Uradni list

Številka 80
Uradni list RS, št. 80/2019 z dne 27. 12. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 80/2019 z dne 27. 12. 2019

Kazalo

3677. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ilirska Bistrica, stran 10703.

  
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/95, 18/97, 30/98, 4/08, Uradni list RS, št. 31/99, 44/18 in Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4, 30. 6. 2006) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 9. seji dne 12. 12. 2019 sprejel
O D L O K 
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ilirska Bistrica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: občina).
2. člen 
(namen) 
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe ravnanja z odpadnimi vodami na območju Občine Ilirska Bistrica,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe ravnanja z odpadnimi vodami na območju Občine Ilirska Bistrica.
Poleg določil tega odloka je treba obvezno upoštevati tudi vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost; slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO) standarde.
Za vsa določila, ki jih odlok ne določa, veljajo določila slovenskih standardov SIST EN 752 in SIST EN 1610.
3. člen 
(pomen izrazov) 
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Komunalna odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toploto pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Padavinsko odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(4) Komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(5) Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(6) Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje.
(7) Nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(8) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(9) Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. K obdelavi blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(10) Območje izvajanja javne službe je območje celotne občine, za katero morata biti s predpisi občine v skladu s tem odlokom določena način in obseg izvajanja javne službe.
(11) Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
(12) Javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(13) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(14) Kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini ter predstavlja kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe.
(15) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za preprečevanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
(16) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
(17) Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.
(18) Mešan kanalizacijski sistem: če po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno, tehnološko in padavinsko vodo skupaj.
(19) Ločen kanalizacijski sistem: če v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa komunalno vodo.
(20) Revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora vzdrževalnih del.
(21) Podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku.
(22) Kaskada je prelivna stopnica v kanalu.
(23) Zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda.
(24) Razbremenilnik visokih voda je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno kanalizacijo.
(25) Peskolov je jašek za izločanje peska odpadnih voda.
(26) Črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda.
(27) Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(28) Vodovarstveno območje je območje, skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
(29) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
(30) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(31) Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(32) Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje, skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dne.
(33) Usedalnik blata je del pretočene greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata).
(34) Uporabniki javne kanalizacije je lastnik stavbe, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda.
(35) Tehnološka voda je lahko ena od sestavin v proizvodih, se uporablja za izpiranje in pranje površin proizvodov, reaktorjev, kontaktnih površin ter tal v proizvodnih procesih ali pa se uporablja za proizvodnjo pare, vroče vode in hladilne vode v energetiki.
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(izvajalec javne službe) 
Občina je lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi akti.
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občine Ilirske Bistrice je Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o. (v nadaljevanju: izvajalec).
5. člen 
(program odvajanja in čiščenja) 
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo bo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na navedenem območju občine, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z Uredbo in objavi na spletni strani podjetja.
6. člen 
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode) 
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se prostorsko zagotavlja:
– v Centralni čistilni napravi Ilirska Bistrica za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– v MKČN zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnih kanalizacijskih omrežjih iz območjih, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključena na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
7. člen 
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN) 
Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na prevzemni postaji v Centralni čistilni napravi Ilirska Bistrica.
8. člen
(izvajanje javne službe) 
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju Občine Ilirska Bistrica ali njenem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode s površin ki niso javne površine in se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave, obstoječe greznice in nepretočne greznice v skladu z uredbo.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in
– industrijske odpadne vode, ki se jih lahko odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Storitev iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
(6) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljen z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v Centralni komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih greznic najmanj enkrat na tri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode malih komunalnih čistilnih naprav in
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak.
Storitve navedene v 6. Točki se opravlja po cenah ki jih obravnava nadzorni svet podjetja na predlog uprave in jih potrdi Občinski svet.
(7) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 
9. člen 
(upravni postopek – javna pooblastila) 
Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: mnenja) in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priključitev) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti:
(1) Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o urejanju prostora.
(2) Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Gradbeni zakon,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
(3) Za mnenja k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukcij in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel prek katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– načrt interne kanalizacije,
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
(4) Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi,ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt interne kanalizacije,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča, če je to potrebno,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
(5) Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi in nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijskih odpadnih vod,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za pred čiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu z uredbo.
(6) Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
(7) Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967; to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.
10. člen 
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije) 
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazila o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– prve meritve za MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno.
(3) Izvajalec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
11. člen 
(prevzem objektov in naprav ki jih upravlja krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe) 
V primeru, da gre za prevzem v upravljanje javne kanalizacije, ki jo je do tedaj upravljala krajevna skupnost, vaški odbor ali druge pravne ali fizične osebe, ki ni bil organiziran po veljavnih predpisih v smislu ustrezne lokalne javne službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, so dovoljena odstopanja od zahtev. V tem primeru mora imeti javna kanalizacija, ki se predaja, vsaj:
1. izdelan grafični prikaz javne kanalizacije v merilu najmanj 1:5000,
2. izdelano hidravlično in sanitarno-tehnično analizo obstoječega stanja s predlogi morebitnih nujnih kratkoročnih sanacijskih ukrepov in oceno potrebnih vlaganj (sanacijski program),
3. izdelano strokovno mnenje o splošnem stanju javne kanalizacije v smislu zadovoljevanja zahtev odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter drugih veljavnih standardov in normativov za kanalizacijska omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
4. izdelano strokovno mnenje o vključevanju javne kanalizacije v kratkoročni koncept odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
5. knjigovodske podatke za posamezne vrste objektov, če pa teh ni, pa je potrebno pridobiti ustrezne vrednostne podatke s pomočjo pooblaščenega cenilca,
6. uporabno dovoljenje.
12. člen 
(sistem odvajanja) 
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO 
13. člen 
(objekti in naprave javne kanalizacije) 
Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta,
– objekti in naprave vakumske kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod, zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki kateri služijo izključno za odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda), prevzeti v najem in upravljanje upravljavca.
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec.
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
Upravljavec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (investicijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 20-ih dni po izvedenih del.
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti, če je oddaljenost od priključnega mesta do najbližjega dela objekta, ki se priključuje manjša od 30 m ali če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
14. člen 
(objekti in naprave uporabnikov) 
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe;
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih;
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta.
(3) Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in imeti predviden način odstranjevanja usedlin.
(5) Lovilniki olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilniki olj, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Gradnja lovilnikov je obvezna:
– na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,
– v garažah in na pralnih ploščadih,
– na parkiriščih za osebna, tovorna vozila in avtobuse.
15. člen 
(kanalizacijski priključek) 
(1) Kanalizacijski priključek je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju odpadne vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijski priključek sega od stavbe do revizijskega jaška, kjer se priklopi na javno kanalizacijsko omrežje. Za vsak kanalizacijski priključek se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije. Če na objektu nastajajo tudi padavinske vode, se interna kanalizacija obvezno izvaja ločeno tako, da se združi v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal ali se, v primeru da je kanalizacijski sistem ločen priključka izvede ločeno (padavinske vode v meteorni sistem, fekalne v javno fekalno kanalizacijo). Izliv in vdor padavinske vode v fekalno kanalizacijo mora biti onemogočen.
(2) Pri gradnji objektov naj se upošteva princip vzdržne odvodnje s čimer se prestreže in sprosti nazaj v krajino na mestu nastanka čim večji del padavinske vode. Preko posebnih ureditev na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo je treba zagotoviti odvod (izhlapevanje, ponikanje) čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer so te možnosti omejene (npr. ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno), se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer pa se jo s posebnimi ureditvami začasno zadrži na lokaciji. Priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede v revizijskem jašku, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Če se priključek izvede direktno na javno kanalizacijo, se le tega izvede pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, na priključku pa se izvede revizijski jašek. Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 150 mm. Priporočljiv padec kanalizacijskega priključka je 2 %.
(3) Kanalizacijski priključek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca. Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih površinah in po funkcionalnem zemljišču priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi preko drugih zemljišč, za katera si mora lastnik priključka pridobiti ustrezna soglasja.
(4) Pred zasipom kanalizacijskega priključka mora izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda izvršiti pregled izvedenih del, uporabnik pa mu mora predložiti:
– geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske objekte,
– izvedbeni načrt oziroma posnetek izvedenih del za vse individualne stanovanjske objekte.
(5) Upravljalec lahko v primeru, da na kanalizacijskem priključku ugotovi nepravilnosti (odtekanje odpadne vode, ki lahko povzroči okvaro javne kanalizacije ali poruši režim na čistilni napravi) prekine oziroma zadrži odpadno vodo do ureditve razmer.
(6) Izvajalec javne službe ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene notranje kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji itd.
16. člen 
(obveznosti, vezane na priključitev objektov) 
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja in dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja nad nivojem terena, iz stavbe, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi.
(3) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(4) Na območju, kjer je že zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo in je objekt možno nanjo priključiti v skladu s tem odlokom ni dovoljena gradnja novih lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod.
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora v primeru da je tehnično izvedljivo priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(6) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(7) Uporabniki, ki imajo soglasje in odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(8) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
17. člen 
(način priključitve) 
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
18. člen 
(pogoji priključitve) 
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v štirinajstih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
19. člen 
(izvajanje priključkov) 
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Gradbenim zakonom pod nadzorom izvajalca javne službe.
20. člen 
(material priključkov) 
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
21. člen 
(padavinske in drenažne vode) 
V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V meteorno kanalizacijo ni dovoljeno priključevati fekalno kanalizacijo.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO 
22. člen 
(način odvajanja in čiščenja odpadnih vod) 
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije in kjer ni možen priklop na kanalizacijo ter ob upoštevanju določil zadnjega odstavka 13. člena tega odloka, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (v nadaljevanju: MKČN) ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Skladno u Uredbo izvajalec na stroške uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo.
(5) Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe odobri nadzorni svet podjetja na predlog uprave in potrdi občinski svet.
23. člen 
(prevzem blata iz čistilnih naprav) 
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program) vsako leto do 25. decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto.
Odvoz blata se zaračuna po veljavnem ceniku. Izvajalec javne službe pa je dolžan voditi evidenco opravljenih storitev, odvoza.
Za MKČN, ki so od možnosti dostopa vozila za praznjenje blata oddaljene več kot 40 m javna služba zaračuna dodatne stroške, kateri nastanejo ob izvedbi čiščenja, v kolikor uporabnik zahteva kot možnost dostopa vozila do MKČN po zanj primernejši varianti, ki pa je daljša od 40 m.
Odpadno blato je prepovedano izlivati v javno kanalizacijo. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je določen v inšpekcijski odločbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec.
24. člen 
(obstoječe greznice) 
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Usedalnik blata mora bit dostopen za običajna vozila, ki so prirejena za praznjenje in čiščenje usedalnika.
(3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanju in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno uredbo.
25. člen 
(način obveščanja in praznjenja greznic) 
(1) Izvajalec je dolžan izprazniti greznico na poziv lastnika. Stroški čiščenja greznice se obračunajo po veljavnem ceniku. V kolikor uporabnik ne izprazni greznice najmanj na 3 leta, to opravi izvajalec po svoji dolžnosti. Izvajalec je v tem primeru dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti telefonsko ali elektronsko. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 14-ih dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno uredbo obvesti pisno (dopis ali elektronsko) s povratnico (priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o prejemu obvestila) najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V besedilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda. Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(2) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroške ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunavati.
(3) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev druge točke tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(4) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredelijo izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
26. člen 
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic) 
(1) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na sprejem v Centralno čistilno napravo Ilirska Bistrica.
(2) Na sprejemno postajo Centralne čistilne naprave se lahko odlaga le odpadne komunalne vode katere so nastale na področju Občine Ilirska Bistrica.
(3) Če je med dvema zaporednima praznjenjema iste:
– pretočne greznice,
– MKČN-ja ali
– nepretočne greznice
poteklo več kot tri leta, se vsebino le te smatra kot greznično goščo oziroma odpadno blato. V nasprotnem primeru se vsebino smatra kot odpadno vodo.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV 
27. člen 
(pravice in obveznosti izvajalca) 
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
(1) zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno uredbo;
(2) zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije; to storitev zagotovi po vzpostavitvi katastra stavb in utrjenih površin;
(3) zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki ima soglasje upravljalca in, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;
(4) zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN;
(5) izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
(6) na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
(7) izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
(8) obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
(9) voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
(10) voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
(11) izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
(12) redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
(13) izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
(14) izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
(15) uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
(16) izvajati predpisane meritve in nadzirati sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
(17) iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
(18) izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
(19) voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
(20) izdajati projektne pogoje in mnenja ter voditi evidenco o njih;
(21) izvajati druge obveznosti tega odloka;
(22) izvajalec ima kljub soglasju pravico interventno prekiniti iztok industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, če ugotovi, da odpadne vode ni mogoče očistiti na biološki čistilni napravi.
28. člen 
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij) 
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitev javne službe.
(2) Investitor v obnovo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca službe lahko pooblasti za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini zneska določenega s proračunom za tekoče leto v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).
(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5) V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
29. člen 
(pravice in obveznosti uporabnikov) 
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Ilirska Bistrica, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitev javne službe. V primeru, da uporabnik objekta, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo kjer je le-ta zgrajena;
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočati izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode na stroške uporabnika;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, si pridobiti soglasje in mu omogočati pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN; Izvajalca mora v roku 15 dni po prvem zagonu pisno obvestiti o začetku obratovanja; V roku 3–9 mesecev po prvem zagonu mora izvesti prve meritve s strani pooblaščenega izvajalca in pridobiti analizni izvid; Na podlagi pozitivnega analiznega izvida, pridobi Poročilo o prvih meritvah za MKČN, katerega dostavi izvajalcu javne službe. Izvajalec GJS ga na podlagi prejete popolne dokumentacije vpiše v evidenco MKČN in zniža plačilo okoljske dajatve za 90 %;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten za odločitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcev javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot se je staremu in jih je dolžan nov uporabnik poravnavati, od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– plačevati stroške storitve javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenje odpadne vode.
(3) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
(4) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti zlasti revizijskih jaškov.
(5) Lastnik oziroma upravitelj objekta mora skrbeti za redno vzdrževanje in praznjenje peskolovov in maščobolovilcev. V ta namen mora voditi dnevnik vzdrževalnih del.
30. člen 
(posegi v območju kanalizacije) 
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, širokopasovnega omrežja, toplovodnega omrežja, plinovodnega omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane.
31. člen 
(odškodnina) 
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine.
VII. VIRI FINANCIRANJA 
32. člen 
(viri financiranja) 
Javna služba se financira iz:
(1) cene storitev javne službe,
(2) proračunskih sredstev občine,
(3) drugih virov.
VIII. MERITVE IN OBRAČUN 
33. člen 
(elementi za obračun) 
(1) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
(1) odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode za objekte, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem;
(2) odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, vezane na nepretočne greznice v skladu s 23. členom tega odloka;
(3) storitve vezane na obstoječe greznice in MKČN v skladu s 23. členom tega odloka;
(4) Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini:
– uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
(3) Uporabnik je lahko najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
34. člen 
(cena) 
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno.
Cene so sestavljene v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer:
ODVAJANJE KOMUNALNE ODPADNE VODE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE
(1) omrežnina
(2) cena storitve
(3) okoljska dajatev
ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE IN PADAVISNKE ODPADNE VODE
(4) omrežnina
(5) cena storitve.
35. člen 
(enota količine) 
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda in velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki plačujejo odvedeno vodo v enaki količini in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
(2) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema se obračuna glede na načrpano količino prevzetega blata iz MKČN in vključuje stroške prevzema blata in ravnanja z blatom.
(3) Obračunano količino padavinske odpadne vode lahko izvajalec v primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjšanja količin pri uporabniku zmanjša za največ 50 %.
(4) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti.
(5) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
36. člen 
(način obračuna stroškov storitve) 
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode, ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javni kanalizacijski sistem, se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja odpadne padavinske vode se zaračunava na zasebne utrjene površine, ki pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna in padavinska odpadna voda iz streh.
(3) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15-ih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.
37. člen 
(oblikovanje cen storitev) 
(1) Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z določili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrdi pa jih Občinski svet Občine Ilirska Bistrica.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost.
38. člen 
(obveznost plačila storitev) 
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
39. člen 
(plačilo računov in ugovor) 
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. V kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina prekine dobava pitne vode ter začne postopek izterjatve po sodni poti.
40. člen 
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda) 
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod ali onemogoči čiščenje odpadne vode na biološki čistilni napravi.
(2) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
(1) stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
(2) priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
(3) uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
(4) uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
(5) kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
(6) uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
(7) uporabnik ne opusti greznice skladno s 14. členom tega odloka,
(8) če uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
(9) če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni opravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve po ceniku upravljavca.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača porabnik po ceniku upravljavca.
Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in na napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
IX. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE 
41. člen 
(splošno) 
Kanalizacijska mreža mora biti projektirana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja.
Sistemi za odvajanje odpadne vode morajo izpolnjevati zahteve predpisov iz varstva okolja in varovanja zdravja.
Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, državni standardi SIST in evropski standardi EN.
Pri projektiranju in izgradnji javne kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav.
Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so opremljeni z električno opremo, morajo biti opremljeni tako, da omogočajo prenos podatkov o delovanju v nadzorni center upravljanja in njihovo vodenje iz nadzornega centra.
Vsa nova kanalizacijska omrežja in investicijska vzdrževanja obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem ali delno ločenem sistemu. Pri tem je poseben poudarek potrebno nameniti odvodnji padavinske vode in sicer z zmanjševanjem in zakasnjevanjem odtoka oziroma zadrževanjem in ponikanjem vode na mestu samem. Potrebno je zavestno izkoriščanje vseh depresij, parkov in cestišč za zadrževanje in ponikanje padavinske vode in odvod presežkov šele po nalivu.
Osnova za načrtovanje in projektiranje so veljavni prostorski načrti in predpisi, ter kataster javne infrastrukture. Pri umeščanju novih objektov v okolje in sanaciji ali obnovi obstoječih objektov, ki bodo imeli posreden ali neposreden vpliv na kvaliteto ali nivo podtalnice vodnih virov pitne vode Občine Ilirska Bistrica, delovanje in nemoteno obratovanje kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav, je potrebno izdelati posebne strokovne študije za pridobitev ustreznih tehničnih rešitev.
42. člen 
(minimalna globina in padec) 
Globina ima velik vpliv na stroške gradnje in vzdrževanja. Pri odločitvi o načinu gradnje naj se preuči oziroma obravnava globina drenaž in kanalov v povezavi z drugimi faktorji.
Minimalna začetna globina kanalov za odpadno vodo naj bo takšna, da bo omogočala priključitev odtokov iz pritličja bližnjih objektov v gravitacijsko odvajanje. Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo naj omogoči priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov. Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu padcu terena. Minimalni padci javne kanalizacije so določeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti in morajo biti tako veliki, da ne pride do odlaganja trdih delcev. Če to ni mogoče, je treba predvideti ukrepe za stalno čiščenje kanalov.
43. člen 
(polnitve in premeri kanalov) 
Premeri kanalov naj bodo izbrani na podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in tako, da bo možnost zamašitve minimalna. Pri združevanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtočni strani oklepati kot, ki je enak ali manjši od 45°, pri kanalih manjšega premera pa je izvedena priključitev pod kotom v koritnici ali s kaskado. Najmanjši profil javne kanalizacije znaša 200 mm.
44. člen 
(varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav) 
Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb in živali.
45. člen 
(materiali) 
Vgrajeni materiali mora zagotavljati vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov). Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili, ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti vode. Material iz katerega so izdelane cevi, naj se izbere glede na namen, obtežbo, hidravlične zahteve in pričakovano življenjsko dobo kanala, ki naj znaša minimalno 50 let.
46. člen 
(vertikalni odmiki) 
Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih vodov) ne smejo biti manjši od 0,2 m.
V primerih križanja z vodovodom morajo biti izpolnjeni še pogoji v naslednjih točkah. Ko je:
a) vodovod pod kanalizacijo:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije komunalnega in mešanega kanala najmanj 3 m na vsako stran, za padavinski kanal pa 1,5 m na vsako stran
b) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoprepustnega zemljišča:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ko gre za križanje s kanalizacijo komunalnega in mešanega kanala,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran,
c) vodovod nad kanalizacijo, na območju vodoneprepustnega zemljišča:
– vodovod mora biti vgrajen v zaščitni cevi, ko gre za križanje s kanalizacijo komunalnega in mešanega kanala,
– ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran;
– vertikalni odmik je najmanj 0,6 m; v tem primeru vodovoda ni treba obvezno vgraditi v zaščitno cev.
Križanje vodovoda s komunalno kanalizacijo mora biti izvedeno tako, da so spoji na vodovodu in kanalizaciji med seboj v največji možni oddaljenosti.
47. člen 
(podzemno prečkanje vodotokov) 
Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.) Vsako podzemno prečkanje vodotoka je treba načrtovati posebej.
48. člen 
(podzemno prečkanje železnic) 
Poleg pogojev, določenih v prejšnjih točkah, je treba izpolniti še naslednje zahteve:
– prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi,
– ustji zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira,
– na obeh koncih zaščitne cevi morata biti izdelana revizijska jaška.
49. člen 
(podzemno prečkanje cest) 
Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanal vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi.
Lovilniki olj se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilniki olj, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Gradnja lovilnikov je obvezna:
– na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,
– v garažah in na pralnih ploščadih,
– na parkiriščih za osebna, tovorna vozila in avtobuse.
X. MERITVE KOLIČIN IN PARAMETROV ONESNAŽENJA 
50. člen 
(namen meritev) 
Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda, pred vtokom v kanalizacijski sistem, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne.
Izvedba merilnega mesta, parametri onesnaženosti ter obseg in metode izvajanja meritev morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi. Če merilno mesto na kanalizacijskem priključku vzdržuje in upravlja lastnik, je dolžan vsaj enkrat letno obveščati o vseh posegih na merilnem mestu in sprotno seznanjati upravljavca z rezultati analiz odpadne vode.
Upravljavec ČN ima pravico do nenapovedanega odvzema vzorcev. Vzorec se odvzame na podlagi predhodnih analiz upravljavca ČN oziroma suma, da odpadna voda presega mejne vrednosti za izpust v kanalizacijo oziroma presega vrednosti izmerjene v monitoringu. V primeru potrditve suma preseganja dovoljenih vrednosti onesnaževal, stroške meritev nosi onesnaževalec.
51. člen 
(splošne tehnične zahteve za postavitev merilnega mesta) 
Merilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora biti prilagojeno vrsti dejavnosti onesnaževalca. V primeru spremembe dejavnosti je treba ustrezno prilagoditi tudi merilno mesto.
Izvajalcu meritev in upravljavcu mora biti omogočen dostop do merilnega mesta.
V merilnem koritu mora biti preprečen rinjeni in plavajoči transport snovi (pesek, krpe ipd.).
V primerni bližini merilnega mesta mora biti varno mesto, prirejeno za postavitev avtomatskega vzorčevalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne službe ali z njegove strani pooblaščena strokovno usposobljena oseba, kadar izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem omrežju in za to potrebuje podatke z določenega merilnega mesta.
Ker v kanalizacijskem omrežju lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti neovirano (naravno ali prisilno) prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde.
XI. ČISTILNE NAPRAVE 
52. člen 
(čistilne naprave) 
Čistilna naprava (v nadaljnjem besedilu: ČN) za prečiščevanje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:
– upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,
– ne sme biti preobremenjena,
– ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi,
– naprava ne sme povzročati prekomernenega smradu, hrupa in emisij,
– nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero,
– projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let za elektro strojno opremo, – dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,
– načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,
– možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah, dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum,
– poraba energije mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero.
V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata.
Pri zasnovi ČN se mora upoštevati naslednje podatke:
– podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi,
– podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost, vetrovi ipd.,
– zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja ipd.,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo ČN in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na ČN,
– posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje.
Pri projektiranju ČN je treba upoštevati več osnovnih zahtev:
– vse ČN se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi,
– za ČN s kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z računalniško simulacijo,
– vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma če je del vgrajenih naprav pokvarjen,
– kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja,
– v primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno rezervno napajanje elementov in naprav,
– proces na ČN mora biti zasnovan tako, da se po končani motnji vzpostavi normalno operativno stanje v najkrajšem možnem času,
– ČN mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa ČN na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij,
– vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na ČN, ki so pomembne za efektivno delovanje ČN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost),
– omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav na ČN.
53. člen 
(male komunalne čistilne naprave) 
Mala komunalna čistilna naprava s kapaciteto, manjšo od 50 PE, je nezahteven gradbeni objekt in mora delovati v skladu z zahtevami veljavne zakonodaje in mora biti v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodnim priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostnih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Obveznosti lastnika oziroma upravljavca:
(1) Lastnik (upravljavec) MKČN do 50 PE mora po vgradnji male komunalne čistilne naprave v roku 15 dni po začetku njenega obratovanja izvajalca javne službe pisno obvestiti z »Obvestilo o začetku obratovanja MKCN do 50 PE« ter ga posredovati na naslov JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., Prešernova 7, 6250 Ilirska Bistrica.
(2) Lastnik oziroma upravljavec MKČN mora pri akreditiranem laboratoriju naročiti prve meritve iztoka iz naprave in sicer po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po prvem zagonu MKČN. Izvajalec bo na podlagi meritev izdal analizni izvid. V kolikor je izvid neustrezen, je potrebno meritve ponoviti.
(3) V roku 30 dni po pridobitvi skladnega analiznega izvida mora lastnik MKČN izpolniti »Poročilo o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE « in ga posredovati, skupaj z analiznimi izvidi na Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica, d. o. o.. Po prejemu popolne dokumentacije in skladnega analiznega izvida ter ustreznega obratovanja se lastniku MKČN zniža okoljska dajatev za 90 %.
(4) na iztoku iz MKČN vgraditi revizijski jašek, ki omogoča odvzem vode izvajalcu javne službe za analizo vzorca vode na iztoku.
(5) MKČN mora biti vgrajena na mestu, ki je dostopno za vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine za izčrpavanje blata ne sme biti manjši od 200 mm.
(6) Lastnik mora hraniti vso tehnično dokumentacijo (izjavo o lastnostnih MKČN, navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje MKČN, vodno soglasje, pregledno situacijo iz katere je razvidno mesto iztoka MKČN v vode, poročilo o opravljenih prvih meritvah, dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom – potrdilo izda IJS z navedbo datuma in količine prevzetega blata, podatke o izrednih dogodkih).
(7) Na zahtevo IJS mora upravljavec MKČN v 15 dneh predložiti podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila, ter vso dokumentacijo iz zgornje alineje.
V prvem naslednjem koledarskem letu po izvedbi prvih meritev (in nato na vsaka 3 leta) izvajalec javne službe opravi pregled MKČN, kjer preveri obratovanje in vzdrževanje MKČN ter način odvajanja komunalne odpadne vode. O terminu pregleda vas izvajalec javne službe pisno obvesti vsaj teden dni prej.
Na podlagi pridobljenih podatkov in terenskega ogleda izvajalec izda končno »Poročilo o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE«. Nadaljnji pregledi MKČN se ne izvedejo, če lastnik v roku za izvedbo pregleda predloži skladne analizne izvide, ki jih je izvedel pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa.
V kolikor se med pregledom ugotovi, da naprava ne deluje ustrezno, se preneha upoštevati znižana okoljska dajatev. Enako velja v primeru, če so v analiznem izvidu presežene mejne vrednosti.
V okviru terenskega pregleda MKČN se preveri:
– ali MKČN obratuje (stanje se preverja z odvzetim vzorcem odpadne vode),
– nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN,
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– način odvajanja komunalne odpadne vode iz MKČN v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisija snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in
– hrambo podatkov v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).
V primeru nedelovanja je mogoče na MKČN dostaviti aktivno blato, s katerim se poskuša vzpostaviti pravilno delovanje le-te.
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE 
54. člen 
(inšpekcijski organ) 
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo.
55. člen 
Pravna oseba upravljavec javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000 EUR:
(1) če ne izpolnjuje obveznosti iz četrte, pete, šeste in enajste alineje 25. člena tega odloka;
(2) če dopusti priključitev uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev na podlagi prvega odstavka 14. člena tega odloka;
(3) če prekine dobavo vode v nasprotju z 38. členom tega odloka;
(4) odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250 EUR.
56. člen 
Pravna oseba (s. p., d. o. o.) uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000 EUR, če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavec (tretji odstavek 27. člena):
(1) če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 14. člen);
(2) če ne izpolnjuje obveznosti iz 27. člena odloka.
Za prekršek iz tega člena se kaznuje z globo:
(1) odgovorna oseba pravne osebe s 250 EUR;
(2) fizična oseba s 250 EUR;
(3) odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z 250 EUR.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
57. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ilirska Bistrica (časopis Snežnik, Uradne objave št. 1/2004)
58. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2019-19
Ilirska Bistrica, dne 16. decembra 2019
Župan 
Občine Ilirska Bistrica 
Emil Rojc