Uradni list

Številka 64
Uradni list RS, št. 64/2019 z dne 25. 10. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 64/2019 z dne 25. 10. 2019

Kazalo

2854. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Poslovna cona Jesenice, stran 7746.

  
Na podlagi določil 59. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 109/12, 6/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt, v povezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZureP-2) in na podlagi 14. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/15) je Občinski svet Občine Jesenice na 7. seji dne 10. 10. 2019 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Poslovna cona Jesenice 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta Poslovna cona Jesenice, ki je bil sprejet z Odlokom o zazidalnem načrtu Poslovna cona Jesenice (v nadaljevanju ZN) (Uradni list RS, št. 119/02, 21/05) in z Obvezno razlago Odloka o zazidalnem načrtu poslovna cona Jesenice (Uradni list RS, št. 42/12).
(2) Spremembe in dopolnitve ZN je pod številko projekta 18/17 izdelalo podjetje Atelje Prizma d.o.o., v septembru 2019.
(3) ZN obravnava območje, ki je v Odloku o Občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 110/13, 57/17, 29/18, v nadaljevanju OPN) označeno kot enota urejanja prostora v JES 47 – ZN, ki je namenjeno območju proizvodnih dejavnosti.
2. člen 
Spremembe in dopolnitve ZN vsebujejo:
1. besedilo, ki obsega:
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Zazidalnem načrtu Poslovna cona Jesenice
2. grafični del, ki obsega naslednje načrte:
List 1: Območje »ZN Poslovna cona Jesenice« z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:1000
List 2: Zazidalna oziroma ureditvena situacija, M 1:1000
List 3: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000
3. priloge, ki obsegajo:
smernice in mnenja nosilcev prostora,
obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev ZN
povzetek za javnost.
II. LEGA V PROSTORU – OPIS POTEKA OBMOČJA 
3. člen 
Drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 3. člena odloka se spremenijo, tako da se na novo glasijo:
»(2) Izhodišče za določitev meje predstavlja severozahodni vogal objekta Cesta železarjev 8. Meja poteka proti zahodu po severni meji parcel št. 1247/199, 1247/155, 1247/156, 1247/152, 1247/153, 1247/33, 932/1, 933 in 934/1 do roba brežine cestnega telesa Ceste železarjev in železniškega sveta (parcela št. 1403/42 – goriška proga), kjer se obrne proti zahodu oziroma jugu in nadaljuje po zahodni meji parcel št. 934/1, 933, 932/2, 1246. Nadaljuje po zahodni meji parcele št. 1247/69, 1247/99, 1247/104, 1247/105, 1247/106, 1247/107, 1247/122 do zgornjega roba kanjona Save Dolinke (parcela št. 1247/78), kjer se obrne proti jugovzhodu.
(3) V nadaljevanju poteka ves čas po robu brežine Save Dolinke in prečka zemljišči št. 1247/78 ter 1247/91, naprej poteka po zahodni, južni ter vzhodni parcelni meji zemljišča št. 1247/173. Naprej poteka po zgornjem robu kanjona reke Save Dolinke in prečka zemljišče št. 1247/143 ter delno tudi 1247/77. Od tu naprej poteka meja območja po južni parcelni meji zemljišča 1247/76 do točke, kjer se pravokotno obrne na zemljiško parcelo Ceste železarjev št. 2235/1 ter pri tem seka zemljišča št. 1247/76, 1247/142, 1247/144, 1247/130, 2221/6, 2221/3 ter 2221/11.
(4) V tej točki se obrne proti severozahodu in poteka po južni meji parcel št. 2235/1 in 1456/10 (Cesta železarjev) do izhodiščne točke.
(5) Območje Poslovne cone Jesenice je velikosti cca 29,5 ha.
(6) Parcele, ki so obravnavane z ZN: 934/1, 934/2, 933, 932/1, 932/2, 1246, 1247/32, 1247/33, 1247/31, 1247/34, 1247/69, 1247/153, 1247/152, 1247/156, 1247/155, 1247/157, 1247/151, 1247/150, 1247/158, 1247/154, 1247/159, 1247/118, 1247/99, 1247/117, 1247/104, 1247/105, 1247/106, 1247/22, del 1247/78, 1247/107, 1247/108, 1247/200, 1247/127, 1247/178, 1247/177, 1247/101, 1247/100, 1247/178, 1247/123, 1247/126, 1247/125, 1247/2, 1247/3, 1247/103, 1247/132, 1247/147, 1247/148, 1247/147, 1247/161, 1247/160, del 1247/91, 1247/70, 1247/2, 1247/97, 1247/182, 1247/181, 1247/87, 1247/181, 1247/185, 1247/96, 1247/88, 1247/89, 1247/71, 1247/44, 1247/90, 1247/95, 1247/131, 1247/109, 1247/137, 1247/56, 1247/187, 1247/196, 1247/195, 1247/194, 1247/5, 1247/6, 1247/9, 1247/10, 1247/16, 1247/211, 1247/186, 1247/212, 1247/93, 1247/94, 1247/213, 1247/163, 1247/138, 1247/112, 1247/113, 1247/114, 1247/173, 1247/172, del 1247/143, 1247/115, 1247/139, 1247/164, 1247/214, 1247/215, 1247/216, 1247/217, 1247/218, 1247/219, 1247/15, 1247/14, 1247/13, 1247/12, 1247/11, 1247/8, 1247/7, 1247/20, 1247/21, 1247/22, 1247/45, 1247/188, 1247/189, 1247/27, 1247/193, 1247/203, 1247/202, 1247/201, 1247/204, 1247/205, 1247/206, 1247/18, 1247/28, 1247/191, 1247/190, 1247/198, 1247/19, 1247/81, 1247/82, 1247/171, 1247/53, 1247/170, 1247/220, 1247/46, 1247/47, 1247/73, 1247/49, 1247/74, 1247/51, 1247/52, 1247/134, 1247/41, 1247/42, 1247/17, 1247/54, 1247/221, 1247/222, 1247/135, 1247/59, 1247/224, 1247/67, 1247/223, 1247/169, 1247/168, 1247/207, 1247/208, 1247/60, 1247/61, 1247/62, 1247/63, 1247/64, 1247/65, 1247/66, 1247/36, 1247/37, 1247/38, 1247/39, 1247/40, 1247/50, 1247/210, 1247/209, 1247/164, 1247/115, 1247/139, 1247/180, del 1247/76, 1247/24, 1247/25, 1247/83, del 1247/142, 1247/140, del 1247/144, 1247/129, del 1247/130, 1247/26, 1247/128, 1247/141, 1247/183, 1247/184, 1247/145, 1247/146, del 2221/6, del 2221/3, del 2221/11, del 1456/10, del 1456/9, vse k.o. Jesenice.
(7) Meja območja zazidalnega načrta je prikazana grafično na Listu 1: Območje »ZN Poslovna cona Jesenice« z obstoječim parcelnim stanjem, v merilu M 1:1000. Kartografska podlaga je geodetski načrt izdelan v februarju 2017.«
4. člen 
Drugi odstavek 4. člena odloka se spremeni tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(2) Znotraj območja ZN so predvidene naslednje dejavnosti:
– upravno središče,
– industrijska proizvodnja,
– proizvodnja na obrtni ravni,
– skladiščenje vseh vrst blaga,
– trgovina široke potrošnje na drobno in debelo, storitvene dejavnosti,
– gostinstvo.«
V tretjem odstavku 4. člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:
»Ustreznost posegov se dokazuje z elaboratom strokovne ocene vplivov na okolje oziroma enakovrednim elaboratom v skladu z veljavno zakonodajo.«
Črta se peti odstavek 4. člena.
5. člen 
Besedilo 5. člena odloka se spremeni, tako da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Grafične priloge zazidalnega načrta prikazujejo:
List 1: Območje »ZN Poslovna cona Jesenice« z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:1000
List 2: Zazidalna oziroma ureditvena situacija, M 1:1000
List 3: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:1000.«
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN FUNKCIONALO OBLIKOVALSKE REŠITVE, ZAGOTAVLJANJE KVALITETE POSEGOV TER DOVOLJENJE TOLERANCE 
6. člen 
Prvi in drugi odstavek 6. člena odloka se spremenita tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Območje ZN je namenjeno za proizvodne, industrijske, javno gospodarske, oskrbne, storitvene in upravne dejavnosti (upravno središče občine). Predvideva se predvsem sanacija degradiranih območij Železarne. Sanacijo pomeni umestitev novih sodobnih programov v območje.
(2) Območje ZN je razdeljeno na posamezna območja: A, B, C, D, D1 in E.
– območje A – je namenjeno upravno trgovski dejavnosti,
– območje B – je namenjeno energetskim objektom ter objektom in napravam daljinskega ogrevanja mesta Jesenice,
– območje C – je namenjeno industrijski dejavnosti,
– območje D – je območje obstoječih objektov, ki se namenijo industrijski dejavnosti,
– območje D1 – območje, ki se nameni industrijski dejavnosti z možnostjo ureditve parkirišča za tovornjake in črpalko za tovorna vozila,
– območje E – območje namenjeno objektom in napravam prometne infrastrukture ter gradnji cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov, tako daljinskih kot lokalnih (območje gospodarske javne infrastrukture).«
Tretji, četrti in peti odstavek 6. člena odloka se črtajo.
7. člen 
7. člen odloka se spremeni, tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) V vseh območjih urejanja (A, B, C, D, D1, E) je dovoljeno:
1. Dopustni objekti (enostavni, nezahtevni, manj zahtevni in zahtevni):
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI
– Gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, prenosnega plinovoda z objekti (MRP), toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja in objektov do vključno 110 kV, podzemnega elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in poti ter ostalih komunalnih priključkov je dovoljena na celotnem območju ZN, ne glede na namensko rabo
– gradnja železniških industrijskih tirov
– gradnja druge gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena
– gradnja druge gospodarske javne infrastrukture tudi v zasebni lasti
– urejanje in vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin (ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja in postavitev urbane opreme)
– ureditev dostopov za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih)
– vzdrževanje cest
– gradnja in vzdrževanje parkirnih površin
– postavitev ekoloških otokov
– gradnja podpornih zidov
– postavitev spominskih obeležij, skulptur, znamenj
– postavitev ograj
– postavitev objektov za oglaševanje
– gradnja novih baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov – dovoljena je postavitev vetrnih elektrarn do moči največ 20 kW, ki se jih sme postavljati na objektih, kot prosto stoječe agregate pa povsod.
2. Vrste dopustnih posegov:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
3. Merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov
(a) Oporni zidovi morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 0,5 m. Manjši odmiki so možni ob predhodnem pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(b) Ograjevanje parcel naj se izvede z žičnimi ograjami, ki so lahko tudi višje od 1,80 m. Ograjevanje z zidovi je dovoljeno le, če je zid del objekta ali namenjen zaščiti objekta (npr. protihrupni) in je to izkazano v projektni dokumentaciji. Protihrupne ograje so lahko višje (do 3,60 m). Protihrupne ovire se lahko izvedejo tudi kot fotovoltaični elementi.
(c) Ograje ne smejo poslabšati – prometno varnostnih razmer. Ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, pridobiti je potrebno soglasje lastnika zemljišča.
(č) Za lastne potrebe je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na lastniških parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom podjetja, znakom podjetja, nalepkami, zastavami, simboli podjetja, izdelka, storitve in podobno ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objekti za oglaševanje ne smejo zmanjševati varnosti udeležencev v cestnem prometu.
(d) Pri gradnji komunalne in prometne infrastrukture ni potrebno zagotavljati odmikov od parcelnih meja.
(e) Rekonstrukcije komunalnega omrežja je treba izvajati časovno usklajeno glede na druge komunalne vode v istem koridorju. Dela je potrebno uskladiti z deli na cestah, javnih površinah (pločniki, trgi, kolesarska steza ...) oziroma na objektih v soseščini.
(f) Dovoljena je delitev zemljiških parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture.
(g) Višinske razlike na zemljišču se urejajo s travnatimi brežinami. Z opornim zidom se sme zavarovati brežino, kadar drugačna zavarovanja brežine niso možna.
(h) Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v prostoru. Umeščen mora biti na dobro dostopnem mestu.
(i) Dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov.
(j) Dopustne so raziskave geotermičnih virov, izrabe sončne energije za ogrevanje in proizvodnjo energije pod pogojem, da raziskave in postavitve trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(k) Dopustna je uporaba oziroma postavitev sončnih celic za elemente streh, fasad in tudi kot prostostoječe sklope. Elementi lahko presegajo višino slemena največ 0,5 m.
4. Merila in pogoji za oblikovanje zunanjih površin
(a) Na stavbnih zemljiščih je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov. Prostorske potrebe se lahko zagotovijo tudi na drugih zemljiščih s pisnim dogovorom lastnika zemljišča.
(b) Parkirna mesta in parkirišča se zasadijo z visokostebelno vegetacijo. Proste površine parcel se zazelenijo.
(2) Splošna določila za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih urejanja A, B, C, D, D1
1. Dopustni objekti
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI
– v skladu z veljavno zakonodajo.
2. Dopustni posegi
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
3. Merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov
(a) Strehe: dovoljene so strehe vseh naklonov, kritine naj bodo sivih barv oziroma opečnato rdeče ali rjave barve. Kritine ne smejo biti odsevne.
(b) Pri vzdolžnih objektih je sleme objekta vzporedno z daljšo stranico objekta.
(c) Fasade: dovoljene so fasade iz vseh materialov v svetlih barvah oziroma v spektru sivih in različnih zemeljskih barv. Dopustni so tudi fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih toplih barv. Fasade morajo biti neodsevne.
(č) Nezahtevni in enostavni objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta.
(d) Nezahtevni, enostavni in začasni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske infrastrukture, ampak so lahko priključeni samo na obstoječe priključke.
(e) Začasni objekt, namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih opravljanja te dejavnosti.
(f) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru steklenjakov, zimskih vrtov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na novem stavbnem zemljišču bolj smiselna streha nižjega naklona. Strešna kritina nadstreškov s tlorisno površino do 30 m² je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Čopi in strešne frčade na nezahtevnih in enostavnih objektih niso dopustne.
(g) Najbolj izpostavljeni deli nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti od meje sosednjih parcel odmaknjeni najmanj 1,50 m. Odmiki so lahko manjši od navedenih, če se predložijo soglasja lastnikov sosednjih parcel in so hkrati izpolnjene zahteve predpisov s področja požarne varnosti in zahtevani odmiki od komunalne infrastrukture.
4. Merila in pogoji za oblikovanje zunanjih površin
(a) Na stavbnih zemljiščih je treba zagotoviti vse prostorske potrebe za nemoteno uporabo objektov. Prostorske potrebe se lahko zagotovijo tudi na drugih zemljiščih s pisnim dogovorom lastnika zemljišča.
(b) Parkirna mesta in parkirišča se zasadijo z visokostebelno vegetacijo. Proste površine parcel se zazelenijo.
(3) Splošna določila za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov na območjih urejanja A, B, C, D, D1
1. Dopustni objekti
MANJ ZAHTEVNI IN ZAHTEVNI OBJEKTI:
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti, razen 24202 Drugi kmetijski gradbeno inženirski objekti in 24204 Pokopališča,
– 21 Objekti prometne infrastrukture,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
2. Dopustni posegi
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
3. Merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov
(a) Največja dovoljena višina: 17 m od kote urejenega terena oziroma pri rekonstrukciji objekta dovoljeno odstopanje 10 % od najvišje dovoljene višine objektov. Izjema so morebitni dimniki ali druga tehnološka oprema, potrebna za nemoteno obratovanje objekta.
(b) Gabariti: tlorisni gabariti niso predpisani.
(c) Strehe: dovoljene so strehe vseh naklonov, kritine naj bodo sivih barv oziroma opečnato rdeče ali rjave barve. Kritine ne smejo biti odsevne. Osvetlitev podstrešnih prostorov in mansard je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
(č) Pri vzdolžnih objektih naj bo sleme objekta vzporedno z daljšo stranico objekta.
(d) Fasade: dovoljene so fasade iz vseh materialov v svetlih barvah oziroma v spektru sivih in različnih zemeljskih barv. Dopustni so tudi fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih toplih barv. Fasade morajo biti neodsevne.
(e) Spremembe namembnosti objektov so dopustne za dejavnosti, ki so dopustne v posameznem območju urejanja.
(f) Najbolj izpostavljeni deli zahtevnih in manj zahtevnih objektov morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 2,50 m oziroma najmanj toliko, kolikor zahtevajo predpisi s področja požarne varnosti, zaščite pred hrupom in zahtevani odmiki od komunalne infrastrukture. Odmiki so lahko manjši od navedenih, če se predložijo soglasja lastnikov sosednjih zemljišč k manjšemu odmiku ter so hkrati izpolnjene zahteve predpisov s področja požarne varnosti, zaščite pred hrupom in zahtevani odmiki od komunalne infrastrukture.
(g) Pri rekonstrukciji obstoječih objektov je potrebno izboljšati njihove toplotne karakteristike v skladu z veljavno zakonodajo.
(4) Poleg splošnih določil za območja A, B, C, D, D1 in E veljajo za posamezno območje tudi posebna določila:
V območju A so poleg dopustnih manj zahtevnih in zahtevnih objektov dovoljeni tudi:
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti.
V območju B so poleg dopustnih manj zahtevnih in zahtevnih objektov dovoljeni tudi:
– 23 Industrijski gradbeni kompleksi,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij.
V območju C in D so poleg dopustnih manj zahtevnih in zahtevnih objektov dovoljeni tudi:
– 124 Stavbe za promet ter stavbe za izvajanje komunikacij,
– 125 Industrijske stavbe in skladišča,
– 23 Industrijski gradbeni kompleksi,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (samo na parc. št. 1247/93, 1247/94 in 1247/163).
V območju D1 so poleg dopustnih manj zahtevnih in zahtevnih objektov dovoljeni tudi:
– 121 Gostinske stavbe,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 124 Stavbe za promet ter stavbe za izvajanje komunikacij,
– 125 Industrijske stavbe in skladišča,
– 23 Industrijski gradbeni kompleksi.«
8. člen 
8. člen odloka se spremeni, tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Sestavni del projektne dokumentacije mora biti tudi geološko ali geomehansko poročilo o pregledu temeljnih tal.
(2) Objekti se lahko podkletijo le v primeru, da bodo geološke in hidrološke raziskave pokazale možnost glede na stabiliziranost temeljnih tal, ki so predvsem v vzhodnem delu v celoti nasuta.
(3) Objekte je treba graditi potresno varno, v skladu z veljavno zakonodajo. Pri izdelavi projektne dokumentacije, je treba upoštevati projektni pospešek tal, ki ga za območje predvideva veljavna zakonodaja.
(4) Gradnja mora biti skladna z veljavno zakonodajo, ki opredeljuje varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v skladu z zakonodajo, ki opredeljuje gradnjo zaklonišč.
(5) Zagotavljati je treba ustrezno požarno varnost v skladu z veljavno zakonodajo.«
IV. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN 
9. člen 
9. člen odloka se spremeni tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»(1) Predvideni so zeleni pasovi vzdolž prečnih cest ZN območja. Zeleni pas se uredi tudi vzdolž industrijske ceste skupaj s kolesarsko stezo. Vzdolž kolesarske steze se lahko uredijo posamezna postajališča z urbano opremo (npr: klopi, pitniki, fontane ...), z vadbenimi objekti ter s spominskimi obeležji.
(2) Zunanje ureditve se morajo urediti v enem nivoju, ki je usklajen z višinskim potekom industrijske ceste, prečnih povezav in povezovalne ceste. Cestne površine morajo ustrezati zakonskim predpisom. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območju križišč in dovozov morajo biti utrjene in brez arhitekturnih ovir. Višinske razlike se premostijo s stopnicami in klančinami, ki morajo upoštevati zahteve funkcionalno oviranih.
(3) Vse proste površine se morajo urediti kot zelenice.«
10. člen 
Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»9.a člen 
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu. Za vse nove ureditve in posege je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest.
(3) Cestni priključki na državno cesto z območja obravnavanega prostorskega akta morajo biti ustrezno urejeni.«
V. PROMETNA UREDITEV OBMOČJA 
11. člen 
10. člen odloka se spremeni tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Motorni promet
(1) Kompleks Poslovne cone Jesenice je povezan z industrijsko cesto, ki poteka po južni strani območja in obstoječo Cesto železarjev, ki omejuje območje na severni strani s širšim območjem mestne cestne strukture. Ti dve cesti povezujejo tri prečne ceste.
(2) Industrijska cesta (vzdolžna cesta 1) povezuje prečno cesto 1 in prečno cesto 3 po južnem robu območja ZN. Industrijska cesta je opremljena z enostranskim pločnikom, s kolesarsko stezo, razsvetljavo in urbano opremo (klopi, smetnjaki, informacijski bloki). Na obravnavanem območju je prepovedano parkiranje na cesti.
(3) Prečni cesti pri »Glavnem vhodu« (prečna cesta 2) ter pri »Rotomatiki« (prečna cesta 3) sta sestavljeni iz vozišča profila vsaj 2x3,00m, zraven je predviden hodnik za pešce širine do 1,60m. Prečni cesti se opremita tudi z javno razsvetljavo in urbano opremo (klopi, smetnjaki ...) v zelenem pasu vzdolž ceste.
(4) Prečna cesta iz krožišča, mimo »Upravne enote« (prečna cesta 1) je že izvedena.
(5) Vzdolžne ceste 1, 2 in 4 so sestavljene iz vozišča profila vsaj 2x3,00 m. Zraven je pri vseh cestah dovoljena izvedba hodnika za pešce širine do 1,60 m. Predvidena je tudi izvedba javne razsvetljave.
(6) Vzdolžna cesta 3 se lahko uredi tudi kot enosmerna povezava zaradi prilagoditve vozišča razpoložljivi širini.
Železniški promet
(7) Druga prometna navezava območja je železnica. Železniški tiri se ohranjajo v odvisnosti od potreb uporabnikov oziroma se odstranijo, če se tako dogovorijo uporabniki tirov in lastniki zemljišč, kjer tiri potekajo, po pisni ugotovitvi, da tiri niso več potrebni. Novi železniški tiri se lahko gradijo v vseh območjih.
(8) Prehodi preko industrijske ceste in prečnih ter vzdolžnih cestnih povezav morajo biti peronizirani.
Mirujoči promet
(9) V sklopu ureditve območja je predvidena ureditev ustreznega števila parkirnih mest pred vhodi v objekte in centralno parkirišče v upravnem centru in zahodno od območja Rotomatike. Parkirišče v upravnem centru se lahko izvede v dveh nivojih ali kot parkirna hiša.
(10) Parkirišče tovornih vozil se lahko predvidi v vseh območjih urejanja, ki niso namenjeni koridorjem gospodarske javne infrastrukture.
(11) Tovorna, transportna, dostavna in osebna vozila lahko parkirajo tudi na manipulacijskih in funkcionalnih površinah posameznih uporabnikov, če so te zadostne velikosti.
(12) Ob upoštevanju zakonodaje (ustrezna velikost parcele, predpisana izgradnja z lovilci olj ...) lahko vsak investitor na svojem zemljišču zgradi parkirišče za svoje potrebe. Zagotoviti je potrebno ustrezno število širših parkirnih mest za invalide.
(13) Velikosti parkirnih mest za dostavna, tovorna in transportna vozila se morajo izvesti v skladu s predpisi in morajo ustrezati zahtevam, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja.«
12. člen 
Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen 
(1) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki so v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo samo s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
Gospodarska javna infrastruktura mora potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(2) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma morajo biti umeščeni v prostor tako, da sta omogočena nemotena obratovanje in vzdrževanje ter da je možno priključevanje objektov nanje.
(3) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Trase in jaški gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati izven vozišča; kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.«
VI. KOMUNALNA IN ENERGETSKA UREDITEV 
13. člen 
11. člen odloka se spremeni tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Splošno:
(1) V grafičnem delu prostorskega akta so označeni koridorji za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture.
(2) Samostojni ali skupinski priključki na gospodarsko javno infrastrukturo se lahko izvajajo tudi izven označenih koridorjev.
Vročevod
(3) Celotno območje za kritje toplotnih potreb uporablja vročevodno energijo in se navezuje na to omrežje. Uporaba drugih energentov je dopustna izjemoma, če to pogojuje tehnološki proces.
(4) Ne glede na določila prejšnjega odstavka, je dopustna izvedba ogrevanja z uporabo obnovljivih virov energije ali koriščenje toplote za ogrevanje iz soproizvodnje električne in toplotne energije, v skladu z veljavno zakonodajo.
Kanalizacija
(5) Vsi obstoječi in predvideni objekti, kjer je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.
(6) Kanalizacija dela območja se vodi v obstoječ kolektor, ki poteka mimo trgovskega centra in nadaljuje po Cesti železarjev. Drugi del se naveže na sekundarni kanalizacijski vod, ki bo potekal ob industrijski cesti. Posebej naj se obdelajo tehnološke vode. Meteorne vode se vodijo v ločeno meteorno kanalizacijo.
(7) S parkirišč se površinske vode vodijo preko lovilcev olj (če so zahtevani z drugimi predpisi) v meteorno kanalizacijo, ki se ločeno vodi v recipient. Poleg zalednih voda se na obravnavane površine iztekajo tudi površinske vode, katere se odvodnjavajo v strugo Save Dolinke. Odvodnjavanje je predvideno delno s travnatimi muldami, ki imajo zaobljeno dno in brežine, delno s cevnimi in betonskimi prepusti.
(8) Na področju hudournika Ukova je izveden daljši prepust, ki se ne spreminja. Cevni prepusti pod potmi in cestami so tipske izvedbe.
(9) V projektih je treba dimenzioniranje prilagoditi maksimalni propustnosti.
Vodooskrba
(10) Obstoječe vodovodno omrežje bivše železarne je staro in potek ni znan v celoti. Območje se v celoti priključuje na obstoječe vodovodno omrežje mesta Jesenic. Novo vodovodno omrežje minimalnih dimenzij DN 200 bo potrebno obdelati projektno, prav tako posamezne priključke.
(11) Za celotno območje se izvede hidrantno omrežje ob upoštevanju obstoječih vodovodnih napeljav.
Električno omrežje
(12) Območje Poslovne cone Jesenice se priključuje na električno omrežje preko obstoječih in novih transformatorskih postaj. Do posameznih objektov se predvidijo nizkonapetostni priključki. Vse električno omrežje na celotnem območju urejanja je treba graditi kot kabelsko kanalizacijo. Močnejši porabniki se lahko napajajo iz SN omrežja preko lastnih transformatorskih postaj.
(13) Javna razsvetljava je predvidena ob industrijski cesti, prečnih povezavah in sekundarnih vzdolžnih povezavah ter na javnih parkiriščih upravnega centra in parkiriščih v obravnavanem območju. Uporabijo naj se popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in neprodušnim steklom, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Uporabi naj se sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV spektru.
Telekomunikacijsko omrežje
(14) Območje bo v celoti na novo priključeno na telekomunikacijsko omrežje. Omrežje se predvidi v komunalnem koridorju in dostopnih cestah. Komunikacijsko omrežje je treba graditi v kabelski kanalizaciji.
Plinovod
(15) Plinifikacija se izvede glede na potrebe bodočih investitorjev. Plinovod se prvenstveno izvaja znotraj predvidenih koridorjev gospodarske javne infrastrukture, dopustna pa je tudi izvedba izven predvidenih območij. Dovoljena je gradnja prenosnega plinovoda z objekti. Prenosni plinovod bo grajen znotraj predvidenih koridorjev gospodarske javne infrastrukture, dopustna pa je tudi izvedba izven predvidenih območij. Na prenosnem plinovodu je dovoljena gradnja primopredajnih postaj. Njihova lokacija mora biti skladna s področno zakonodajo.
Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
(16) Zbiranje in odvoz odpadkov se uredi v skladu z veljavno zakonodajo.
(17) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da je dostopno z vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se ob soglasju pristojne mestne službe za promet in gospodarjenje z odpadki na javni površini določi potrebno površino za zbirno mesto. Zbirno mesto mora biti na utrjeni površini in lahko zaščiteno z nadstrešnico in ograjo.
(18) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah, pločnikih, zelenicah in vizualno izpostavljena. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(19) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih uredijo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij).«
VII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA 
14. člen 
12. člen odloka se spremeni tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Varstvo kulturne dediščine
(1) Na območju zazidalnega načrta ni kulturnih spomenikov.
Varovanje površinske zemljine
(2) Zunanja ureditev objektov se prilagaja obstoječi ureditvi v območju. Z zunanjo ureditvijo se uredijo travnate površine in zasaditve. Zaradi plitve humusne plasti je potrebno pazljivo ravnanje z zemljo in humusom, tako da se z vseh površin, ki jih zavzema poseg zazidave, humus deponira in kasneje uporabi za izvedbo zunanjih ureditev okrog objektov. Isto je treba predvideti tudi deponije za material s tras infrastrukture, ki jih je treba prekriti s humusom in zatraviti.
Varovanje voda
(3) Obravnavano območje se nahaja izven zavarovanih območij podtalnice ali drugega vodnega vira, zaradi tega za območje urejanja niso predvideni posebni dodatni ukrepi. V primeru, da se pojavi problem prelivanja vodotokov izven območja urejanja, je na vstopih v poslovno cono treba namestiti protipoplavne vreče.
(4) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
Odvajanje fekalnih odpadnih voda naj bo izvedeno skladno z veljavno zakonodajo ter s soglasjem pristojnega soglasodajalca in upravljalca javnega omrežja.
Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z veljavno zakonodajo. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati oziroma jih speljati v obstoječo meteorno kanalizacijo območja.
Čopov graben je speljan v meteorno kanalizacijo preko katere se razpršeno odvaja v vodotok.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(7) Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v prečne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
Varstvo zraka
(8) Novi objekti z izbiro ekološko primernega goriva skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Jesenice ali pa s priključkom na vročevod dodatno ne bodo onesnaževali zraka.
(9) Potrebno je upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva okolja, ki se nanašajo na mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednosti. Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti.
Varstvo pred požarom
(10) Požarno varstvo je potrebno zagotoviti v skladu z veljavno zakonodajo.
(11) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem novem cestnem omrežju. Potrebna je izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja, da oskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Z ustrezno razmestitvijo objektov se zagotavljajo odmiki ali pa se s protipožarnimi ločitvami objektov zagotovljajo pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Vse povozne površine, ki so namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti ustrezno projektirane in utrjene.
(12) Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati področno zakonodajo.
(13) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine mora biti opredeljen v PGD projektih in to skladno z veljavno zakonodajo.
Varstvo pred hrupom
(14) Predvidene funkcije ne smejo presegati dovoljenih ravni hrupa, ki jih opredeljuje veljavna zakonodaja.
Ohranjanje narave
(15) Na območju naravne vrednote je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– Ohranja se obrežna vegetacija in se še dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami (vrbe).
– Vse objekte in naprave je potrebno ustrezno komunalno urediti (priključek na kanalizacijo in čistilno napravo).
– Vodotok se ureja sonaravno (Neravne oziroma razgibane kamnite zložbe brez vidnega betona, ki omogočajo vrtinčenje vodnega toka in prezračenje vode. Oporni zidovi niso zaželeni. Ob morebitnem urejanju obrežja je potrebno upoštevati princip renaturiranja struge – posnemanje meandrov s skupinami skal ali z večjimi skalami samicami za razgibavanje vodnega toka struge, ki hkrati omogoča nastajanje novih prodišč, ki so podlaga za nastajanje novih biotopov, kar prispeva k večji biotski pestrosti območja).
– Naravni meander na jugozahodnem robu območja urejanja se v primeru urejanja struge ohranja.
– Gradbenega in izkopanega materiala (prod, zemlja, jalovina, že deponiran material) se ne odlaga v strugo, ampak se odpelje na za to urejeno deponijo.
– Sanirajo se neurejene deponije na območju urejanja, kot tiste, ki segajo na območje naravne vrednote (izcedne vode in meteorne vode je potrebno predhodno očistiti pred izlivom v vodotok).
– Ohranijo se prodišča v strugi, tako sveža prodišča, kot tista, ki se zaraščajo z vegetacijo zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti območja.
– Za osvetljevanje zunanjosti objektov, zunanjih površin (parkirišča, manipulacijske površine ...) in cest naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in neprodušnim steklom, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; uporabi se sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV spektru.
– Na mestu iztokov tehnoloških voda ali meteornih voda v vodotok naj se izvaja redni monitoring kakovosti vode. Poleg splošnih parametrov naj se spremljajo tudi ekotoksikološki, mikrobiološki ter anorganski in organski parametri (glede na vrsto industrijske dejavnosti).«
15. člen 
Za 12. členom odloka se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»(1) Parcelacija zemljišč lahko odstopa od predvidene parcelacije v grafičnem delu, pri čemer je treba zagotoviti dostop do vseh novo nastalih parcel.
(2) V kolikor je na zemljišču, ki je predmet parcelacije, zgrajena ali s prostorskim aktom predvidena gradnja gospodarske javne infrastrukture, mora lastnik zemljišča, istočasno odmeriti tudi koridor omenjene infrastrukture. Pred parcelacijo posameznega zemljišča mora pooblaščeni geodet pri občinskem organu za urejanje prostora pridobiti pogoje za parcelacijo zemljišč na katerih je že izvedena ali je s prostorskim aktom predvidena gradnja gospodarske javne infrastrukture.
(3) V primeru potrebe po večjem zemljišču, je dovoljeno tudi združevanje manjših parcel.«
VIII. FAZNOST IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ 
16. člen 
13. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Do začetka izvajanja ZN ostanejo zemljišča v dosedanji rabi. Lahko se izvaja komunalna oprema območja in odstranjujejo neuporabne naprave in objekti na osnovi ustreznih upravnih dovoljenj.
(2) ZN se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne, in sicer:
I. faza – komunalno urejanje območja
Zgradi se industrijska cesta (vzdolžna cesta 1) ter prečne in vzdolžne cestne povezave. Izvedejo se primarni vodi komunalnih naprav, po projektih pa se izvede tudi sekundarno omrežje komunalnih napeljav, kar bo predstavljalo komunalno ureditev parcel. Novi železniški tiri se lahko gradijo neodvisno od gradnje cestnega omrežja, v drugih fazah, odvisno od potreb investitorjev po njihovi gradnji. Ne glede na navedeno pa mora biti križanje cestne in železniške infrastrukture izvedeno skladno z veljavnimi predpisi.
II. faza – izvajanje pozidave območja
Vsak objekt ali skupina objektov oziroma tehnična rešitev, ki zagotavlja funkcionalno celoto in uporabo objekta oziroma posameznega dela, lahko predstavlja samostojno fazo.
III. faza – adaptacija, rekonstrukcija obstoječih objektov ali odstranitev in gradnja novih objektov s funkcionalnimi površinami, ki se ohranijo.«
IX. TOLERANCE 
17. člen 
V 14. členu odloka se črtata četrti in peti odstavek, šesti odstavek pa se spremeni in postane nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Tolerance pri objektih so naslednje:
– odstopanja višinskih gabaritov niso dovoljena,
– odstopanja glede namenske rabe objektov so dovoljena v primeru, da se dokaže upravičenost in ekološka neoporečnost (energetski objekti, parkirna hiša, vodooskrbni objekti, toplotne postaje oziroma oskrbni objekti).«
18. člen 
Za 14. členom odloka se doda nov 14.a člen, ki se glasi:
»(tolerance pri posegih v območje E) 
(1) V kolikor bi investitor gradnje osnovnega objekta (dovoljena investicija po tem odloku)v območjih C, D in D1, zaradi tehnološkega procesa, moral posečiv del območja E, ki predstavlja prečno cesto 2 ali prečno cesto 3 ter vzdolžno cesto 2 ali vzdolžno cesto 4, kot je določeno v 10. členu tega odloka, je takšen poseg dovoljen, pod pogojem, da je prestavitev zgrajene gospodarske javne infrastrukture funkcionalno, tehnično in gradbeno možno izvesti. Investitor mora predhodno na lastne stroške pridobiti vso ustrezno dokumentacijo (projektno dokumentacijo v skladu z veljavno zakonodajo) in upravna dovoljenja (gradbeno in uporabno dovoljenje) ter izvesti prestavitev zgrajene gospodarske javne infrastrukture, ki poteka po potencialno prizadetih parcelah, vključno s prilagoditvijo eventualnih priključkov. Pred izvedbo prestavitve gospodarske javne infrastrukture je investitor dolžan na lastne stroške izvesti tudi geodetsko odmero in spremembo lastniškega stanja ter po pridobitvi uporabnega dovoljenja novo gospodarsko javno infrastrukturo, skupaj z zemljišči, prenesti v last Občine Jesenice.
(2) V primeru posegov v območje prečnih in vzdolžnih cest iz prejšnjega odstavka tega člena, kjer gospodarska javna infrastruktura še ni zgrajena, je poseg dovoljen pod pogojem, da je prestavitev trase predvidne gospodarske javne infrastrukture na novo lokacijo funkcionalno, tehnično in gradbeno izvedljivo. Investitor mora predhodno na lastne stroške zagotoviti nov potek teh povezav na drugi lokaciji v območjih C, D in D1 (geodetska odmera in ureditev lastniških razmerij v korist Občine Jesenice). V kolikor je za gradnjo gospodarske javne infrastrukture že pridobljena projektna dokumentacija in/ali upravna dovoljenja je dolžan investitor občini Jesenice povrniti stroške za spremembo projektne dokumentacije in/ali spremembo upravnega dovoljenja.
(3) V primeru posegov iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora investitor predhodno z obrazloženo pisno vlogo seznaniti občino in od nje pridobiti soglasje k predlagani ureditvi. V primeru, da investitor v koridorje, predvidene za gradnjo gospodarske javne infrastrukture posega samo s priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, soglasje ni potrebno. Lastniška in ostala razmerja iz prvega in drugega odstavka tega člena se urejajo s posebno pogodbo.«
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA 
19. člen 
V tretji alineji prvega odstavka 15. člena odloka se za besedo »zemljo« izbriše besedna zveza »v skladu z Odlokom o ravnanju s plodno zemljo«, ostalo besedilo te določbe ostane nespremenjeno.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
20. člen 
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma drugi upravni postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka in se nanašajo na območje, ki ga ureja ZN, se končajo po določbah do sedaj veljavnega Odloka o Zazidalnem načrtu poslovna cona Jesenice (Uradni list RS, št. 119/02, 21/05) in Obvezne razlage Odloka o zazidalnem načrtu poslovna cona Jesenice (Uradni list RS, št. 42/12).
21. člen 
Spremembe in dopolnitve ZN so na vpogled pri pristojnem organu za urejanje prostora Občine Jesenice in Upravne enote Jesenice.
22. člen 
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-20/2018
Jesenice, dne 10. oktobra 2019
Župan 
Občine Jesenice 
Blaž Račič