ob ustrezni pomoči in podpori v skupnosti čim dlje ostanejo v skupnosti.
Vsebina JR je skladna z dokumenti razvojnega načrtovanja, in sicer Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (ReNPZV16–25), (Uradni list RS, št. 25/16 z dne 6. april 2016), Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028 (Uradni list RS, št. 24/18), Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020 (Uradni list RS, št. 39/13 z dne 6. maj 2013), Strategijo dolgožive družbe1, Državnim programom paliativne oskrbe (Sklep Vlade RS z dne 8. 4. 2010) in Programom stabilnosti 2017 (Sklep Vlade RS, št. 41003-3/2017/3 z dne 26. april 2017).
1 UMAR, julij 2017.
Skladno z OP 2014–2020 bo JR prispeval k doseganju različnih ukrepov za razvoj intregriranih skupnostnih oblik socialnih in zdravstvenih storitev na področju dolgotrajne oskrbe, razvoju in uveljavitvi učinkovitih modelov modernizacije socialnih in zdravstvenih storitev z namenom izvedbe procesa deinstitucionalizacije.
Slovenija potrebuje hitrejši razvoj storitev v skupnosti, ki so manj razvite kot institucionalne oblike varstva in pomoči. Ambiciozni načrti v zvezi s krepitvijo skupnostnih oblik pomoči in procese deinstitucionalizacije, bodo zahtevali tudi nujno izvedbo modernizacije izvajalskih mrež na socialnem in zdravstvenem področju. Tudi in predvsem v povezavi z izobraževanjem ter usposabljanjem kadrov za oblikovanje in izvajanje novih, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa skupnostnih oblik pomoči za posamezne ciljne skupine in krepitvijo sodelovanja med formalnimi in neformalnimi izvajalci (npr. skupnostne storitve za demenco, paliativna oskrba, razvoj in podpora institutu družinskega pomočnika, obravnava v skupnosti za osebe s hudimi duševnimi motnjami).
V nadaljevanju so navedene predvidene aktivnosti in dve vsebinski področji (dva sklopa), ki se med seboj povezujeta.
Prijava projekta je možna na enega izmed sklopov:
Sklop 1:
»Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija«.
V nadaljevanju so navedene vsebinske zahteve oziroma pričakovane aktivnosti in obvezni rezultati v letih 2019, 2020, 2021 in 2022.
Predvidene aktivnosti:
1. analiza obstoječega stanja;
2. usposabljanje zaposlenih;
3. vzpostavitev VIT in testiranje ocenjevalnega orodij za oceno upravičenosti do novih storitev po tem JR;
4. vzpostavitev informacijske podpore za beleženje in podajo ocene upravičenosti, načrtovanje in spremljanje izvajanja storitev po obstoječih predpisih in novih storitev ter za izvedbo PO v realnem času v okviru JR;
5. implementacija, testiranje in spremljanje novih storitev skladno z vsebino JR ter vzpostavitev mehanizmov koordinacije različnih deležnikov v sistemu integrirane oskrbe;
6. krepitev znanj s področja PO;
7. vzpostavitev enotnih kazalnikov kakovosti storitev v vseh okoljih, kjer se izvaja projekt;
8. promocija vsebin izvajanih v okviru JR v širšem okolju;
9. statistično spremljanje in poročanje;
10. strokovno vodenje in koordinacija projekta.
Ad 1: analiza obstoječega stanja
Vsi vključeni v konzorcij v dveh mesecih po podpisu pogodbe o sofinanciranju izdelajo analizo obstoječega stanja, ki vključuje:
– anonimizirano2 analizo strukture obstoječih uporabnikov storitev:
2 Izvajalec vsaki osebi, za katero posreduje podatke (tako za zaposlene, kakor upravičence do storitev) določi anonimizirano kodo, s katero je možno spremljati in primerjati podatke longitudinalno v času trajanja projekta.
– za področje institucionalnega varstva starejših: število uporabnikov glede na: spol, starost, kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege, kategorijo oskrbe, pravice po obstoječih predpisih (npr. dodatek za pomoč in postrežbo), analiza uporabnikov glede na število predpisanih zdravil (po kategorijah do 5 zdravil, 6 do 10 zdravil, 11 do 15 zdravil, več kot 15 zdravil), pri čemer je razvidno število psihotropnih zdravil in antimikrobnih zdravil na posameznika in delež uporabnikov, ki prejema psihotropna in antimikrobna zdravila v celotni populaciji. Podatki se pripravijo v sodelovanju z izvajalcem splošne ambulante in se posredujejo za obdobje enega meseca pred objavo JR;
– za področje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu: število uporabnikov glede na: spol, starost, število uporabnikov, katerih bivališče je od sedeža izvajalca oddaljeno do 5 km, 5 do 15 km in več kot 15 km, razlog upravičenosti, mesečni obseg storitev (po času in sklopu storitve), pravice po obstoječih predpisih (npr. dodatek za pomoč in postrežbo). Podatki se posredujejo za obdobje enega meseca pred objavo JR. Izvajalec posreduje tudi navedbo storitev, za katere ugotavlja, da bi se v skupnosti potrebovale, pa niso dostopne;
– za področje primarnega zdravstvenega varstva: skupno število pacientov, starejših od 65 let (po starostnih kategorijah 10 let); število starejših od 65 let vključenih v storitve patronažne službe (po starostnih kategorijah 10 let, za obdobje in vrsti storitve), vrsti storitve, ki jo oseba prejema in ocena števila starejših oseb, ki so vključene ali bi potrebovale PO. Podatki se posredujejo za obdobje enega meseca pred objavo JR;
– kadrovska struktura (za vse sodelujoče v konzorciju): podatek o kadrovski strukturi za obdobje enega meseca pred objavo JR, ki vključuje zlasti: strukturo zaposlenih po spolu, starosti (po starostnih kategorijah 10 let, začenši kategorijo od 15 let), poklicu, tipu zaposlitve (določen, nedoločen čas), trajanju zaposlitve pri izvajalcu (po kategorijah 5 let);
– način spremljanja storitev: papirno, elektronsko – v primeru elektronskega spremljanja se navede programski jezik in priloži specifikacijo, kaj programska aplikacija omogoča; izvajalec oceni čas oziroma delež časa v delovnem procesu, potreben za administrativne postopke v zvezi s storitvami, ki jih izvaja;
– v primeru načrtovanih e-storitev v okviru JR je potrebno pripraviti analizo obstoječih e-storitev v skupnosti (število vključenih oseb in vrsta storitev).
Ad 2: usposabljanje zaposlenih
Vsi vključeni v konzorcij svoje zaposlene napotijo na usposabljanja, ki jih organizira ministrstvo, pri čemer se vsebin:
– s področja integrirane obravnave in PO udeležijo vsi novo zaposleni v okviru projekta;
– s področja PO udeleži vsaj 1/2 zaposlenih posamezne poklicne skupine, ki se pri posameznem izvajalcu vključujejo v neposredno obravnavo uporabnika oziroma pacienta (npr. pri izvajalcu institucionalnega varstva starejših vsaj 1/2 zaposlenih bolničarjev negovalcev, tehnikov zdravstvene nege, diplomiranih medicinskih sester in 1/2 kadra s področja socialne oskrbe (vključno z zaposlenim socialnim delavcem oziroma strokovnim vodjem); pri izvajalcu socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu: vsaj 1/2 zaposlenih socialnih oskrbovalcev in koordinator pomoči družini na domu, pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti na primarni ravni vsaj 1/2 zaposlenih tehnikov zdravstvene nege, diplomiranih medicinskih sester in zdravnikov, vključujoč tudi zaposlene v splošnih ambulantah domov za starejše);
– za uporabo ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev in oceno krhkosti udeležijo vsi novo zaposleni na VIT (usposabljanje organizira ministrstvo skupaj za vse novo zaposlene strokovne delavce v sklopu VIT);
– za uporabo presejalnih testov kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in ocena prehranjenosti udeležijo vsi novo zaposleni na VIT in zaposleni v patronažni službi (usposabljanje se organizira skupaj za vse novo zaposlene strokovne delavce VIT in zaposlene patronažne službe);
– za koordinirano izvajanje storitev in izdelavo izvedbenega načrta za zaposlene koordinatorje integrirane oskrbe (v nadaljnjem besedilu: KIO) v okviru projekta (usposabljanje organizira ministrstvo skupaj za vse novo zaposlene KIO).
Ad 3: vzpostavitev VIT in testiranje ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev
V okviru projekta se vzpostavi VIT za oceno upravičenosti do novih storitev v okviru tega JR.
VIT se organizira v okviru zdravstvenega doma ali v okviru območne enote ZZZS, če ZZZS nastopa kot dodatni partner v konzorciju (ne nujno v prostorih zdravstvenega doma ali ZZZS) in mora biti dostopna osebam z različnimi ovirami. Izbrani prijavitelj JR mora zagotoviti, da bo VIT ločena od izvajalca novih storitev.
Strokovni delavci VIT, z ocenjevalnim orodjem, ki ga določi ministrstvo, izvajajo oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev. Ocena upravičenosti se praviloma izdela na domu osebe.
Vlogo za oceno upravičenosti lahko poda:
– zainteresirani posameznik, oziroma oseba, starejša od 65 let, če je zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti, pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, potrebuje pomoč druge osebe ali skrbnik osebe;
– zainteresirani posameznik oziroma oseba, starejša od 65 let, ki pri sebi zaznava pešanje telesnih, funkcionalnih oziroma kognitivnih sposobnosti.
Ob soglasju posameznika lahko vlogo za oceno upravičenosti poda tudi:
– izbrani osebni zdravnik ali drug lečeči zdravnik;
– pristojna patronažna medicinska sestra;
– koordinator odpusta iz bolnišnice;
– strokovni delavec pristojnega centra za socialno delo;
– ali druga od vlagatelja pooblaščena oseba.
Vloga za oceno upravičenosti se poda v pisni ali elektronski obliki. Na podlagi vloge za oceno upravičenosti strokovni delavec na VIT v roku petih delovnih dni, po predhodnem dogovoru z vlagateljem, opravi oceno upravičenosti. V kolikor je oseba upravičena do integrirane oskrbe oziroma novih storitev, strokovni delavec VIT pripravi poročilo o oceni upravičenosti s predlogom priporočenih storitev ter o tem informira KIO. Vlogi mora biti priloženo soglasje in seznanitev za vključitev v projektne aktivnosti.
Delo strokovnega delavca VIT vključuje zlasti:
– obisk na domu zainteresiranega posameznika;
– oceno upravičenosti;
– oceno kakovosti življenja;
– pri osebah, ki ne bodo upravičene do novih storitev informiranje o možnih storitvah in pravicah po obstoječih predpisih;
– posredovanje informacij o novem upravičencu KIO;
– ponovno oceno upravičenih oseb ob pomembni spremembi stanja oziroma po šestih mesecih od prve ocene.
V primeru ocenjene upravičenosti do novih storitev po tem JR strokovni delavec VIT opravi z upravičeno osebo tudi oceno:
– kognitivnega stanja;
– prehranskega statusa.
V kolikor je upravičena oseba vključena v izvajanje storitev patronažne službe, testa s predhodnega odstavka na podlagi informacije o upravičenosti s strani VIT, opravi patronažna služba.
Za uporabo presejalnih testov se zaposleni dodatno usposobijo, v okviru usposabljanj, ki jih zagotovi ministrstvo.
Strokovne naloge VIT lahko izvaja oseba, ki je po izobrazbi diplomirani delovni terapevt ali diplomirani fizioterapevt ali diplomirana medicinska sestra ali diplomirani oziroma univerzitetni socialni delavec, izpolnjuje pogoje za zaposlitev (licenca za samostojno opravljanje dejavnosti oziroma opravljen strokovni izpit) in ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju zdravstva ali socialnega varstva.
Delo upravno administrativnega delavca VIT obsega zlasti:
– administrativno delo v zvezi s postopki, statistično obdelavo podatkov, poročanje, pomoč pri pripravi zahtevkov za izplačilo.
Tabela 1: Nove zaposlitve na VIT3
3 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Diplomirana medicinska sestra
1–2
Diplomirani delovni terapevt
0–2
Diplomirani fizioterapevt
0–2
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
0–2
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj nove zaposlitve na VIT
4
Izmed zaposlenih na VIT se določi vodjo VIT.
Vodja VIT poleg strokovnih nalog skrbi še za:
– organiziranje dela VIT,
– poročanje o delu VIT.
KIO je diplomirana medicinska sestra, z veljavno licenco za samostojno opravljanje poklica in najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju zdravstva ali socialnega varstva.
KIO opravlja zlasti naloge:
– sodelovanje z izvajalci storitev in koordinatorji storitev po obstoječih predpisih (npr. koordinator socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, diplomirana medicinska sestra – vodja tima oziroma namestnik direktorja za področje zdravstvene nege, pristojna patronažna medicinska sestra, osebni zdravnik, drug lečeči oziroma odpustni zdravnik ipd.) in sodelovanje z osebo, upravičeno do novih storitev po tem JR, pri pripravi in izvedbi osebnega izvedbenega načrta;
– sodelovanje z drugimi deležniki v lokalni skupnosti s ciljem oskrbe za upravičenca (npr. nevladne organizacije, pristojen center za socialno delo ipd.);
– koordinacije tima za integrirano oskrbo (tim za integrirano oskrbo sestavljajo kadri iz Tabele 4: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti in Tabele 5: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika;
– nadzor nad kakovostjo in varnostjo storitev;
– obveščanje VIT v primeru sprememb v potrebah oziroma stanju upravičenca.
KIO opravi prvi obisk pri osebi, upravičeni do novih storitev in izdela izvedbeni načrt v roku petih delovnih dni od prejema obvestila o upravičenosti s strani strokovnega delavca VIT. Osebo, upravičeno do novih storitev, po tem JR, se vključi v storitve v okviru kadrovskih možnosti. V primeru, da vključitev ni možna, KIO vodi evidenco časa od obiska do pričetka izvajanja storitve.
Frekvenca ponovnih rednih obiskov KIO je odvisna od kategorije upravičenosti, pri čemer velja, da se ponovni obisk z namenom ocene stanja in revizije osebnega izvedbenega načrta izvede v posamezni kategoriji upravičenosti v frekvenci, ki je razvidna iz Tabele 2: Frekvenca ponovnih obiskov KIO.
V primeru večjega poslabšanja oziroma spremembe stanja osebe, upravičene do novih storitev, ki ni predmet akutnega zdravstvenega poslabšanja, koordinator lahko opravi tudi ponovni izredni obisk.
Tabela 2: Frekvenca ponovnih obiskov KIO
1. kategorija
2. kategorija
3. kategorija
4. kategorija
5. kategorija
Število rednih obiskov KIO
1x na polletno obdobje
1x na kvartalno obdobje
1x na kvartalno obdobje
1 x mesečno
1 x mesečno
Ad 4: vzpostavitev informacijske podpore oceni upravičenosti, načrtovanju in spremljanju izvajanja storitev po obstoječih predpisih in novih storitev okviru JR ter posredovanju podatkov med deležniki
Za zagotavljanje dela VIT in izvajanje novih storitev skladno s tem JR se zagotovi informacijska podpora procesov in spremljanja kazalnikov kakovosti, najkasneje v roku treh mesecev od podpisa pogodbe o sofinanciranju.
Informatizira se tako proces spremljanja obstoječih storitev, ki se izvajajo na podlagi veljavnih predpisov (zdravstveni dom zlasti: elektronsko spremljanje storitev patronažne službe, vključno z elektronskim spremljanjem ran; izvajalec institucionalnega varstva starejših zlasti: spremljanje izvedenih storitev zdravstvene nege in oskrbe, izvajalec socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu zlasti spremljanje storitev pomoči družini na domu) in se nadgradi z vnosniki in šifranti (zlasti elektronska vloga za oceno upravičenosti, ocena upravičenosti, izvedbeni načrt) in šifranti novih storitev, ki so priloga JR (za vse izbrane prijavitelje v okviru JR se dogovori enoten šifrant novih storitev). Izbrani prijavitelji JR, ki pokrivajo področje patronažne službe, institucionalnega varstva starejših in izvajalci novih storitev v skupnosti, nadgradijo šifrante in zagotovijo spremljanje negovalnih diagnoz skladno z mednarodno priznano klasifikacijo.
Vse storitve se morajo spremljati v realnem času.
Sredstva za vzpostavitev/nadgradnjo informacijske podpore procesom predstavljajo upravičene stroške JR.
Ad 5: implementacija z vzpostavitvijo mehanizmov koordinacije različnih deležnikov v sistemu zdravstva in socialnega varstva
Izbrani prijavitelji JR k obstoječim storitvam dodajo nove storitve, pri čemer se:
– na področju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu doda storitve iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti, Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti in Priloge 7: Nove storitve v zvezi z zdravili;
– na področju institucionalnega varstva starejših doda storitve iz Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in storitvi 1 in 2 iz Priloge 7: Nove storitve v zvezi z zdravili.
Osebe, ki so do pravic oziroma storitev s področja zdravstva oziroma socialnega varstva upravičene po obstoječih predpisih, le-te prejemajo dalje po veljavnih predpisih (tako z vidika izvajanja, kakor financiranja). V kolikor je oseba na domu upravičena do novih storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti tega JR in prejema storitve pomoči na domu, skladno z a točko prvega odstavka 6. člena PSNSVS, se ji s ciljem celostne obravnave tudi vsebina storitev pomoči na domu lahko zagotovi v okviru virov tega JR.
Osebi, ki živi doma in je ocenjena kot upravičena do storitev po tem JR, ni pa vključena v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu oziroma prejema denarni prejemek za pomoč in postrežbo, ji lahko izvajalec novih storitev po tem JR zagotavlja storitve iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti, Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti in Priloge 7: Nove storitve v zvezi z zdravili.
V okviru projektnih aktivnosti se obstoječi sistem pravic oziroma storitev nadgradi s sklopom novih storitev, do katerih so upravičene osebe, ki izpolnijo kriterije skladno z določili JR. Nove storitve se financirajo iz projekta.
Osebe, ki so prejemniki pravic po predpisih s področja osebne asistence niso upravičene do novih storitev v okviru tega JR.
Izbrani prijavitelji JR lahko pri pooblaščenem izvajalcu zagotovi storitev individualnega prevoza za osebe, ki živijo doma. Storitev prevoza je namenjena večji mobilnosti osebam, ki so do storitev upravičene po tem JR. Storitev prevoza se izvaja znotraj občine, kjer oseba upravičena do novih storitev po tem JR, živi. Prej navedene storitve sodijo pod upravičene stroške v okviru tega JR.
V okviru izvajanja novih storitev, izbrani prijavitelj JR, ki zagotavlja nove storitve iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti, dopolni tudi z novimi storitvami s področja e-oskrbe, pri čemer morajo biti storitve e-oskrbe namenjene spremljanju telesnih aktivnosti, zagotavljanju varnosti oziroma spremljanju vitalnih funkcij, pri čemer morajo storitve:
a) omogočati ter učinkovito podpirati samostojno in varno bivanje na domu;
b) omogočati boljšo, hitrejšo komunikacijo med uporabniki in izvajalci novih storitev;
c) biti polno delujoče in dostopne na trgu;
d) biti enostavne in varne za uporabo in
e) biti skladne s predpisi, ki urejajo področje elektronskih komunikacij in pripomočkov.
Do storitev e-oskrbe so upravičene osebe, ki so kot upravičene ocenjene na podlagi ocenjevalnih orodij tega JR.
Sklenitev pogodb z zunanjimi izvajalci, ki zagotavljajo e-storitve oziroma spremljanje in ukrepanje v zvezi s parametri e-storitev spadajo pod upravičene stroške v okviru JR.
Prijavitelj zagotovi centralizirano pripravo zdravil (tako za področje institucionalnega varstva starejših, kakor za storitve v skupnosti). Priprava zdravil se lahko organizira v okviru aktivnosti prijavitelja ali v okviru aktivnosti lekarne, kot konzorcijskega partnerja. Za pripravo zdravil se zadolži za to kompetenten kader iz Tabele 3: Profili in število dodatno zaposlenih za centralizirano pripravo zdravil. V primeru centralizirane priprave zdravil mora upravičenec JR oziroma konzorcijski partner izpolnjevati prostorske in druge tehnične pogoje za pripravo zdravil, skladno z veljavnimi predpisi. Prijavitelj se z obveznim konzorcijskim partnerjem, tj. zdravstvenim domom, zaveže k upoštevanju smernic s področja predpisa antimikrobne terapije.
Tabela 3: Profili in število dodatno zaposlenih za centralizirano pripravo zdravil4
4 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Tehnik zdravstvene nege
4
Magister farmacije
0,5
Skupaj nove zaposlitve
4,5
Tabela 4: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti5
5 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Bolničar negovalec
0–2
Tehnik zdravstvene nege
2–4
Diplomirana medicinska sestra (KIO)
1,5
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj nove zaposlitve
6,5
Tabela 5: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika6
6 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Diplomirani delovni terapevt
0–2
Diplomirani fizioterapevt
0–2
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
0–1
Magister kineziologije
0–1
Klinični dietetikik
0,5
Psiholog
0,5
Skupaj nove zaposlitve
5
* Kader je namenjen za izvajanje storitev iz Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti.
Kadri iz Tabele 4: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti in Tabele 5: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika (z izjemo KIO) morajo izpolnjevati pogoje za samostojno opravljanje del in nalog s področja zaposlitve in imeti vsaj eno leto delovnih izkušenj v okviru poklica, ki ga bodo opravljali.
Ad 6: krepitev znanja s področja PO in dostopa do PO v skupnosti
PO je aktivna celostna pomoč pacientom vseh starosti z napredovano kronično neozdravljivo boleznijo ter njihovim bližnjim, slednjim tako v času bolezni kot v procesu žalovanja. PO se lahko začenja že zgodaj po diagnozi neozdravljive bolezni in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja. To pomeni, da je terminalna PO zgolj del celostne PO.
PO po tem JR se nanaša na starejše osebe, ki po mnenju zdravnika, izpolnjujejo kriterije iz Priloge 4: Kriteriji za uvrstitev v paliativno oskrbo.
Zdravstveni tim na primarni ravni za potrebe izvajanja PO sodeluje tako z izvajalci na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, kakor tudi s strokovnimi delavci, ki izvajajo storitve v skupnosti oziroma instituciji. Ob soglasju osebe, ki je upravičena do PO pa tudi s prostovoljci.
Za spremljanje PO se vzpostavi informacijska podpora. Način spremljanja oziroma dokumentacijo določi ministrstvo.
Sredstva za vzpostavitev/nadgradnjo informacijske podpore procesom na področju PO, predstavljajo upravičene stroške JR. Storitve se spremljajo v realnem času.
Tabela 6: Kadri za krepitev tima družinske medicine7
7 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Zaposleni
Število
Zdravnik družinske medicine
0,50
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
0,50
Psiholog
0,50
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj število novih zaposlitev
2,5
Če ima izvajalec zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zaposlenih manj kot 10 timov družinske medicine, lahko uveljavlja maksimalno število zaposlenih iz Tabele 6: Kadri za krepitev tima družinske medicine. V kolikor ima zaposlenih 10 ali več timov je upravičen do financiranja kadrov iz Tabele 6.1: Kadri za krepitev tima družinske medicine.
Tabela 6.1: Kadri za krepitev tima družinske medicine8
8 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Zaposleni
Število
Zdravnik družinske medicine
1
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
1
Psiholog
1
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj število novih zaposlitev
4
Tabela 7: Kadri za krepitev tima patronažne službe
Zaposleni
Število
Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti
0,5
Skupaj število novih zaposlitev
0,5
Če ima izvajalec zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zaposlenih manj kot 10 timov patronažne službe, lahko uveljavlja maksimalno število zaposlenih iz Tabele 7: Kadri za krepitev tima patronažne službe. V kolikor ima zaposlenih 10 ali več timov je upravičen do financiranja kadrov iz Tabele 7.1: Kadri za krepitev tima patronažne službe.
Tabela 7.1: Kadri za krepitev tima patronažne službe
Zaposleni
Število
Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti
1
Skupaj število novih zaposlitev
1
Ad 7: vzpostavitev enotnih kazalnikov kakovosti storitev v vseh okoljih, kjer se izvaja projekt
Pri izbranih prijaviteljih se na področju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu in na področju institucionalnega varstva starejših vzpostavi enotno, informacijsko podprto spremljanje kazalnikov kakovosti storitev. Izbrani upravičenci spremljajo kazalnike skladno z metodologijo, ki jo določi ministrstvo.
Izbrani prijavitelji poročajo o morebitnih predlogih dopolnitev in sprememb kazalnikov s ciljem oblikovanja smernic za nacionalno spremljanje kazalnikov kakovosti na področju oskrbe oseb, ki so v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. V okviru projekta se vzpostavi protokol za spremljanje padcev, razjed zaradi pritiska, napak pri pripravi in dajanju zdravil, ustreznosti obravnave oseb z inkontinenco, okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo in kakovosti življenja uporabnikov. Pri pripravi kazalnikov kakovosti storitev, sodelujejo strokovni delavci in sodelavci, ko so vključeni v projektne aktivnosti.
Na področju PO se na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in v socialnih zavodih spremlja tudi kazalnike:
1. število prepoznanih paliativnih bolnikov;
2. število v obravnavo vključenih paliativnih bolnikov;
3. število vključenih paliativnih bolnikov, umrlih doma ali v socialnem zavodu.
Ad 8: promocija vsebin izvajanih v okviru JR v širšem okolju
Izbrani prijavitelji JR v posameznem okolju, kjer se izvaja projekt, ustanovijo lokalni projektni svet, v katerega se povežejo deležniki s področja zdravstva, socialnega dela oziroma varstva, nevladne organizacije, prostovoljci, ki delujejo v lokalni skupnosti in predstavniki ministrstva. Namen projektnega sveta je informiranje vseh deležnikov o projektnih aktivnostih v lokalni skupnosti in širšem okolju.
Ad 9: statistično spremljanje in poročanje
Izbrani prijavitelji JR v obliki anonimiziranih poročil kvartalno poročajo ministrstvu, skladno z navodili ministrstva.
Evalvacijo za potrebe spremljanja projektnih aktivnosti zagotovi MZ.
Ad 10: strokovno vodenje in koordinacija projekta
Za namen strokovnega vodenja in koordinacije projekta se pri izbranemu prijavitelju zaposli strokovni vodja projekta. Strokovni vodja projekta se zaposli za vodenje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi s projektom za polni delovni čas in mora imeti:
– visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja);
– najmanj 7 let delovnih izkušenj pri vodenju projektov (predvsem administrativnega dela);
– izkušnje s področja komunikacijskih in organizacijskih veščin;
– znanje angleškega jezika.
Tabela 8: Vodenje in koordinacija projekta
Zaposleni
Število
Strokovni vodja projekta
1
Skupaj nove zaposlitve
1
Naloge strokovnega vodja projekta:
– vodenje projekta na terenu in koordinacija konzorcijskih partnerjev;
– administracija projekta in poročanje ter sodelovanje z ministrstvom;
– vzpostavitev lokalnega projektnega sveta, v katerem so predstavniki vseh projektnih partnerjev in drugih pomembnih deležnikov iz lokalnega okolja, prav tako tudi predstavnik ministrstva;
– priprava strategije komuniciranja.
Strokovni vodja projekta je med drugim zadolžen tudi za komunikacijo z ministrstvom in pripravo ter oddajo zahtevkov za izplačilo.
Sklop 2:
»Prilagoditev obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija«.
V nadaljevanju so navedene vsebinske zahteve oziroma pričakovane aktivnosti in obvezni rezultati v letih 2019, 2020, 2021 in 2022.
Predvidene aktivnosti:
1. analiza obstoječega stanja;
2. usposabljanje zaposlenih;
3. vzpostavitev VIT in testiranje ocenjevalnega orodij za oceno upravičenosti do novih storitev po tem JR;
4. vzpostavitev informacijske podpore za beleženje in podajo ocene upravičenosti, načrtovanje in spremljanje izvajanja storitev po obstoječih predpisih in novih storitev ter za izvedbo PO v realnem času v okviru JR;
5. implementacija, testiranje in spremljanje novih storitev skladno z vsebino JR ter vzpostavitev mehanizmov koordinacije različnih deležnikov v sistemu integrirane oskrbe;
6. krepitev znanj s področja PO;
7. vzpostavitev enotnih kazalnikov kakovosti storitev v vseh okoljih, kjer se izvaja projekt;
8. promocija vsebin izvajanih v okviru JR v širšem okolju;
9. statistično spremljanje in poročanje;
10. strokovno vodenje in koordinacija projekta.
Ad 1: analiza obstoječega stanja
Vsi vključeni v konzorcij v dveh mesecih po podpisu pogodbe o sofinanciranju izdelajo analizo obstoječega stanja, ki vključuje:
– anonimizirano9 analizo strukture obstoječih uporabnikov storitev:
9 Izvajalec vsaki osebi za katero posreduje podatke (tako za zaposlene, kakor upravičence do storitev) določi anonimizirano kodo, s katero je možno spremljati in primerjati podatke longitudinalno v času trajanja projekta.
– za področje institucionalnega varstva starejših: število uporabnikov glede na: spol, starost, kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege, kategorijo oskrbe, pravice po obstoječih predpisih (npr. dodatek za pomoč in postrežbo), analiza uporabnikov glede na število predpisanih zdravil (po kategorijah do 5 zdravil, 6 do 10 zdravil, 11 do 15 zdravil, več kot 15 zdravil), pri čemer je razvidno število psihotropnih zdravil in antimikrobnih zdravil na posameznika in delež uporabnikov, ki prejema psihotropna in antimikrobna zdravila v celotni populaciji). Podatki se pripravijo v sodelovanju z izvajalcem splošne ambulante in se posredujejo za obdobje enega meseca pred objavo JR;
– za področje socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu: število uporabnikov glede na: spol, starost, število uporabnikov, katerih bivališče je od sedeža izvajalca oddaljeno do 5 km, 5 do 15 km in več kot 15 km, razlog upravičenosti, mesečni obseg storitev (po času in sklopu storitve), pravice po obstoječih predpisih (npr. dodatek za pomoč in postrežbo). Podatki se posredujejo za obdobje enega meseca pred objavo JR. Izvajalec posreduje tudi navedbo storitev, za katere ugotavlja, da bi se v skupnosti potrebovale, pa niso dostopne;
– za področje primarnega zdravstvenega varstva: skupno število pacientov, starejših od 65 let (po starostnih kategorijah 10 let); število starejših od 65 let vključenih v storitve patronažne službe (po starostnih kategorijah 10 let, za obdobje in vrsti storitve), vrsti storitve, ki jo oseba prejema in ocena števila starejših oseb, ki so vključene ali bi potrebovale PO. Podatki se posredujejo za obdobje enega meseca pred objavo JR;
– kadrovska struktura (za vse sodelujoče v konzorciju): podatek o kadrovski strukturi za obdobje enega meseca pred objavo JR, ki vključuje zlasti: strukturo zaposlenih po spolu, starosti (po starostnih kategorijah 10 let, začenši kategorijo od 15 let), poklicu, tipu zaposlitve (določen, nedoločen čas), trajanju zaposlitve pri izvajalcu (po kategorijah 5 let);
– način spremljanja storitev: papirno, elektronsko – v primeru elektronskega spremljanja se navede programski jezik in priloži specifikacijo, kaj programska aplikacija omogoča; izvajalec oceni čas oziroma delež časa v delovnem procesu, potreben za administrativne postopke v zvezi s storitvami, ki jih izvaja;
– v primeru načrtovanih e-storitev v okviru JR, je potrebno pripraviti analizo obstoječih e-storitev v skupnosti (število vključenih oseb in vrsta storitev).
Ad 2: usposabljanje zaposlenih
Vsi vključeni v konzorcij svoje zaposlene napotijo na usposabljanja, ki jih organizira ministrstvo, pri čemer se vsebin:
– s področja integrirane obravnave in PO udeležijo vsi novo zaposleni v okviru projekta;
– s področja PO udeleži vsaj 1/2 zaposlenih posamezne poklicne skupine, ki se pri posameznem izvajalcu vključujejo v neposredno obravnavo uporabnika oziroma pacienta (npr. pri izvajalcu institucionalnega varstva starejših vsaj 1/2 zaposlenih bolničarjev negovalcev, tehnikov zdravstvene nege, diplomiranih medicinskih sester in 1/2 kadra s področja socialne oskrbe (vključno z zaposlenim socialnim delavcem oziroma strokovnim vodjem); pri izvajalcu socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu: vsaj 1/2 zaposlenih socialnih oskrbovalcev in koordinator pomoči družini na domu, pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti na primarni ravni vsaj 1/2 zaposlenih tehnikov zdravstvene nege, diplomiranih medicinskih sester in zdravnikov, vključujoč tudi zaposlene v splošnih ambulantah domov za starejše);
– za uporabo ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev in oceno krhkosti udeležijo vsi novo zaposleni na VIT (usposabljanje organizira ministrstvo skupaj za vse novo zaposlene strokovne delavce v sklopu VIT);
– za uporabo presejalnih testov kratek preizkus spoznavnih sposobnosti in ocena prehranjenosti udeležijo vsi novo zaposleni na VIT in zaposleni v patronažni službi (usposabljanje se organizira skupaj za vse novo zaposlene strokovne delavce VIT in zaposlene patronažne službe);
– za koordinirano izvajanje storitev in izdelavo izvedbenega načrta za KIO v okviru projekta (usposabljanje organizira ministrstvo skupaj za vse novo zaposlene KIO).
Ad 3: vzpostavitev VIT in testiranje ocenjevalnega orodja za oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev
V okviru projekta se vzpostavi VIT za oceno upravičenosti do novih storitev v okviru tega JR.
VIT se organizira v okviru zdravstvenega doma ali v okviru območne enote ZZZS, če ZZZS nastopa kot dodatni partner v konzorciju (ne nujno v prostorih zdravstvenega doma ali ZZZS) in mora biti dostopna osebam z različnimi ovirami. Izbrani prijavitelj JR mora zagotoviti, da bo VIT ločena od izvajalca novih storitev.
Strokovni delavci VIT, z ocenjevalnim orodjem, ki ga določi ministrstvo, izvajajo oceno upravičenosti do integrirane oskrbe oziroma novih storitev. Ocena upravičenosti se praviloma izdela na domu osebe.
Vlogo za oceno upravičenosti lahko poda:
– zainteresirani posameznik, oziroma oseba, starejša od 65 let, če je zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti, pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil, potrebuje pomoč druge osebe ali skrbnik osebe;
– zainteresirani posameznik oziroma oseba, starejša od 65 let, ki pri sebi zaznava pešanje telesnih, funkcionalnih oziroma kognitivnih sposobnosti.
Ob soglasju posameznika lahko vlogo za oceno upravičenosti poda tudi:
– izbrani osebni zdravnik ali drug lečeči zdravnik;
– pristojna patronažna medicinska sestra;
– koordinator odpusta iz bolnišnice;
– strokovni delavec pristojnega centra za socialno delo;
– ali druga od vlagatelja pooblaščena oseba.
Vloga za oceno upravičenosti se poda v pisni ali elektronski obliki. Na podlagi vloge za oceno upravičenosti strokovni delavec na VIT v roku petih delovnih dni, po predhodnem dogovoru z vlagateljem, opravi oceno upravičenosti. V kolikor je oseba upravičena do integrirane oskrbe oziroma novih storitev, strokovni delavec VIT pripravi poročilo o oceni upravičenosti s predlogom priporočenih storitev ter o tem informira KIO. Vlogi mora biti priloženo soglasje in seznanitev za vključitev v projektne aktivnosti.
Delo strokovnega delavca VIT vključuje zlasti:
– obisk na domu zainteresiranega posameznika;
– oceno upravičenosti;
– oceno kakovosti življenja;
– pri osebah, ki ne bodo upravičene do novih storitev informiranje o možnih storitvah in pravicah po obstoječih predpisih;
– posredovanje informacij o novem upravičencu KIO;
– ponovno oceno upravičenih oseb ob pomembni spremembi stanja oziroma po šestih mesecih od prve ocene.
V primeru ocenjene upravičenosti do novih storitev po tem JR strokovni delavec VIT opravi z upravičeno osebo tudi oceno:
– kognitivnega stanja;
– prehranskega statusa.
V kolikor je upravičena oseba vključena v izvajanje storitev patronažne službe, testa s predhodnega odstavka na podlagi informacije o upravičenosti s strani VIT, opravi patronažna služba.
Za uporabo presejalnih testov se zaposleni dodatno usposobijo, v okviru usposabljanj, ki jih zagotovi ministrstvo.
Strokovne naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvaja oseba, ki je po izobrazbi diplomirani delovni terapevt ali diplomirani fizioterapevt ali diplomirana medicinska sestra ali diplomirani oziroma univerzitetni socialni delavec, izpolnjuje pogoje za zaposlitev (licenca za samostojno opravljanje dejavnosti oziroma opravljen strokovni izpit) in ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju zdravstva ali socialnega varstva.
Delo upravno administrativnega delavca VIT obsega zlasti:
– administrativno delo v zvezi s postopki, statistično obdelavo podatkov, poročanje, pomoč pri pripravi zahtevkov za izplačilo.
Tabela 9: Nove zaposlitve na VIT10
10 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Diplomirana medicinska sestra
1–2
Diplomirani delovni terapevt
0–2
Diplomirani fizioterapevt
0–2
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
0–2
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj nove zaposlitve na VIT
4
Izmed zaposlenih na VIT se določi vodjo VIT.
Vodja VIT poleg strokovnih nalog skrbi še za:
– organiziranje dela VIT,
– poročanje o delu VIT.
KIO je diplomirana medicinska sestra, z veljavno licenco za samostojno opravljanje poklica in najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju zdravstva ali socialnega varstva.
KIO opravlja zlasti naloge:
– sodelovanje z izvajalci storitev in koordinatorji storitev po obstoječih predpisih (npr. koordinator socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, diplomirana medicinska sestra – vodja tima oziroma namestnik direktorja za področje zdravstvene nege, pristojna patronažna medicinska sestra, osebni zdravnik, drug lečeči oziroma odpustni zdravnik ipd.) in sodelovanje z osebo, upravičeno do novih storitev po tem JR, pri pripravi in izvedbi osebnega izvedbenega načrta;
– sodelovanje z drugimi deležniki v lokalni skupnosti s ciljem integrirane oskrbe za upravičenca (npr. nevladne organizacije, pristojen center za socialno delo ipd.);
– koordinacija tima za integrirano oskrbo (tim za integrirano oskrbo sestavljajo kadri iz Tabele 12: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti in Tabele 13: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika;
– nadzor nad kakovostjo in varnostjo storitev;
– obveščanje VIT v primeru sprememb v potrebah oziroma stanju upravičenca.
KIO opravi prvi obisk pri osebi, upravičeni do novih storitev, in izdela izvedbeni načrt v roku petih delovnih dni od prejema obvestila o upravičenosti s strani strokovnega delavca VIT. Osebo, upravičeno do novih storitev, po tem JR, se vključi v storitve v okviru kadrovskih možnosti. V primeru, da vključitev ni možna, KIO vodi evidenco časa od obiska do pričetka izvajanja storitve.
Frekvenca ponovnih rednih obiskov KIO je odvisna od kategorije upravičenosti, pri čemer velja, da se ponovni obisk z namenom ocene stanja in revizije osebnega izvedbenega načrta izvede v posamezni kategoriji upravičenosti v frekvenci, ki je razvidna iz Tabele 10: Frekvenca ponovnih obiskov KIO.
V primeru večjega poslabšanja oziroma spremembe stanja osebe, upravičene do novih storitev, ki ni predmet akutnega zdravstvenega poslabšanja, koordinator lahko opravi tudi ponovni izredni obisk.
Tabela 10: Frekvenca ponovnih obiskov KIO
1. kategorija
2. kategorija
3. kategorija
4. kategorija
5. kategorija
Število rednih obiskov KIO
1x na polletno obdobje
1x na kvartalno obdobje
1x na kvartalno obdobje
1 x mesečno
1 x mesečno
Ad 4: vzpostavitev informacijske podpore oceni upravičenosti, načrtovanju in spremljanju izvajanja storitev po obstoječih predpisih in novih storitev okviru JR ter posredovanju podatkov med deležniki
Za zagotavljanje dela VIT in izvajanje novih storitev skladno s tem JR se zagotovi informacijska podpora procesov in spremljanja kazalnikov kakovosti, najkasneje v roku treh mesecev od podpisa pogodbe o sofinanciranju.
Informatizira se tako proces spremljanja obstoječih storitev, ki se izvajajo na podlagi veljavnih predpisov (zdravstveni dom zlasti: elektronsko spremljanje storitev patronažne službe, vključno z elektronskim spremljanjem ran; izvajalec institucionalnega varstva starejših zlasti: spremljanje izvedenih storitev zdravstvene nege in oskrbe, izvajalec socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu zlasti spremljanje storitev pomoči družini na domu) in se nadgradi z vnosniki in šifranti (zlasti elektronska vloga za oceno upravičenosti, ocena upravičenosti, izvedbeni načrt) in šifranti novih storitev, ki so priloga JR (za vse izbrane prijavitelje v okviru JR se dogovori enoten šifrant novih storitev). Izbrani prijavitelji JR, ki pokrivajo področje patronažne službe, institucionalnega varstva starejših in izvajalci novih storitev v skupnosti, nadgradijo šifrante in zagotovijo spremljanje negovalnih diagnoz skladno z mednarodno priznano klasifikacijo.
Vse storitve se morajo spremljati v realnem času.
Sredstva za vzpostavitev/nadgradnjo informacijske podpore procesom predstavljajo upravičene stroške JR.
Ad 5: implementacija z vzpostavitvijo mehanizmov koordinacije različnih deležnikov v sistemu zdravstva in socialnega varstva
Izbrani prijavitelji JR k obstoječim storitvam dodajo nove storitve, pri čemer se:
– na področju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu doda storitve iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti, Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti in Priloge 7: Nove storitve v zvezi z zdravili;
– na področju institucionalnega varstva starejših doda storitve iz Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in storitvi 1 in 2 iz Priloge 7: Nove storitve v zvezi z zdravili.
Osebe, ki so do pravic oziroma storitev s področja zdravstva oziroma socialnega varstva upravičene po obstoječih predpisih, le te prejemajo dalje po veljavnih predpisih (tako z vidika izvajanja, kakor financiranja). V kolikor je oseba na domu upravičena do novih storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti tega JR in prejema storitve pomoči na domu, skladno z a točko prvega odstavka 6. člena PSNSVS, se ji s ciljem celostne obravnave tudi vsebina storitev pomoči na domu lahko zagotovi v okviru virov tega JR.
Osebi, ki živi doma in je ocenjena kot upravičena do storitev po tem JR, ni pa vključena v socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu oziroma prejema denarni prejemek za pomoč in postrežbo, ji lahko izvajalec novih storitev po tem JR zagotavlja storitve iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti, Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti in Priloge 7: Nove storitve v zvezi z zdravili.
V okviru projektnih aktivnosti se obstoječi sistem pravic oziroma storitev nadgradi s sklopom novih storitev, do katerih so upravičene osebe, ki izpolnijo kriterije skladno z določili JR. Nove storitve se financirajo iz projekta.
Osebe, ki so prejemniki pravic po predpisih s področja osebne asistence, niso upravičene do novih storitev v okviru tega JR.
Izbrani prijavitelji JR lahko pri pooblaščenem izvajalcu zagotovi storitev individualnega prevoza za osebe, ki živijo doma. Storitev prevoza je namenjena večji mobilnosti osebam, ki so do storitev upravičene po tem JR. Storitev prevoza se izvaja znotraj občine, kjer oseba upravičena do novih storitev po tem JR, živi. Prej navedene storitve sodijo pod upravičene stroške v okviru tega JR.
V okviru izvajanja novih storitev, izbrani prijavitelj JR, ki zagotavlja nove storitve iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti, dopolni tudi z novimi storitvami s področja e-oskrbe, pri čemer morajo biti storitve e-oskrbe namenjene spremljanju telesnih aktivnosti, zagotavljanju varnosti oziroma spremljanju vitalnih funkcij, pri čemer morajo storitve:
a) omogočati ter učinkovito podpirati samostojno in varno bivanje na domu;
b) omogočati boljšo, hitrejšo komunikacijo med uporabniki in izvajalci novih storitev;
c) biti polno delujoče in dostopne na trgu;
d) biti enostavne in varne za uporabo in
e) biti skladne s predpisi, ki urejajo področje elektronskih komunikacij in pripomočkov.
Do storitev e-oskrbe so upravičene osebe, ki so kot upravičene ocenjene na podlagi ocenjevalnih orodij tega JR.
Sklenitev pogodb z zunanjimi izvajalci, ki zagotavljajo e-storitve oziroma spremljanje in ukrepanje v zvezi s parametri e-storitev spadajo pod upravičene stroške v okviru JR.
Prijavitelj zagotovi centralizirano pripravo zdravil (tako za področje institucionalnega varstva starejših, kakor za storitve v skupnosti). Priprava zdravil se lahko organizira v okviru aktivnosti prijavitelja ali v okviru aktivnosti lekarne, kot konzorcijskega partnerja. Za pripravo zdravil se zadolži za to kompetenten kader iz Tabele 11: Profili in število dodatno zaposlenih za centralizirano pripravo zdravil. V primeru centralizirane priprave zdravil mora upravičenec JR oziroma konzorcijski partner izpolnjevati prostorske in druge tehnične pogoje za pripravo zdravil, skladno z veljavnimi predpisi. Prijavitelj se z obveznim konzorcijskim partnerjem, tj. zdravstvenim domom, zaveže k upoštevanju smernic s področja predpisa antimikrobne terapije.
Tabela 11: Profili in število dodatno zaposlenih za centralizirano pripravo zdravil11
11 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Tehnik zdravstvene nege
4
Magister farmacije
0,5
Skupaj nove zaposlitve
4,5
Tabela 12: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti12
12 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Bolničar negovalec
0–2
Tehnik zdravstvene nege
2–4
Diplomirana medicinska sestra (KIO)
1,5
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj nove zaposlitve
6,5
Tabela 13: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika13
13 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Profil zaposlenih
Število zaposlenih
Diplomirani delovni terapevt
0–2
Diplomirani fizioterapevt
0–2
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
0–1
Magister kineziologije
0–1
Klinični dietetik
0,5
Psiholog
0,5
Skupaj nove zaposlitve
5,0
* Kader je namenjen za izvajanje storitev iz Priloge 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti
Kadri iz Tabele 12: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje storitev iz Priloge 5: Nove storitve v skupnosti in Tabele 13: Profili in število dodatno zaposlenih strokovnih delavcev za izvajanje novih storitev za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika (z izjemo KIO) morajo izpolnjevati pogoje za samostojno opravljanje del in nalog s področja zaposlitve in imeti vsaj eno leto delovnih izkušenj v okviru poklica, ki ga bodo opravljali.
Ad 6: krepitev znanja s področja PO in dostopa do PO v skupnosti
PO je aktivna celostna pomoč pacientom vseh starosti z napredovano kronično neozdravljivo boleznijo ter njihovim bližnjim, slednjim tako v času bolezni kot v procesu žalovanja. PO se lahko začenja že zgodaj po diagnozi neozdravljive bolezni in se nadaljuje v procesu umiranja, smrti in žalovanja. To pomeni, da je terminalna PO zgolj del celostne PO.
PO po tem JR se nanaša na starejše osebe, ki po mnenju zdravnika, izpolnjujejo kriterije iz Priloge 4: Kriteriji za uvrstitev v paliativno oskrbo.
Zdravstveni tim na primarni ravni za potrebe izvajanja PO sodeluje tako z izvajalci na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, kakor tudi s strokovnimi delavci, ki izvajajo storitve v skupnosti oziroma instituciji. Ob soglasju osebe, ki je upravičena do PO pa tudi s prostovoljci.
Za spremljanje PO se vzpostavi informacijska podpora. Način spremljanja oziroma dokumentacijo določi ministrstvo.
Sredstva za vzpostavitev/nadgradnjo informacijske podpore procesom na področju PO, predstavljajo upravičene stroške JR. Storitve se spremljajo v realnem času.
Tabela 14: Kadri za krepitev tima družinske medicine14
14 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Zaposleni
Število
Zdravnik družinske medicine
0,50
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
0,50
Psiholog
0,50
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj število novih zaposlitev
2,5
Če ima izvajalec zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zaposlenih manj kot 10 timov družinske medicine, lahko uveljavlja maksimalno število zaposlenih iz Tabele 14: Kadri za krepitev tima družinske medicine. V kolikor ima zaposlenih 10 ali več timov je upravičen do financiranja kadrov iz Tabele 14.1: Kadri za krepitev tima družinske medicine.
Tabela 14.1: Kadri za krepitev tima družinske medicine15
15 Če posameznih navedenih profilov ni, se lahko izjemoma s privoljenjem MZ posamezni profil zamenja z drugim. Če nadalje ni mogoča sklenitev rednega delovnega razmerja, se lahko s posameznim profilom, s privoljenjem MZ, izjemoma sklene pogodbeno razmerje.
Zaposleni
Število
Zdravnik družinske medicine
1
Diplomirani/univerzitetni socialni delavec
1
Psiholog
1
Upravno administrativni delavec
1
Skupaj število novih zaposlitev
4
Tabela 15: Kadri za krepitev tima patronažne službe
Zaposleni
Število
Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti
0,5
Skupaj število novih zaposlitev
0,5
Če ima izvajalec zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zaposlenih manj kot 10 timov patronažne službe, lahko uveljavlja maksimalno število zaposlenih iz Tabele 15: Kadri za krepitev tima patronažne službe. V kolikor ima zaposlenih 10 ali več timov je upravičen do financiranja kadrov iz Tabele 15.1: Kadri za krepitev tima patronažne službe.
Tabela 15.1: Kadri za krepitev tima patronažne službe
Zaposleni
Število
Diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti
1
Skupaj število novih zaposlitev
1
Ad 7: vzpostavitev enotnih kazalnikov kakovosti storitev v vseh okoljih, kjer se izvaja projekt
Pri izbranih prijaviteljih se na področju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu in na področju institucionalnega varstva starejših vzpostavi enotno, informacijsko podprto spremljanje kazalnikov kakovosti storitev. Izbrani upravičenci spremljajo kazalnike skladno z metodologijo, ki jo določi ministrstvo.
Izbrani prijavitelji poročajo o morebitnih predlogih dopolnitev in sprememb kazalnikov s ciljem oblikovanja smernic za nacionalno spremljanje kazalnikov kakovosti na področju oskrbe oseb, ki so v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. V okviru projekta se vzpostavi protokol za spremljanje padcev, razjed zaradi pritiska, napak pri pripravi in dajanju zdravil, ustreznosti obravnave oseb z inkontinenco, okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo in kakovosti življenja uporabnikov. Pri pripravi kazalnikov kakovosti storitev, sodelujejo strokovni delavci in sodelavci, ko so vključeni v projektne aktivnosti.
Na področju PO se na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in v socialnih zavodih spremlja tudi kazalnike:
1. število prepoznanih paliativnih bolnikov;
2. število v obravnavo vključenih paliativnih bolnikov;
3. število vključenih paliativnih bolnikov, umrlih doma ali v socialnem zavodu.
Ad 8: promocija vsebin izvajanih v okviru JR v širšem okolju
Izbrani prijavitelji JR v posameznem okolju, kjer se izvaja projekt, ustanovijo lokalni projektni svet, v katerega se povežejo deležniki s področja zdravstva, socialnega dela oziroma varstva, nevladne organizacije, prostovoljci, ki delujejo v lokalni skupnosti in predstavniki ministrstva. Namen projektnega sveta je informiranje vseh deležnikov o projektnih aktivnostih v lokalni skupnosti in širšem okolju.
Ad 9: statistično spremljanje in poročanje
Izbrani prijavitelji JR v obliki anonimiziranih poročil kvartalno poročajo ministrstvu, skladno z navodili ministrstva.
Evalvacijo za potrebe spremljanja projektnih aktivnosti zagotovi MZ.
Ad 10: strokovno vodenje in koordinacija projekta
Za namen strokovnega vodenja in koordinacije projekta se pri izbranemu prijavitelju zaposli strokovni vodja projekta. Strokovni vodja projekta se zaposli za vodenje organizacijskih in administrativnih nalog v zvezi s projektom za polni delovni čas in mora imeti:
– visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja), specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja);
– najmanj 7 let delovnih izkušenj pri vodenju projektov (predvsem administrativnega dela);
– izkušnje s področja komunikacijskih in organizacijskih veščin;
– znanje angleškega jezika.
Tabela 16: Vodenje in koordinacija projekta
Zaposleni
Število
Strokovni vodja projekta
1
Skupaj nove zaposlitve
1
Naloge strokovnega vodja projekta:
– vodenje projekta na terenu in koordinacija konzorcijskih partnerjev;
– administracija projekta in poročanje ter sodelovanje z ministrstvom;
– vzpostavitev lokalnega projektnega sveta, v katerem so predstavniki vseh projektnih partnerjev in drugih pomembnih deležnikov iz lokalnega okolja, prav tako tudi predstavnik ministrstva;
– priprava strategije komuniciranja.
Strokovni vodja projekta je med drugim zadolžen tudi za komunikacijo z ministrstvom in pripravo ter oddajo zahtevkov za izplačilo.
3. Določitev lokacije izvajanja aktivnosti (regije izvajanja)
Operacije se bodo izvajale v obeh kohezijskih regijah, in sicer v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (v nadaljevanju: KRVS) in Kohezijski regiji Zahodna Slovenija (v nadaljevanju: KRZS) (glej Tabelo 1 v prilogi). Vsebine iz Sklopa 1 se bodo izvajale v KRVS, vsebine iz Sklopa 2 pa v KRZS.
Izbrani prijavitelji JR bodo upravičeni do sredstev tiste kohezijske regije, na področju katerem imajo sedež in kjer bodo izvajali aktivnosti operacije.
JR ima, zaradi sistemske narave predvidenih ukrepov in prenosa znanja, vpliv na celotno državo (se pravi tako na KRZS, kot na KRVS).
4. Pričakovani rezultati
Spremljali se bodo naslednji kazalniki učinka in rezultata:
– število vključenih starejših od 65 let v KRVS;
– število vključenih starejših od 65 let v KRZS.
Tabela 17: Kazalniki učinka JR:
Kazalnik učinka
Kategorija regij
Ciljna vrednost
9.17 Število vključenih starejših od 65 let
KRVS
600*
9.16 Število vključenih
KRVS
600
9.17 Število vključenih starejših od 65 let
KRZS
400*
9.16 Število vključenih
KRZS
400
Skupaj
1.000
* Upravičenci bodo spremljali število vključenih starejših od 65 let, in sicer v KRVS 600, v KRZS 400, skupaj 1000 vključenih. H kazalniku 9.16 prispevajo še drugi projekti, ki se bodo seštevali na nivoju prednostne naložbe za potrebe spremljanja in poročanja Evropski Komisiji. V primeru JR se podatek prepiše iz kazalnika 9.17.
Na ravni celotne Slovenije se spremlja delež vključenih, ki ob končanem projektu ne bodo vključeni v institucionalno oskrbo.
5. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Pogoj za kandidiranje na JR je oblikovanje konzorcija, kjer je prijavitelj dom za starejše iz 50. člena ZSV, ki je sočasno tudi izvajalec socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, skladno s 1. točko 6. člena PSNSVS in izvaja storitve v javni mreži. Navedeno velja tako za Sklop 1 kot za Sklop 2.
Prijavitelj se mora za potrebe kandidiranja in izvajanja vsebin JR, povezati v konzorcij, kjer je obvezni partner zdravstveni dom, kot izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Navedeno velja tako za Sklop 1 kot za Sklop 2.
Posamezni prijavitelj lahko odda le eno prijavo. Popolna prijava na JR mora vsebovati izpolnjeno prijavnico s prilogami in prijavnimi obrazci iz razpisne dokumentacije iz točke 17 tega JR. Pogodbo o sofinanciranju (Priloga 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju) z ministrstvom podpiše prijavitelj.
Dodatni partnerji v konzorciju so lahko območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na območju prijavitelja, subjekti, ki izvajajo zdravstvene in socialno varstvene storitve in programe v javni mreži, lekarne, nevladne in humanitarne organizacije, zavodi in skupnosti zavodov, drugi subjekti, ki lahko s svojim delovanjem pripomorejo k izvajanju ukrepov.
Konzorcij vodi prijavitelj, ki je poslovodeči konzorcijski partner.
Subjekti, ki so že upravičeni do sofinanciranja v okviru operacije »Izvedba pilotnih projektov, ki bodo podpirali prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi« niso upravičeni do sredstev v okviru tega JR.
Dodatni konzorcijski partnerji lahko s prijaviteljem sodelujejo s finančnimi posledicami. V tem primeru podpišejo konzorcijsko pogodbo (Priloga 3: Konzorcijska pogodba), v kateri se podrobneje opredeli pravice, obveznosti in odgovornosti partnerstva pri izvedbi projekta in vsebuje obvezne sestavine. Prav tako lahko dodatni konzorcijski partnerji s prijaviteljem sodelujejo brez finančnih posledic. V tem primeru podpišejo dogovor o sodelovanju (Obrazec 5: Dogovor o sodelovanju).
Način delitve sredstev po regijah: sredstva tega JR se delijo glede na sedež prijavitelja in lokacijo izvajanja aktivnosti.
6. Prijavitelj in konzorcijski partner
Prijavitelj, ki kandidira na vsebinski Sklop 1 ali 2 tega JR, mora izpolnjevati pogoje iz
Tabela 18: Pogoji za prijavitelja
Št.
Pogoji
Dokazila, obrazci, priloge
1
Ima na dan objave tega JR status doma za starejše v javni mreži;
akt o ustanovitvi ali dokument, ki je podlaga za izvajanje dejavnosti celodnevnega instituticionalnega varstva starejših;
2
ima sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija za Sklop 1 oziroma v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija za Sklop 2
pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah;
4
izkazana je namera o sodelovanju z zdravstvenim domom in/ali dodatnimi partnerji
izjava sodelujočega zdravstvenega doma ali dodatnega partnerja;
5
ni prejel sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna za isti namen
izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev;
6
ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega JR
izjava glede dvojnega financiranja;
7
ima na dan podpisa izjave Prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev (Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev) poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom
potrdilo FURS;
8
prijavitelj ali odgovorna oseba prijavitelja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (Obrazec 7: Soglasje za pridobitev podatkov iz kazenske evidence pravnih/odgovornih oseb prijavitelja)
potrdilo Ministrstva za pravosodje;
ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije
izjava;
9
da izkazuje realno izvedljivost, ustreznost in sposobnost za izvedbo projekta
pogoji se bodo preverili v prijavnici za projekt.
Izjave, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, morajo podpisati zakoniti zastopniki prijavitelja.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev (od točke 1 do točke 8 iz zgornje tabele) prijavitelj podpiše Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisanih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem JR.
Ministrstvo za potrebe tega JR pridobi potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc, za kar ga prijavitelj pooblašča s podpisom Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisanih pogojev.
Za hitrejšo obravnavo prijave lahko prijavitelj, navedena potrdila iz uradnih evidenc priloži sam.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Za dokazovanje točke 9 je treba priložiti terminski načrt elaborata predlaganega projekta v Obrazec 2: Prijavnica in Obrazec 6: Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta in sposobnosti za izvedbo javnega razpisa.
Tabela 19: Pogoji za konzorcijske partnerje
Št.
Pogoji
Dokazila, obrazci, priloge
1
Ima na dan objave tega JR status zdravstvenega doma;
Odlok o ustanovitvi zdravstvenega doma;
2
ima sedež v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija za Sklop 1 oziroma v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija za Sklop 2;
pogoji se bodo preverili v uradnih evidencah;
3
ni prejel sredstev iz državnega ali lokalnega proračuna za isti namen;
izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev;
4
ni prejel drugih javnih sredstev financiranja, vključno s sredstvi Evropske unije, za stroške, ki so predmet tega JR;
izjava o izpolnjevanju obveznih pogojev;
5
ima na dan vložitve prijave poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene z zakonom;
potrdilo FURS;
6
konzorcijski partner ali odgovorna oseba konzorcijskega partnerja nista bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (Obrazec 8: Soglasje za pridobitev podatkov iz kazenske evidence pravnih/odgovornih oseb konzorcijskih parterjev);
potrdilo Ministrstva za pravosodje;
7
da izkazuje realno izvedljivost, ustreznost in sposobnost za izvedbo projekta.
pogoji se bodo preverili v prijavnici za projekt.
Izjave, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, morajo podpisati zakoniti zastopniki prijavitelja.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev (od točke 1 do točke 6 iz zgornje tabele) prijavitelj podpiše Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem JR.
Ministrstvo za potrebe tega JR pridobi potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc, za kar ga prijavitelj pooblašča s podpisom Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev.
Za hitrejšo obravnavo prijave lahko prijavitelj navedena potrdila iz uradnih evidenc priloži sam.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev katerega koli prijavitelja oziroma konzorcijskega partnerja, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Za dokazovanje točke 7 je treba priložiti terminski načrt elaborata predlaganega projekta v Obrazec 2: Prijavnica in Obrazec 6: Izjava o izvedljivosti kadrovskega načrta in sposobnosti za izvedbo javnega razpisa.
Tabela 20: Ostali pogoji
Št.
Pogoji
Dokazila
1
Projekt je skladen s cilji na ravni specifičnega cilja prednostne osi in prednostne naložbe zapisane v OP EKP 2014-2020
Prijavnica: točka A 5
2
Realna izvedljivost v obdobju, za katerega velja podpora: aktivnosti projekta upoštevajo časovni in finančni okvir, določen s tem JR
Prijavnica: točka B
3
Ustreznost ciljnih skupin: predlagane ciljne skupine v projektu so skladne s ciljnimi skupinami v JR
Prijavnica: točka A 3
7. Merila za izbor
Prijave, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo vse formalne pogoje v skladu z določbami JR in razpisne dokumentacije ter v nadaljevanju navedena izločitvena merila, bo ocenila komisija za vodenje postopka JR za izbor operacij Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše.
Merila za ocenjevanje prijav na Sklop 1 »Javnega razpisa za izbor operacij Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija« in na Sklop 2 »Javnega razpisa za izbor operacij Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov starejše v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija« so naslednja:
7.1 Izločitvena merila
Če je katero od izločitvenih meril ovrednoteno z NE, komisija za vodenje postopka JR prijavo izloči in je ne ocenjuje po merilih za ocenjevanje prijav.
Predlog projekta je skladen s predmetom, namenom in cilji JR.
Dokazilo: Obrazec 2: Prijavnica
DA NE 
(izločitveno merilo)
Predlog projekta upošteva aktivnosti v časovnem in finančnem okviru, določenim s tem JR in razpisno dokumentacijo.
Dokazilo: Obrazec 2: Prijavnica
DA NE 
(izločitveno merilo)
Predlog projekta vsebuje vse pričakovane aktivnosti, ki so predvidene v posameznem sklopu.
Dokazilo: Obrazec 2: Prijavnica
DA NE 
(izločitveno merilo)
7.2 Merila za ocenjevanje prijav
MERILO
VREDNOTENJE
TOČKE
MOŽNO ŠT. 
TOČK
1. Strokovna utemeljitev predlaganega projekta
40
a.
Kakovost predloženih vsebinskih izhodišč in ciljev programa ter opredelitev potreb ciljnih skupin
Vsebinska izhodišča, cilji programa ter potrebe ciljnih skupin ne vsebujejo relevantnih podatkov, niso jasna, so posplošena in niso dovolj uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta.
0
20
Vsebinska izhodišča, cilji programa ter potrebe ciljnih skupin deloma vsebujejo relevantne podatke, so splošna in delno uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta.
10
Vsebinska izhodišča, cilji programa ter potrebe ciljnih skupin temeljijo na relevantnih podatkih, so jasna in podrobna ter uporabna za načrtovanje in izvedbo projekta.
20
b.
Povezava prijave z vsebino programskih dokumentov na vsebinskem področju ter s predlaganimi rešitvami zaključenih operacij
Strokovna utemeljitev prijave se ne navezuje na vsebino programskih dokumentov ter na predlagane rešitve.
0
20
Strokovna utemeljitev prijave se deloma navezuje na vsebino programskih dokumentov ter na predlagane rešitve.
10
Strokovna utemeljitev prijave se jasno navezuje na vsebino programskih dokumentov ter na predlagane rešitve.
20
2. Kakovost elaborata predlaganega projekta
60
a.
Sistematičnost in preglednost predloga projekta
Predlog projekta ni sistematičen in pregleden.
0
10
Predlog projekta je delno sistematičen in pregleden.
5
Predlog projekta je sistematičen in pregleden.
10
b.
Vsebinska celovitost predloga projekta ter načrt sodelovanja
Aktivnosti in načrt sodelovanja so pomanjkljivo predstavljeni in se vsebinsko ne dopolnjujejo.
0
10
Aktivnosti in načrt sodelovanja so delno predstavljeni in se vsebinsko le delno dopolnjujejo.
5
Aktivnosti in načrt sodelovanja so podrobno predstavljeni in se vsebinsko ustrezno dopolnjujejo.
10
c.
Jasnost vsebinskega, kadrovskega in organizacijskega načrta projekta
Načrt izvedbe projekta ni dovolj jasno opredeljen in izvedljiv.
0
10
Načrt izvedbe projekta je delno jasno opredeljen in izvedljiv.
5
Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in izvedljiv. 
10
d.
Izvedljivost posameznih načrtovanih aktivnosti ter spremljanje projekta
Aktivnosti niso skladne s terminskim, stroškovnim in kadrovskim načrtom, spremljanje ni predvideno.
0
10
Aktivnosti so manj skladne s terminskim, stroškovnim in kadrovskim načrtom, načrtovano spremljanje je pomanjkljivo.
5
Aktivnosti so skladne s terminskim, stroškovnim in kadrovskim načrtom, kazalniki za spremljanje so opredeljeni.
10
e.
Kakovost in ustreznost aktivnosti
Predlog projekta ne vsebuje kakovostnih in ustreznih aktivnosti.
0
10
Predlog projekta vsebuje manj kakovostne in ustrezne aktivnosti.
5
Predlog projekta vsebuje kakovostne in ustrezne aktivnosti. 
10
f.
Jasnost finančnega načrta in ekonomičnost projekta
Načrt izvedbe projekta ni dovolj jasno opredeljen in ekonomičen.
0
10
Načrt izvedbe projekta je delno jasno opredeljen in ekonomičen.
5
Načrt izvedbe projekta je jasno opredeljen in ekonomičen. 
10
SKUPAJ (vse možne točke)
100
Vsota točk po vseh merilih iz zgornje razpredelnice pomeni skupno število točk posamezne prijave. Najvišje možno skupno število točk je 100. Izbrani bodo trije prijavitelji v KRVS, ki bodo dosegli najvišje število točk in dva prijavitelja v KRZS, in sicer tisti, ki bodo prejeli najvišje število točk.
8. Obdobje upravičenosti stroškov
8.1 Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva (predviden datum začetka in konca črpanja sredstev)
Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene stroške (datum opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga), nastale od sklepa o izboru do 30. 6. 2022. Obdobje upravičenosti izdatkov je od sklepa o izboru do 31. 8. 2022. Obdobje upravičenosti javnih izdatkov je od sklepa o izboru do 30. 9. 2023.
Obdobje upravičenosti lahko ministrstvo podaljša zaradi posebej utemeljenih, objektivnih razlogov in na podlagi soglasja organa upravljanja.
9. Financiranje
JR za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz ESS. JR za izbor operacij se izvaja v okviru 9. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«, prednostne naložbe: 9.2. »Izboljšanje dostopa do cenovno ugodnih, trajnostnih in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenimi in socialnimi storitvami splošnega interesa«, specifičnega cilja: 9.2.1 »Pilotno preizkušeni pristopi za boljšo integracijo storitev dolgotrajne oskrbe« OP 2014–2020.
Upravičeni izdatki izbranih projektov so v celoti, 100 %, upravičeni do povračila. Namenska sredstva ESS predstavljajo 80 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta. Namenska sredstva slovenske udeležbe predstavljajo 20 % celotnih upravičenih javnih izdatkov za upravičene stroške projekta.
9.1 Skupna razpoložljiva višina sredstev
Skupna vrednost razpoložljivih nepovratnih sredstev za javni razpis znaša za leta 2019, 2020, 2021 in 2022 največ do 13.173.900,00 EUR. Razpisana sredstva se zagotavlja v okviru proračuna Republike Slovenije – namenskih sredstev kohezijske politike, po spodaj predvideni finančni konstrukciji:
Za Sklop 1: »Javnega razpisa za izbor operacij Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija«
 
2019
2020
2021
2022
SKUPAJ
170263 – PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20- Vzhod – EU udeležba
240.000,00
2.433.388,80
2.433.388,80
1.216.694,40
6.323.472,00
170264 – PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20- Vzhod – SLO udeležba
60.000,00
608.347,20
608.347,20
304.173,60
1.580.868,00
SKUPAJ SKLOP 1
300.000,00
3.041.736,00
3.041.736,00
1.520.868,00
7.904.340,00
Za Sklop 2: »Javnega razpisa za izbor operacij Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v kohezijski regiji Zahodna Slovenija«
170265 – PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20-Zahod – EU udeležba
160.000,00
1.622.259,20
1.622.259,20
811.129,60
4.215.648,00
170266 – PN9.2-Operacije dolgotrajne oskrbe-14-20- Zahod – SLO udeležba
40.000,00
405.564,80
405.564,80
202.782,40
1.053.912,00
SKUPAJ SKLOP 2
200.000,00
2.027.824,00
2.027.824,00
1.013.912,00
5.269.560,00
SKUPAJ STROŠKI OPERACIJE (SKLOP 1+SKLOP 2)
500.000,00
5.069.560,00
5.069.560,00
2.534.780,00
13.173.900,00
EU DEL 80 %
400.000,00
4.055.648,00
4.055.648,00
2.027.824,00
10.539.120,00
SLO DEL 20 %
100.000,00
1.013.912,00
1.013.912,00
506.956,00
2.634.780,00
V KRVS bodo trije izbrani upravičenci skupaj prejeli 7.904.340,00 EUR, v KRZS bosta dva izbrana upravičenca skupaj prejela 5.269.560,00 EUR, posamezni prijavitelj iz KRVS oziroma KRZS pa 2.634.780,00 EUR.
Način delitve sredstev po kohezijskih regijah: 60 % na KRVS in 40 % na KRZS od okvirne skupne višine sredstev, ki so na razpolago za JR. Sredstva niso prenosljiva med kohezijskima regijama.
Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike.
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %.
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da pred podpisom pogodbe s prijaviteljem uskladi strukturo stroškov iz finančnega načrta prijavljenega projekta.
Prijavitelj lahko zaprosi za 100 % sofinanciranje stroškov projekta.
V primeru, da bo prijavitelj v svoji vlogi prijavil višje vrednosti od dejansko odobrene vrednosti, bo razliko od odobrenih sredstev do nastalih stroškov projekta kril iz lastnih virov.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da glede na razpoložljiva sredstva po posameznih proračunskih letih izbranim prijaviteljem predlaga prilagoditev dinamike sofinanciranja, in sicer v okviru razpoložljivih sredstev.
Izvedba postopka JR je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva.
9.2 Predplačila
Izbrani prijavitelj lahko v skladu z določili zadnjih veljavnih Navodil organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014–2020 (v nadaljevanju: Navodila) Službe Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zaprosi za predplačilo iz državnega proračuna Republike Slovenije.
Predplačilo je namenjeno pokrivanju izdatkov, ki bodo nastali pri izbranem prijavitelju v okviru izvajanja operacije in so utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo. Nenamenska raba prejetega predplačila (npr. sklepanje depozitnih poslov pri komercialni banki za prejeto predplačilo ipd.) ni dovoljena.
Predplačila iz naslova sredstev kohezijske politike so skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZIPRS), dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU);
2. za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova in se zaveže, da bo ZzI posredoval najkasneje v 180 dneh po prejemu sredstev;
3. do višine 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu in se zaveže, da bo ZzI posredoval najkasneje v 150 dneh po prejemu sredstev.
Pri predplačilih se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: EK) zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK izstavi zahtevek za vračilo.
Če prejemnik sredstev ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
O predplačilih nad 100.000,00 EUR se ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
Zaradi smotrnosti in hitrosti izvajanja operacije znaša najvišji možni znesek predplačila 100.000,00 EUR.
Morebitno predplačilo se bo v skladu z odstavkom 6.1., točko 1, Navodil izvedlo kot predplačilo, izplačano v enkratnem znesku s sprotnim poračunavanjem. Pri tem velja:
– višina predplačila se določi v odstotku upravičenih javnih izdatkov, kot so opredeljeni v pogodbi o sofinanciranju,
– izbrani prijavitelj lahko uveljavlja predplačilo po podpisu pogodbe o sofinanciranju s posredovanjem zahtevka za izplačilo predplačila,
– ob predložitvi zahtevkov za izplačilo, ki so pokriti z dokazili o dejansko nastalih izdatkih, se predplačilo poračunava. Zahtevek za izplačilo se izplača izbranemu prijavitelju v višini upravičenih javnih izdatkov, zmanjšan za poračunan del predplačila,
– najkasneje v 180 dneh/150 dneh od prejema predplačila oziroma pred zaključkom financiranja operacije mora biti izplačano predplačilo v celoti poračunano.
10. Upravičene aktivnosti in upravičenost stroškov
10.1 Upravičene aktivnosti
Do financiranja na podlagi predmetnega JR so upravičene aktivnosti projektov, ki so:
– neposredno vezane na projekt, izbran na podlagi tega JR in
– v skladu s predmetom in cilji JR.
10.2 Upravičeni stroški in izdatki
Stroški in izdatki projektov v okviru tega JR so upravičeni, če so:
– neposredno povezani z izvajanjem prijavljenega projekta, potrebni za njegovo izvajanje in v skladu s cilji prijavljenega projekta,
– dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene v okviru prijavljenega projekta,
– pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastali in plačani v obdobju upravičenosti posameznega prijavljenega projekta,
– dokazljivi z verodostojnimi knjigovodskimi listinami oziroma listinami enake dokazne vrednosti,
– v skladu z veljavnimi pravili Unije in nacionalnimi pravili.
V primeru, da so dejanski upravičeni stroški nižji od odobrenih oziroma prijavljenih, je izbrani prijavitelj upravičen do izplačila sredstev v višini dejansko porabljenih stroškov.
Vsa naročila blaga ali storitev je potrebno izvajati v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN). V primerih, ko je ocenjena vrednost predmeta naročila brez davka na dodano vrednost nižja od 20.000,00 EUR, mora izbrani prijavitelj ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in temeljnimi načeli ZJN.
10.3 Način določanja višine sofinanciranja in upravičene vrste stroškov
V skladu z Navodili organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, verzija 1.07, Ljubljana, marec 2019 bo ministrstvo projektom, ki bodo v skladu z merili za izbor dosegli ustrezno število točk, dodelilo sredstva za:
– stroške plač in povračil stroškov v zvezi z delom (poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore);
– stroške za službena potovanja;
– stroške informiranja in komuniciranja;
– stroške storitev zunanjih izvajalcev;
– investicije (oprema in druga opredmetena osnovna sredstva in investicije v neopredmetena sredstva);
– pavšalni zneski;
– davek na dodano vrednost (DDV).
A. Standardni strošek na enoto – Standardne lestvice stroškov na enoto A, B, C, D, E, F, G in H.)
Pogoji upravičenosti za standardni strošek na enoto (v nadaljevanju: SSE):
V skladu z Opisom metode izračuna poenostavljenih oblik stroškov dela za operacijo »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše« (št. 303-12/2019-5, z dne 6. 6. 2019) bo za izračun upravičenih stroškov zaposlenih (kot zaposlene se razume osebe, ki so z izbranim prijaviteljem sklenile pogodbo o zaposlitvi) izbrani prijavitelj uporabljal poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, in sicer bodo v okviru operacije »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše« stroški zaposlenih povrnjeni v obliki SSE. Enota SSE predstavlja mesečni strošek dela zaposlenega na projektu. Posamezni kader je lahko zaposlen za polni ali polovični delovni čas (1 ali 0,5), posledično je lahko SSE polni ali polovični.
Višina SSE A (velja za diplomiranega fizioterapevta, diplomiranega delovnega terapevta, magistra kineziologije in psihologa) znaša 2.421,77 EUR mesečno (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE A 1.210,89 EUR.
Višina SSE B (velja za diplomirano medicinsko sestro, diplomiranega/univerzitetnega socialnega delavca, kliničnega dietetika) znaša 2.505,29 EUR mesečno (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE B 1.252,65 EUR.
Višina SSE C (velja za bolničarja negovalca, upravno administrativnega delavca – administratorja) znaša 1.587,58 EUR mesečno (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE C 793,79 EUR.
Višina SSE D (velja za tehnika zdravstvene nege) znaša 1.800,61 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE D 900,31 EUR.
Višina SSE E (velja za strokovnega vodja projekta) znaša 2.975,85 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE E 1.487,93 EUR.
Višina SSE F (velja za magistra farmacije) znaša 2.874,24 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE F 1.437,12 EUR.
Višina SSE G (velja za zdravnika družinske medicine) znaša 4.401,40 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE G 2.200,70 EUR.
Višina SSE H (velja za diplomirano medicinsko sestro v patronažni dejavnosti) znaša 2.682,54 EUR (povprečna osnovna bruto bruto plača z dodatki). V primeru zaposlitve za polovični delovni čas znaša višina SSE H 1.341,27 EUR.
Dokazila za SSE A, SSE B, SSE C, SSE D, SSE E, SSE F, SSE G in SSE H so pogodba o zaposlitvi oziroma aneks o prerazporeditvi na projekt (ob uveljavitvi prvega zahtevka za izplačilo) in mesečne časovnice, ki dokazujejo, da je prej navedeni kader v posameznem mesecu opravil delo za polni ali polovični delovni čas ter obračun SSE.
B. Stroški za službena potovanja (3.2 stroški za službena potovanja)
Povračila za stroške za službena potovanja v Republiki Sloveniji ali v tujini, povezanih z operacijo, lahko izbrani prijavitelj uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.
Pravilo je, da je treba izbrati najbolj ekonomičen način prevoza in bivanja. Dnevnice za potovanje in bivanje so upravičen strošek, če jih upravičenec zaposlenim dejansko tudi izplača.
Če oseba potuje s svojim avtomobilom, se lahko stroški za prevoz priznajo do 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer v skladu s pravno podlago.
Za vsako osebo posebej in vsako potovanje je treba predložiti pravilno izpolnjen potni nalog z vsemi priloženimi računi, tj. dokazili o nastalih stroških (hotelski račun, vozovnica itd.). Potovanje in njegov namen mora biti razviden tudi v mesečnem poročilu osebe (kadar je zahtevano kot dokazilo).
Za zunanje sodelavce je treba stroške prevoza v državi ali v tujini in stroške hotelskih in restavracijskih storitev vključiti v pogodbo, ki je sklenjena z njimi in se uveljavlja pod kategorijo stroški storitev zunanjih izvajalcev.
Strošek nakupa tedenske/desetdnevne vinjete je lahko upravičen strošek le v primeru, da je namenjen izključno službenemu potovanju povezanem z operacijo (letne, polletne in mesečne vinjete praviloma niso upravičen strošek, razen v primerih, ko je nakup vinjete za daljše obdobje zaradi večjega števila potovanj v daljših časovnih obdobjih gospodarnejši od nakupa tedenske/desetdnevne vinjete).
C. Stroški informiranja in komuniciranja (5 Stroški informiranja in komuniciranja)
Stroški informiranja in komuniciranja so upravičeni stroški.
Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:
– stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev in simpozijev;
– stroški izdelave ali nadgradnje spletnih strani;
– stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;
– stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja;
– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska in dostave gradiv;
– stroški nastopov na sejmih in razstavah;
– drugi stroški informiranja in komuniciranja.
Stroški informiranja in komuniciranja so neupravičeni, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik izbranega prijavitelja, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca 
– ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
D. Stroški storitev zunanjih izvajalcev (7 Stroški zunanjih izvajalcev)
Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru operacije in so potrebni za operacijo. Stroški storitev zunanjih izvajalcev so praviloma upravičeni, če so predvideni v shemi državne pomoči oziroma v načinu izbora operacij.
Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov operacije oziroma posameznih dejavnosti.
Stroški, ki se nanašajo na vsebino operacije in ki jih izbranemu prijavitelju zagotavljajo tretje osebe, lahko vključujejo na primer:
– svetovalne in nadzorne storitve (pravno, finančno, trženjsko ipd. svetovanje, storitve inženiringa);
– študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring (po podjemni pogodbi oziroma postopku po ZJN);
– prevajalske storitve, lektoriranje in podobno;
– storitve izobraževanja in usposabljanja;
– analize, študije in načrti z informacijskega področja;
– administrativno tehnične storitve, če so neposredno povezane z operacijo;
– storitve izdelave študij, raziskav, vrednotenj, ocen, strokovnih mnenj in poročil;
– drugi stroški, ki so nujno potrebni za izvedbo operacije in so bili predhodno odobreni s strani posredniškega organa.
Kot upravičen strošek se lahko šteje tudi članarina v različnih združenjih (slovenskih ali tujih), če je članstvo v takem združenju neposredno povezano z izvajanjem operacije. Kot dokazilo se predloži utemeljitev, zakaj in kako je članstvo povezano z operacijo, če je potrebna tudi dokumentacija o postopku oddaje javnega naročila, če je izbrani prijavitelj naročnik po zakonu, ki ureja javno naročanje oziroma dokumentacija, zahtevana v pogodbi o sofinanciranju oziroma v odločitvi o podpori v drugih primerih (le ob prvem zahtevku za plačilo), pravna podlaga za izplačilo članarine (sporazum, pogodba …), račun in dokazilo o plačilu.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je neupravičen strošek. To pravilo velja tudi v primeru konzorcija, ko konzorcijski partnerji sklepajo podjemne ali avtorske pogodbe z zaposlenimi pri svojih konzorcijskih partnerjih.
Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če je:
– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik izbranega prijavitelja, ali njegov družinski član:
– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca 
– ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
E. Stroški opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev (1.3 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva in 1.4 Investicije v neopredmetena sredstva)
Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva
Izdatki nakupa, uporabe in vzdrževanja opreme so upravičeni, če so skladni s cilji operacije, razen če OU ali veljavna shema državnih pomoči določita drugače.
Nakup rabljene opreme ni upravičen strošek.
Nakup vozil je upravičen le, v kolikor je neposredno povezan s cilji projekta in je nakup bolj racionalen od najema vozila.
Pogoji upravičenosti:
Oprema se uporablja za namen in v skladu s cilji, določenimi v operaciji.
Investicije v opremo
V to kategorijo sodijo izdatki za investicije v opremo, ki so neposredno povezane s cilji operacije. V tem primeru je lahko upravičen izdatek polna nabavna cena. Oprema, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500,00 EUR, se lahko v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi izkazuje skupinsko kot drobni inventar ali kot opredmeteno osnovno sredstvo (npr. računalniki, prenosniki, tablice, mobilni telefoni ipd.). Če nam osnovno sredstvo služi za opravljanje temeljne poslovne dejavnosti in se bo uporabljalo dlje kot eno leto, ga je potrebno opredeliti kot osnovno sredstvo (npr. računalnik, katerega vrednost je 400,00 EUR).
Nakup opreme, ki se uporablja kot podpora pri izvajanju projekta
V to kategorijo sodi nakup opreme, ki ni izključno povezana s cilji operacije in ki se ne uporablja 100 % samo za namen operacije. Primer za tako opremo je lahko nakup računalnikov, ki jih zaposleni uporabljajo tudi za druge aktivnosti izbranega prijavitelja, ki niso del operacije. V tem primeru so kot upravičeni stroški lahko določijo stroški amortizacije v deležu uporabe za aktivnosti pri izvajanju operacije za obdobje trajanja operacije. Celotni stroški amortizacije so upravičeni, kadar je trajanje operacije enako ali daljše kot amortizacijska doba.
Investicije v neopredmetena sredstva
Izdatki za nakup in stroški vzdrževanja neopredmetenih sredstev, ki vključujejo nakup nematerialnega premoženja, pridobitev patentov, nakup licenčne programske opreme ali pridobitev drugih neopredmetenih osnovnih sredstev, so upravičeni do sofinanciranja.
F. Posredni stroški v pavšalu (8.1 Pavšalno financiranje, določeno z uporabo odstotka za eno ali več kategorij stroškov)
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije (investicije, delo) in se izračunajo po ključu, v kolikor niso opredeljeni v pavšalnem znesku po vnaprej določeni metodologiji ali neposredno na podlagi Uredbe št. 1303/2013/EU.
Posredni (operativni) stroški so upravičeni, če temeljijo na resničnih, dejansko plačanih stroških, ki se lahko po ustrezno utemeljeni, pošteni in nepristranski metodi pripišejo izvajanju določene operacije.
Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi operacije, in sicer v višini do 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na projektu.
G. Davek na dodano vrednost (6.1 Davek na dodano vrednost)
DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, da izbrani prijavitelj nima pravice do odbitka DDV, razen če sredstva kohezijske politike za izbranega prijavitelja predstavljajo državno pomoč. Obračunani DDV tudi ni upravičen strošek, če izbrani prijavitelj ne uveljavi pravice do odbitka DDV.
Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status. Obstajajo 3 možnosti:
– če je izbrani prijavitelj identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);
– če je izbrani prijavitelj identificiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);
– če je izbrani prijavitelj identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).
10.4 Neupravičeni stroški in izdatki
Neupravičeni stroški in izdatki niso predmet sofinanciranja in jih krije izbrani prijavitelj oziroma konzorcijski partner sam.
Med neupravičene stroške spadajo:
– obresti na dolgove, pogodbene kazni in kazni iz naslova izgubljenih tožb;
– nakup infrastrukture, nepremičnin in zemljišč;
– stroški v okviru pavšalnega financiranja, če presegajo 15 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na projektu;
– nakup rabljene opreme;
– jubilejne nagrade (razen v primeru, če niso zakonsko obvezne za izbranega prijavitelja);
– letne stimulacije, zavarovalne premije (razen v primeru, če niso zakonsko obvezne za izbranega prijavitelja), različne bonitete in solidarnostne pomoči ter odpravnine;
– stroški, ki so v preteklosti že bili sofinancirani iz javnih virov oziroma stroški, ki so v času trajanja projekta financirani iz drugih javnih virov;
– stroški, ki ne bodo predvideni v pogodbi o sofinanciranju prijavljenega projekta in
– drugi stroški, ki niso v neposredni povezavi z vsebino ter cilji prijavljenega projekta.
10.5 Dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov
Podrobneje so vrste stroškov, način uveljavljanja upravičenih stroškov in dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov določeni v veljavnih Navodilih organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/sl/ekp/navodila.
Dokazovanje upravičenosti stroškov oziroma izdatkov je dolžnost izbranega prijavitelja.
11. Shema in stopnja intenzivnosti ali najvišja dovoljena višina sofinanciranja v skladu s shemo državnih pomoči ali pomoči de minimis: ni relevantno.
12. Razmerje med sredstvi na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko in na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike
Sredstva na postavkah namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko: 80,00 %.
Sredstva na postavkah slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike: 20,00 %.
13. Postopek izbora prijaviteljev
Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 31. 7. 2019 do 12. ure.
Vloga mora prispeti v celoti v enem pisnem izvodu skupaj z vsemi obrazci in v enem elektronskem izvodu na USB ključku, v zaprti ovojnici, opremljeni s Prilogo 2: Označba prijave, z vidno oznako »Ne odpiraj – prijava na javni razpis za izbor operacij« »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše««, ki je del razpisne dokumentacije, z navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja, na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana. V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo pomembna tiskana oblika.
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do zgoraj določenega roka, ne glede na način dostave, prispele v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana.
Vloge v neustrezno označenih in nepravočasno prispelih ovojnicah se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene in vrnjene prijavitelju.
14. Dodatne informacije in obveščanje
Vsa vprašanja za informacije in vprašanja v zvezi z razpisno dokumentacijo ali javno objavo morajo biti zahtevana v pisni obliki in poslana na elektronski naslov ministrstva: gp.mz@gov.si. Odgovori se podajajo v pisni obliki na spletni strani ministrstva pod rubriko »Pogoste vsebine za javnost«, »Javne objave«, »Javni razpisi s področja zdravja« v rubriki »Vprašanja in odgovori«. Vsi objavljeni odgovori imajo lahko status dopolnitve razpisne dokumentacije. Vprašanja se postavljajo do vključno dne 24. 7. 2019.
Ministrstvo bo organiziralo informativno delavnico za potencialne prijavitelje, podatki o tem bodo objavljeni na spletni strani ministrstva: www.mz.gov.si.
14.1 Odpiranje, preverjanje formalne popolnosti prijav in ocenjevanje
Vloge bo odprla in ocenila komisija za vodenje postopka JR (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje minister za zdravje ali od njega pooblaščena oseba.
V prostorih ministrstva bo potekalo javno odpiranje vlog v prisotnosti članov komisije. Vloge se bodo odpirale 31. 7. 2019 ob 14. uri. Pri odpiranju vlog bo komisija ugotavljala formalno popolnost vlog. Vloga se bo štela kot formalno popolna, če bodo predloženi vsi dokumenti tako, kot je določeno v 6. točki te razpisne dokumentacije.
Komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Izmed vseh prijaviteljev na posameznem sklopu, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo izbrani trije prijavitelj iz KRVS, ki bodo dosegli najvišje število točk in dva prijavitelja iz KRZS, in sicer tisti, ki bo na podlagi meril zbral najvišje skupno število točk v skladu s 7. točko tega JR.
Zavržene bodo vloge, ki ne bodo:
– poslane v roku in na način, ki je določen v 13. točki tega JR,
– vsebovale vseh dokumentov, kot jih zahteva besedilo tega JR in ne bodo dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev vlog.
Zavrnjene bodo vloge:
– tistih prijaviteljev, ki ne bodo izpolnjevali pogojev iz točke 5 in 6 tega JR,
– ki bodo v primeru, če bo na posameznem vsebinskem področju podanih več prijav, po številu točk uvrščene na nižje mesto kot ga bodo zasedle ostale prijave.
O izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah bo na podlagi predloga komisije s sklepom odločil minister.
Postopek in način izbora je podrobneje opredeljen v 7. točki tega JR.
Z izbranimi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Vzorec pogodbe in Navodila organa upravljanja o upravičenih stroških za sredstva evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020, ki jih bo izbrani prijavitelj dolžan spoštovati pri izvajanju operacije, sta sestavni del razpisne dokumentacije.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko JR kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče, in sicer z objavo v Uradnem listu RS in na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja.
Pred potekom roka za oddajo prijav lahko ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo sprememb oziroma dopolnitev. Vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena tudi na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja.
15. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo s sklepom ministra oziroma pooblaščene osebe o izidu JR obveščeni najkasneje v roku šestdeset dni od prejema zadnje popolne vloge.
Prijavitelji, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje in merila iz JR in jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa ministrstva o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije.
16. Dostopnost razpisne dokumentacije: razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletnem naslovu ministrstva: http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/javne_objave/javni_razpisi_s_podrocja_zdravja/.
17. Seznam prijavnih obrazcev in prilog
17.1 Prijavni obrazci
Razpisni dokumentaciji so priloženi obrazci, ki morajo biti v celoti izpolnjeni in so sestavni del prijave:
– Obrazec 1: Osnovni podatki o projektu, prijavitelju in konzorcijskih partnerjih;
– Obrazec 2: Prijavnica;
– Obrazec 3: Finančni načrt projekta;
– Obrazec 4: Izjava prijavitelja in konzorcijskega partnerja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisanih pogojev;
– Obrazec 5: Dogovor o sodelovanju;
– Obrazec 6: Izjava prijavitelja o izvedljivosti kadrovskega načrta in sposobnosti za izvedbo javnega razpisa;
– Obrazec 7: Soglasje za pridobitev podatkov iz kazenske evidence pravnih/ogovornih oseb prijavitelja;
– Obrazec 8: Soglasje za pridobitev podatkov iz kazenske evidence pravnih/ogovornih oseb konzorcijskih partnerjev.
17.2 Priloge, ki so del razpisne dokumentacije
– Priloga 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju;
– Priloga 2: Označba prijave;
– Priloga 3: Konzorcijska pogodba;
– Priloga 4: Kriteriji za uvrstitev v paliativno oskrbo;
– Priloga 5: Nove storitve v skupnosti;
– Priloga 6: Nove storitve za ohranjanje in izboljšanje samostojnosti, krepitev avtonomije posameznika v institucionalnem varstvu starejših in v skupnosti;
– Priloga 7: Nove storitve v zvezi z zdravili;
– Priloga 8: Tabela za izračun standardnega stroška na enoto za zaposlenega na projektu;
– Obrazložitev metodologije za izračun standardnega stroška na enoto za zaposlenega na projektu;
– Tabela 1: Kohezijski regiji Republike Slovenije;
– Navodila OU o upravičenih stroških za sredstva EKP v obdobju 2014–2020.
Prijavitelji morajo uporabiti izključno obrazce iz razpisne dokumentacije, ki se jih ne sme spreminjati.
18. Pristojnosti, odgovornosti in naloge prijaviteljev, izbranih na javnem razpisu
18.1 Zahteve glede upoštevanja zakona, ki ureja javno naročanje
Izbrani prijavitelj bo moral pri porabi dodeljenih sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, v kolikor so izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu ali pogoji iz Navodil posredniškega organa Ministrstva za zdravje upravičencem o izvajanju operacij in upravičenih stroških v okviru OP 2014–2020 s prilogami za izvajanje operacij EKP v programskem obdobju 2014–2020. V primerih, ko je ocenjena vrednost predmeta naročila brez davka na dodano vrednost nižja od 20.000,00 EUR, mora izbrani prijavitelj ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarja in temeljnimi načeli ZJN.
18.2 Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki jim morajo zadostiti upravičenci skladno s 115. in 116. členom Uredbe 1303/2013/EU in navodili organa upravljanja
Izbrani prijavitelj bo moral pri informiranju in obveščanju javnosti upoštevati 115. in 116. člen Uredbe 1303/2013/EU in veljavna Navodila organa upravljanja na področju komuniciranja vsebin na področju evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila).
Sprejetje financiranja s strani izbranega prijavitelja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam operacij, ki bo javno objavljen.
18.3 Morebitno dopolnilno financiranje
Dopolnilno financiranje med ESS in ESRR, skladno z 98. členom Uredbe 1303/2013/EU, ni predvideno.
18.4 Zahteve glede hranjenja dokumentacije o operaciji in spremljanja ter evidentiranja operacije
Izbrani prijavitelj bo dolžan zagotavljati hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na operacijo ter zagotavljati vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in nacionalno zakonodajo.
V skladu s 140. členom Uredbe 1303/2013/EU bo moral izbrani prijavitelj zagotoviti dostopnost do vseh dokumentov o izdatkih operacije v obdobju dveh let od 31. decembra po predložitvi obračunov Evropski komisiji, ki vsebujejo končne izdatke končane operacije. O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo izbrani prijavitelj po končani operaciji pisno s strani ministrstva.
Izbrani prijavitelj bo dolžan voditi in spremljati porabo sredstev za operacijo računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z operacijo in za vsako operacijo posebej, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev in vračljive podpore, za katere pa bo izbrani prijavitelj dolžan voditi in spremljati prejeta sredstva za operacijo.
18.5 Zahteve glede dostopnosti dokumentacije o operaciji nadzornim organom
Izbrani prijavitelji bo moral omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem operacije, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega JR. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot posredniškega organa, organa upravljanja, organa za potrjevanje, revizijskega organa ter drugih nacionalnih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organi).
Izbrani prijavitelj bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane operacije. V primeru preverjanja na kraju samem bo izbrani prijavitelj omogočil vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem operacije ter rezultate operacije. Izbrani prijavitelj bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo pa lahko opravi tudi nenajavljeno preverjanje na kraju samem. Izbrani prijavitelj bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
V kolikor se bo v okviru kateregakoli preverjanja s strani nadzornih organov ugotovila nepravilnost pri izvajanju operacije, bodo nadzorni organi skladno z veljavnimi Navodili organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 125. členu Uredbe 1303/2013/EU za programsko obdobje 2014–2020 (dostopna na: http://www.eu-skladi.si/ekp/navodila) in Smernicami za določanje finančnih popravkov pri izdatkih, financiranih s strani Unije v okviru deljenega upravljanja, ki jih izvede komisija zaradi neskladnosti s pravili o javnih naročilih (dostopne na http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/docoffic/cocof/2013/cocof_13_9527 _annexe_sl.pdf), Smernicami o načelih, merilih in okvirnih lestvicah, ki se morajo uporabljati v zvezi s finančnimi popravki, ki jih komisija izvede v skladu s členoma 99 in 100 Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006 oziroma drugimi akti, ki so podlaga za določanje finančnega popravka, določili ustrezne finančne popravke – znižanje sofinanciranja upravičenih stroškov in izdatkov, izbrani prijavitelj pa bo dolžan neupravičeno izplačana sredstva vrniti.
18.6 Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja v skladu s 7. in 8. členom Uredbe 1303/2013/EU
Izbrani prijavitelj bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru tega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU ter 7. in 8. členom Uredbe 1304/2013/EU.
Izbrani prijavitelj bo moral cilje operacije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
18.7 Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih, ki jih prijavitelji posebej označijo, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelji morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje takšnih podatkov, ki ne smejo biti razkriti oziroma dostopni javnosti.
Varovanje osebnih podatkov bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki pokriva varovanje osebnih podatkov, vključno s 140. členom Uredbe št. 1303/2013/EU.
18.8 Zahteve glede spremljanja neto prihodkov operacije
Operacija ne ustvarja prihodkov.
19. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja operacij ali izvrševanja operacij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da izbrani prijavitelj ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem JR dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem JR na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo izbrani prijavitelj dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila v proračun Republike Slovenije. Če je bilo takšno ravnanje izvedeno namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
20. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne operacije ali da je višina operacije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, bo zahtevano vračilo že izplačanega zneska sofinanciranja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev iz proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun izbranega prijavitelja do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija. Vrnjeni zneski bodo za izbranega prijavitelja izgubljeni.
Ministrstvo za zdravje