Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2019 z dne 25. 10. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2019 z dne 25. 10. 2019

Kazalo

2857. Statut Javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj, stran 7756.

  
Na podlagi določil 45. in 46. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in 6. člena Odloka o organiziranju javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj (Uradni list RS, št. 18/19), je Svet zavoda Gasilsko reševalne službe Kranj na 1. korespondenčni seji, dne 8. 10. 2019, po predhodnem soglasju Mestnega sveta Mestne občine Kranj z dne 18. 9. 2019 sprejel
S T A T U T 
Javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
Gasilsko reševalna služba Kranj, je javna gasilska služba, ki je organizirana kot javni zavod (v nadaljevanju: zavod), ki ga je Mestna občina Kranj (v nadaljevanju: ustanovitelj), ustanovila z Odlokom o organiziranju javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj (Uradni list RS, št. 18/19, v nadaljevanju: odlok o ustanovitvi).
Gasilsko reševalna služba Kranj je poklicna gasilska enota (PGE), ki opravlja operativne naloge gasilstva, to so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških in industrijskih nesrečah, zaščita in reševanje ljudi in premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, požarna straža ter druge splošne reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.
Gasilsko reševalna služba Kranj opravlja naloge gasilske službe na območju Mestne občine Kranj, zunaj območja Mestne občine Kranj pa ob pogojih, ki jih s sklepom določi ustanovitelj ter država s posebnimi predpisi.
2. člen
Ustanoviteljske pravice in obveznosti skladno z zakonom, odlokom o ustanovitvi in drugimi predpisi izvršuje Mestni svet Mestne občine Kranj in župan Mestne občine Kranj.
3. člen
Ime zavoda je: Gasilsko reševalna služba Kranj.
Sedež zavoda je: Kranj, Bleiweisova cesta 34.
Skrajšano ime zavoda je: GARS KRANJ.
4. člen
Zavod ima s statutom urejeno organiziranost, organe, njihove pristojnosti, način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in odlokom o ustanovitvi.
5. člen
Zavod ima žig. Uporabo žigov določa organizacijski predpis, ki ga sprejme direktor.
6. člen
Zaščitni znak zavoda je izdelan v obliki ščita z grbom Mestne občine Kranj v sredini, ter stiliziranimi plameni v ozadju. Ob spodnjem robu je napis Gasilsko reševalna služba, v sredini nad grbom pa večji napis Kranj. Zaščitni znak zavoda je zaščiten kot storitvena znamka.
II. DEJAVNOST ZAVODA 
7. člen
Zavod kot javno službo opravlja naslednjo dejavnost v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (SDK 2008):
– O/84.250 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah.
8. člen
Zavod lahko za druge pravne in fizične osebe opravlja naslednje tržne dejavnosti, opredeljene v skladu s SKD 2008, vendar le v obsegu in na način, ki ne ogroža opravljanja javne gasilske službe in je določen s sklepom ustanovitelja:
– C/33.120 Popravila strojev in naprav
– G/46.900 Nespecializirana trgovina na debelo
– G/47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah
– H/49.410 Cestni tovorni promet
– M/71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
– M/71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
– M/74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti
– N/80.100 Varovanje
– N/80.200 Nadzorovanje delovanja varovalnih sistemov
– P/85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
– P/85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.
III. ORGANIZIRANOST IN ORGANI ZAVODA 
9. člen
Zavod je organiziran tako, da so trajno brez prekinitve zagotovljeni varstvo pred požarom, gašenje in reševanje ob požarih, zaščita in reševanje ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter doseganje kar največje učinkovitosti in gospodarnosti delovanja zavoda.
10. člen
Organi zavoda so:
– svet zavoda,
– direktor,
– strokovni vodja,
– strokovni svet.
11. člen
V zavodu se zaradi lažjega obvladovanja nalog in dejavnosti delo organizira po navedenih področjih:
– Direktor
– Strokovni vodja
– Operativa (izmene, služba za vzdrževanje, služba za preventivo)
– Servisne storitve
– Kontrolni organ
– Projektna služba
– Splošna služba (tajništvo direktorja, kadrovska služba, računovodska služba, knjigovodska služba).
Organiziranost zavoda in sistemizacijo delovnih mest z navedbo dela in dejavnosti posameznih področij se podrobneje določi s Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji.
1. Svet zavoda
12. člen
Svet zavoda je organ upravljanja v zavodu. Pristojnosti in odgovornosti sveta zavoda določa odlok o ustanovitvi.
Svet zavoda odloča o zadevah, ki jih določa zakon, odlok o ustanovitvi ali drugi predpisi, ter o zadevah, o katerih ni pristojen odločati drug organ zavoda.
Svet zavoda sestavlja pet članov, in sicer:
– trije predstavniki ustanovitelja,
– enega predstavnika zainteresirane javnosti,
– enega predstavnika delavcev zavoda.
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta in prične teči z dnem konstituiranja sveta zavoda. Po preteku mandata so člani lahko vnovič imenovani oziroma izvoljeni.
Članu sveta zavoda, ki je imenovan oziroma izvoljen po konstituiranju sveta zavoda, se izteče mandat, ko se izteče mandat celotnega sveta zavoda.
13. člen
Član sveta zavoda je lahko razrešen, če sam zahteva razrešitev, če deluje v nasprotju s sklepi sveta zavoda ali če se neopravičeno ne udeleži več kot treh sej sveta zavoda. Razrešitev predlaga svet zavoda, odloči pa organ, ki je člana imenoval oziroma izvolil, po postopku, ki velja za imenovanje oziroma izvolitev.
Po morebitni razrešitvi se imenuje oziroma izvoli nadomestni član. Mandat nadomestnega člana traja do poteka mandata ostalim članom v svetu zavoda.
Predstavniku delavcev zavoda preneha mandat, če mu preneha delovno razmerje v zavodu. Predstavnik delavcev zavoda je lahko razrešen, če ne zastopa interesov delavcev. Razrešitev lahko predlaga najmanj polovica delavcev, ki sprejmejo odločitev na zboru delavcev.
1.1. Volitve predstavnika delavcev zavoda
14. člen
Člana sveta zavoda izvolijo delavci zavoda s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti izvoljen ima vsak delavec, ki je v delovnem razmerju v zavodu.
Za člana sveta zavoda ne more biti izvoljen direktor ali strokovni vodja oziroma poveljnik, ki tudi nimata pravice voliti. Člani volilnih komisij ne smejo kandidirati za člana sveta zavoda (volitve predstavnika delavcev zavoda).
15. člen
Sklep o razpisu volitev za člana sveta zavoda sprejme svet zavoda najpozneje 60 dni pred iztekom mandata.
Z istim sklepom svet zavoda imenuje volilno komisijo. Vanjo so lahko imenovani zaposleni v zavodu razen direktorja ali strokovnega vodja oziroma poveljnika. Komisijo sestavljajo predsednik, dva člana in njihovi namestniki.
16. člen
Volilna komisija opravlja neposredno tehnično delo povezano s pripravo volitev, ugotavlja, ali so predlogi kandidatov sestavljeni v skladu s statutom, sestavi volilni imenik, izvaja volitve, ugotavlja in razglaša izid volitev ter poroča o njih svetu zavoda.
Volilna komisija je sklepčna, če sta navzoči dve tretjini članov oziroma namestniki odsotnih članov.
17. člen
Kandidate za člana sveta zavoda določijo delavci z večino glasov na skupnem ali delnem zboru delavcev, ki ga opravijo zavodu. Delavci morajo predlagati najmanj enega kandidata. Zbor delavcev skliče direktor zavoda najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev.
18. člen
Predlogi kandidatov se predložijo volilni komisiji najpozneje petnajst dni pred dnevom glasovanja. Predlogu je treba priložiti zapisnik zbora delavcev ter soglasje kandidata, h kandidaturi.
19. člen
Volilna komisija v treh dneh od prejema predloga kandidatov preizkusi, ali so predlogi sestavljeni skladno s tem statutom.
Če volilna komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti glede vseh ali glede posamičnih kandidatov, zahteva od predlagatelja, da jih v petih dneh dopolni.
20. člen
Če volilna komisija ugotovi, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti ali da je predlog vložen prepozno, ga zavrže.
21. člen
Volilna komisija odloča s sklepom, na katerega se predlagatelji in kandidati za člana sveta zavoda lahko pritožijo v sedmih dneh po javni objavi sklepa. O pritožbi odloči svet zavoda.
22. člen
Če predlogi kandidatov za člana sveta zavoda nimajo pomanjkljivosti oziroma so bile formalne pomanjkljivosti odpravljene, volilna komisija sprejme sklep o njihovi skladnosti s statutom in jih objavi.
Sklep o zavrženju oziroma ugotovitvi skladnosti s tem statutom, mora volilna komisija izdati najpozneje v treh dneh po vložitvi predloga kandidatov za člana sveta zavoda, če je bil predlog dan v dopolnitev, pa po poteku roka za dopolnitev.
Če kandidat za člana sveta zavoda odstopi od kandidature in ni drugega kandidata za člana sveta zavoda, se kandidacijski postopek za člana sveta zavoda ponovi.
23. člen
Na podlagi prejetih predlogov se sestavi lista kandidatov po abecednem vrstnem redu predlaganih kandidatov, ki vsebuje poleg priimka in imena še datum rojstva.
Volilna komisija razglasi sprejeto kandidatno listo najpozneje pet dni pred dnevom volitev in jo objavi na oglasni deski zavoda. Glasuje se na volišču, ki ga določi volilna komisija.
24. člen
Na glasovnici so navedena imena vseh kandidatov za člana sveta zavoda enako, kot so bili kandidati navedeni na kandidatni listi. Na glasovnici mora biti navedeno, da je treba izvoliti enega člana sveta zavoda.
O glasovanju se piše zapisnik, v katerega se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču ter izid glasovanja na volišču.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
25. člen
Volilni izid na podlagi izida glasovanja na volišču ugotovi volilna komisija in ga razglasi.
26. člen
Za člana sveta zavoda je izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov. Če kandidati prejmejo enako število glasov, člana sveta zavoda določijo z žrebom.
27. člen
Če volilna komisija ugotovi, da so bile pri volitvah na volišču nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču in odredi ponovljene volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanja razveljavljeno. Volilni postopek se ponovi tudi, če na volitvah glasuje manj kot polovica delavcev zavoda.
28. člen
Volilna komisija mora po ugotovitvi volilnega izida poročati o volilnem izidu svetu zavoda.
29. člen
Če predstavniku delavcev zavoda preneha mandat zaradi prenehanja delovnega razmerja v zavodu ali če je predstavnik delavcev zavoda razrešen, se opravijo nadomestne volitve po postopku, opisanem zgoraj.
1.2. Način dela in odločanja sveta zavoda
30. člen
Prvo sejo sveta zavoda v novi sestavi skliče direktor zavoda najkasneje dvajset dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta.
Prvo sejo sveta zavoda do izvolitve predsednika sveta zavoda vodi najstarejši novoizvoljeni oziroma novoimenovani član sveta zavoda.
Člani sveta zavoda na prvi seji izvolijo predsednika sveta zavoda in njegovega namestnika izmed članov, ki so predstavniki ustanovitelja.
31. člen
Svet zavoda je kolegijski organ. Predstavlja in zastopa ga predsednik sveta zavoda, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
32. člen
Predsednik sveta zavoda sklicuje in vodi seje sveta zavoda ter opravlja druge naloge, ki jih določa odlok o ustanovitvi, ta statut ali drugi splošni akti zavoda.
Predsednik sveta zavoda je lahko razrešen na svojo lastno željo in na pobudo sveta zavoda, če zanemarja svoje dolžnosti ali ne ravna skladno z zakonom in splošnimi akti zavoda. Do izvolitve novega predsednika skladno z 29. členom tega statuta, svet vodi namestnik predsednika sveta.
33. člen
Predsednik sveta zavoda poda predlog dnevnega reda in pisno z vabilom obvesti člane sveta o dnevu, uri in kraju seje ter o vsebini dnevnega reda. Vabilo na sejo s celotnim gradivom je treba članom poslati najmanj osem dni pred sejo, v nujnih primerih je ta rok lahko krajši.
Če gre za nujne primere, lahko predsednik, tudi na pobudo direktorja, predlaga korespondenčno sejo. V takem primeru se gradivo posreduje v pisni obliki tik pred korespondenčno sejo. Ta je možna, če gre le za eno zadevo.
Pri korespondenčni seji mora biti naveden zadnji rok za prejetje odgovorov in priložena glasovnica.
34. člen
Predsednik sveta zavoda mora sklicati sejo na zahtevo direktorja zavoda, ustanovitelja ali vsaj dveh članov sveta. Če predsednik sveta zavoda ne skliče seje sveta v osmih dneh po prejemu zahteve, skliče sejo sveta direktor zavoda.
Pobudnik sklica seje mora predlagati dnevni red in pravočasno predložiti gradivo za obravnavo.
35. člen
Svet zavoda je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica vseh članov sveta zavoda.
Svet zavoda odloča z večino glasov vseh navzočih članov sveta zavoda.
Svet zavoda odloča na sejah javno z dvigovanjem rok. S tajnim glasovanjem lahko odloča v primeru volitev, imenovanju ali razrešitev ter kadar se tako odloči večina članov.
36. člen
Sej sveta zavoda se mora udeleževati direktor, razen če svet sklene drugače. Sej sveta se udeležujejo vabljeni strokovni delavci zavoda ali drugi pristojni za pojasnjevanje določenih zadev.
Seje sveta zavoda so praviloma javne. Zaprte za javnost so le, kadar tako sklene svet zavoda.
37. člen
O sejah sveta zavoda se piše zapisnik, ki ga podpišeta zapisnikar in predsednik sveta.
V zapisnik je treba zapisati, kdo se je udeležil seje, kdo je podal predloge sklepov, kdo je razpravljal, ter predloge sklepov in sklepe, ki so bili sprejeti. Zapisane morajo biti tudi zadolžitve za izvedbo sklepov, če to ne izhaja iz sklepa.
38. člen
Seja sveta zavoda se lahko prekine:
– če se naknadno ugotovi, da svet ni sklepčen,
– če tako sklene svet zavoda.
Prekinjena seja sveta se mora nadaljevati v roku 30 dni.
2. Direktor
39. člen
Poslovodni organ zavoda je direktor, ki organizira in vodi delo ter poslovanje zavoda. Njegova pooblastila in naloge določa odlok o ustanovitvi.
40. člen
Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj v skladu z odlokom o ustanovitvi, ki določa pogoje za direktorja, postopek javnega razpisa ter njegovo imenovanje in razrešitev.
Odlok o ustanovitvi določa tudi razloge in pogoje za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja ter trajanje njegovega mandata.
41. člen
Mandat direktorja traja štiri leta. Po poteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
42. člen
Direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, v primerih, ki jih določa odlok o ustanovitvi.
Ustanovitelj mora pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da jih razjasni.
Direktor ima pravico zahtevati sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi, če meni, da je bil kršen postopek, določen za ta namen, in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev, ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v odloku o ustanovitvi.
43. člen
Direktor oziroma oseba, ki jo direktor pooblasti v okviru področja opravljanja delovnih nalog, je podpisnik vseh dokumentov v zvezi z delom zavoda.
V odsotnosti direktorja zavod zastopa in predstavlja oseba, ki jo določi direktor s pisnim pooblastilom, v katerem sta določena obseg in vsebina pooblastil.
Zavod vodi evidenco izdanih pooblastil.
3. Strokovni vodja
44.člen
Strokovni vodja zavoda vodi strokovno delo v zavodu in je zanj odgovoren direktorju.
Strokovni vodja je hkrati tudi poveljnik, ki načrtuje, organizira in vodi celotno operativno delo v poklicni gasilski enoti ter skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme.
45. člen
Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje direktor s soglasjem sveta zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta.
Odlok o ustanovitvi podrobneje določa pogoje za strokovnega vodjo in postopek javnega razpisa za njegovo imenovanje.
Strokovni vodja, ki je član strokovnega sveta zavoda ali oseba, ki je kandidat za strokovnega vodjo in je član strokovnega sveta, se mora v tem primeru izločiti iz razprave in glasovanja o mnenju strokovnega sveta glede imenovanja ali razrešitve strokovnega vodje.
46. člen
Mandat strokovnega vodje traja štiri leta. Po poteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za strokovnega vodjo.
47. člen
Strokovni vodja je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan, v primerih, ki jih določa odlok o ustanovitvi.
Strokovni vodja ima pravico zahtevati sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi, če meni, da je bil kršen postopek, določen za razrešitev, in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev, ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v odloku o ustanovitvi.
4. Strokovni svet
48.člen
Strokovni svet je strokovni posvetovalni organ zavoda.
Strokovni svet ima pristojnosti v skladu z odlokom o ustanovitvi.
49. člen
Strokovni svet sestavljajo vodje izmen, njihovi namestniki in strokovni vodja.
50. člen
Strokovni svet obravnava zadeve iz svoje pristojnosti in sprejema odločitve na sejah, ki se sklicujejo najmanj štirikrat na leto ali na zahtevo večine članov.
Strokovni svet veljavno odloča, če se seje udeleži najmanj polovica članov, odločitev pa je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica prisotnih članov.
51. člen
Delo strokovnega sveta vodi strokovni vodja, ki tudi sklicuje in vodi seje, v njegovi odsotnosti pa član, ki ga strokovni vodja pooblasti.
52. člen
Način dela strokovnega sveta se podrobneje uredi s poslovnikom strokovnega sveta.
IV. UPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM IN SREDSTVI ZAVODA 
53.člen
Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda. Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje v skladu z zakonom, standardi in normativi.
Ustanovitelj daje zavodu v upravljanje sredstva in premoženje s posebnim sklepom v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Medsebojne pravice in obveznosti zavoda in ustanovitelja v zvezi z upravljanjem premoženja ustanovitelja, se določijo s posebno pogodbo.
Zavod samostojno in v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem državne in samoupravnih lokalnih skupnosti upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje. Zavod ne sme odtujiti stvarnega premoženja ali ga obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanovitelju.
54. člen
Zavod mora gospodariti s sredstvi kot dober gospodar skladno s predpisi, ki urejajo pridobivanje in uporabo javnih sredstev.
Zavod pridobiva sredstva za delo na osnovi letnega programa dela, ki ga sprejema svet zavoda:
– iz proračuna Republike Slovenije in ustanovitelja,
– s plačili za storitve,
– iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
Program mora biti usklajen s proračunom ustanovitelja za tekoče leto in ne sme presegati finančnih zmožnosti, glede na predvidena sredstva.
55. člen
Ustanovitelj zavodu zagotavlja sredstva za opravljanje dejavnosti, navedenih v 3. členu odloka o ustanovitvi, v skladu z zakonom, drugimi predpisi in pogodbami, kar se uredi z letno pogodbo o zagotavljanju sredstev iz proračuna v višini, ki je določena z vsakoletnim proračunom ustanovitelja.
Sredstva, ki jih zavod dobi od ustanovitelja so strogo namenska in jih zavod porabi skladno z finančnim načrtom. Z ostalimi viri pa zavod gospodari samostojno, pri tem pa upošteva namembnost uporabe, kjer je tako določeno s pogodbo ali drugim dogovorom o namembnosti porabe pridobljenih sredstev.
S prihodki, ki jih ustvari s povračilom za storitve, ki jih opravlja, ter z drugimi svojimi lastnimi prihodki gospodari samostojno.
56. člen
Presežek prihodkov nad odhodki zavod uporablja le za opravljanje in razvoj svojih dejavnosti v skladu z letnim programom.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča ustanovitelj na predlog sveta zavoda.
O načinu pokrivanja primanjkljaja oziroma zagotovitve manjkajočih sredstev odloča ustanovitelj na predlog sveta zavoda.
V. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOST ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 
57. člen
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu samostojno v svojem imenu in za svoj račun ter sklepa pravne posle v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.
Zavod brez predhodnega soglasja ustanovitelja ne sme sklepati pravnih poslov, s katerim bi obremenil premoženje.
Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s celotnim svojim premoženjem in z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda do višine sredstev, ki so v proračunu ustanovitelja namenjene za opravljanje dejavnosti zavoda v skladu z zakonom in drugimi predpisi, kar morajo upoštevati organi zavoda pri svojih odločitvah.
58. člen
Zavod je zavezan v skladu z določili Zakona o javnih financah sprejeti finančni načrt v 30 dneh po sprejetju proračuna Mestne občine Kranj.
Zavod je dolžan do 28. februarja tekočega leta pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu in ga predložiti ustanovitelju skupaj z zaključnim računom proračuna.
Po sprejetju proračuna za tekoče leto ustanovitelj in zavod skleneta pogodbo o financiranju, na podlagi katere se določi delež sredstev, ki je v tekočem letu namenjen delovanju zavoda ter ostale medsebojne pravice in obveznosti, ki iz tega razmerja izhajajo.
VI. JAVNOST DELA 
59. člen
Delo organov zavoda je javno. Javnost o delu zavoda obvešča direktor ali oseba, ki jo ta pooblasti.
Javnost dela se uresničuje z javnostjo sej sveta zavoda in drugih organov, z odgovarjanjem na postavljena vprašanja in na dane pripombe na organih ter s poročanjem in drugimi oblikami obveščanja delavcev.
Organi zavoda lahko odločijo, da se javnost izključi v primeru obravnave poslovnih skrivnosti, osebnih podatkov in tajnih podatkov, kadar tako določa zakon ali na zahtevo osebe, na katero se nanašajo ti podatki.
VII. VAROVANJE POSLOVNIH SKRIVNOSTI TER OSEBNIH IN TAJNIH PODATKOV 
60. člen
Kot poslovna skrivnost se štejejo listine in podatki:
– ki jih kot take določajo vsakokratno veljavni predpisi, ki jih svet zavoda ali direktor v skladu z zakonom določi kot poslovna skrivnost;
– ki jih zavodu in njegovim organom sporočijo ali posredujejo ali označijo tretje osebe javnega ali zasebnega prava;
– s katerimi se seznanijo zaposleni ob reševalnih akcijah in pri drugem svojem delu.
Določila o poslovni skrivnosti se nanašajo na posredovanje podatkov osebam ali organom zunaj zavoda.
Poslovno skrivnost so dolžni varovati vsi delavci ter člani organov zavoda.
Obveza varovanja poslovne skrivnosti ne preneha s prenehanjem delovnega razmerja ali potekom mandata članu organa zavoda.
Podatke, ki so določeni kot poslovna skrivnost, sme v zakonsko določenih primerih ali če je to nujno za delovanje zavoda drugim osebam ali organom sporočati le direktor zavoda oziroma oseba, ki jo ta pooblasti.
61. člen
Vsi podatki, ki so v skladu z vsakokratno veljavnimi predpisi, zlasti v skladu z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta – GDPR) in Zakona o varstvu osebnih podatkov, določeni kot osebni podatki, in s katerimi se zavod, njegovi organi, delavci in člani organov zavoda seznanijo pri svojem delu, so jih dolžni varovati, uporabljati ali obdelovati tako, kot to določa navedena uredba in zakon ali splošni akt zavoda ali drug veljaven predpis.
62. člen
Vse podatke, ki so v skladu z vsakokratno veljavnimi predpisi, zlasti v skladu z določbami Zakona o tajnih podatkih, določeni kot tajni podatki, in se zavod, njegovi organi, delavci in člani organov zavoda z njimi seznanijo pri svojem delu, so dolžni varovati, uporabljati ali obdelovati tako, kot to določa navedeni zakon ali splošni akt zavoda ali drug veljaven predpis.
VIII. ZAŠČITA IN REŠEVANJE 
63.člen
Zavod opravlja dejavnost, pomembno za zaščito in reševanje ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah.
Priprave in načrti zavoda, ki so izdelani na podlagi ocene ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, morajo biti usklajeni z načrti in drugimi pripravami pristojnega štaba za civilno zaščito.
Opravljanje nalog v zvezi z zaščito in reševanjem je prva dolžnost za vse organe in zaposlene, ne glede na delovne in druge zadolžitve.
Direktor zavoda lahko v nujnih primerih odredi izredne razmere in dežurstvo vseh zaposlenih.
IX. VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU 
64.člen
Zavod je dolžan delavcem zagotavljati varno in zdravo delovno okolje ter sprejemati ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, delavci pa so tudi sami dolžni skrbeti za svoje zdravje ter za svojo varnost in varnost sodelavcev.
Operativni delavci so se upravičeni in dolžni udeleževati periodičnih pregledov psihofizične sposobnosti.
Svet zavoda je dolžan sprejeti program dela in v okviru tega zagotoviti potrebne pogoje in sredstva za varnost in zdravje pri delu in zdravstveno varstvo.
X. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 
65.člen
Poleg statuta ima zavod še splošne akte, s katerimi podrobneje ureja notranjo organiziranost in sistemizacijo delovnih mest, ter druge akte, pomembne za opravljanje dejavnosti, delo in poslovanje zavoda v skladu z zakoni, odlokom o ustanovitvi in drugimi predpisi.
Akt o sistemizaciji delovnih mest v zavodu določi direktor v skladu z veljavno zakonodajo po predhodnem soglasju ustanovitelja skladno z 19. členom odloka o ustanovitvi, kjer se sistemizacija nanaša na delovna mesta, sofinancirana iz proračuna ustanovitelja.
Predlogi aktov, ki urejajo organiziranost dela ter pravice in obveznosti delavcev v zvezi z delom, se pred sprejetjem posredujejo sindikatu, ki v osmih dneh poda svoje mnenje. Svet zavoda mora podano mnenje pred sprejetjem akta obravnavati, se do njega opredeliti in o odločitvi obvestiti sindikat.
Druge splošne akte sprejema direktor zavoda samostojno, če odlok o ustanovitvi ali ta statut za posamične splošne akte ne določa drugače.
Z vsebino aktov direktor seznani svet zavoda in strokovni svet in se z njima tudi posvetuje ob morebitnih nejasnostih ali iskanju rešitev.
Vsi sprejeti splošni akti so objavljeni na oglasni deski. Dostopni pa so tudi v PDF obliki na računalniški mreži.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
66. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Javnega zavoda Gasilsko reševalna služba Kranj, sprejet 11. julija 2008 (Uradni list RS, št. 85/08).
Drugi akti zavoda se morajo uskladiti s tem statutom in v skladu z odlokom o ustanovitvi. Do uskladitve se uporabljajo določbe doslej veljavnih aktov, ki niso v nasprotju s tem statutom.
Postopki, ki so jih zavod ali njegovi organi začeli pred uveljavitvijo tega statuta, se dokončajo po določbah prej veljavnega statuta in jih brez objektivno utemeljenega razloga ne smejo ustaviti in začeti znova.
Ta statut zavoda začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, potem, ko ga je sprejel svet zavoda in je k njemu v imenu ustanovitelja dal soglasje Mestni svet Mestne občine Kranj.
Kranj, dne 8. oktobra 2019
Predsednik sveta zavoda 
Bojan Homan 
Dne 18. 9. 2019 je Mestna občina Kranj s sklepom št. 900-25/2019-7-(52/04) dala soglasje k temu statutu.