Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2019 z dne 11. 10. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2019 z dne 11. 10. 2019

Kazalo

2697. Poslovnik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije, stran 7366.

  
Na podlagi 11. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet romske skupnosti Republike Slovenije na redni seji dne 21. 9. 2019 sprejel spremenjen
P O S L O V N I K 
Sveta romske skupnosti Republike Slovenije 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) S tem poslovnikom se urejajo splošne določbe, organizacija Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju Svet), njegovi organi, pristojnosti in način odločanja, druga vprašanja, pomembna za njegovo delovanje in poslovanje, kot so zastopanje sveta in obveščanje javnosti, ter končne določbe.
(2) Za člana Sveta romske skupnosti se na podlagi tega poslovnika uporablja naziv član sveta romske skupnosti oziroma skrajšano članica ali član sveta.
2. člen 
(1) Svet predstavlja in zastopa njegov predsednik oziroma predsednica (v nadaljevanju: predsednik).
(2) V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika sveta na podlagi pisnega pooblastila predsednika sveta zastopa svet podpredsednik oziroma podpredsednica (v nadaljevanju: podpredsednik) sveta ali sekretar oziroma sekretarka (v nadaljevanju: sekretar) sveta.
(3) Če predsednik ne določi podpredsednika, ki naj ga nadomešča ali če predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
3. člen 
(1) Sedež sveta je v Murski Soboti.
(2) Žig sveta je okrogel z napisom: »Svet romske skupnosti Republike Slovenije«.
4. člen 
Svet je oseba javnega prava. Pravno osebnost pridobi z dnem ustanovitve.
5. člen 
(1) Delo sveta in njegovih organov je javno.
(2) Seje sveta ali obravnava posameznih točk dnevnega reda so lahko tudi tajne, če tako odloči svet in če so izpolnjeni določeni razlogi (obravnava gradiv z oznako tajnosti ipd.).
6. člen 
(1) Svet obvešča javnost o svojem delu s predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, s sporočili medijem, z objavami poročil in predlogov v medijih, s posebnimi publikacijami ter tako, da na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih državnih organov in ustanov ter sredstev javnega obveščanja.
(2) Za zagotavljanje javnosti dela sveta je odgovoren predsednik sveta, ki je hkrati tudi pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delovanjem sveta.
II. ČLANSTVO V SVETU 
7. člen 
(1) Pravice in obveznosti članov sveta so določene s tem poslovnikom.
(2) Člani sveta imajo naslednje pravice in obveznosti:
– da sodelujejo pri delu sveta in soodločajo o vprašanjih, ki so v pristojnosti sveta,
– da zastopajo interese pripadnikov romske skupnosti, ki jih predstavljajo,
– da o delu obveščajo pripadnike romske skupnosti in njihove organizacije in si pridobivajo njihova mnenja in stališča,
– da sodelujejo pri uresničevanju programa dela sveta in
– da zagotavljajo nadzor nad finančnim poslovanjem sveta.
8. člen 
(1) Članu sveta preneha članstvo:
– če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje in mu je bila izrečena kazen zapora, daljša od 6 mesecev,
– če predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti preneha mandat v svetu samoupravne lokalne skupnosti,
– če predstavniku Zveze Romov Slovenije preneha mandat v Zvezi Romov Slovenije ali če ga Zveza Romov Slovenije odpokliče,
– z odstopom,
– s smrtjo.
(2) Razlogi za prenehanje članstva članu sveta iz prve alineje prejšnjega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
(3) Odstop člana sveta mora biti podan v pisni obliki. Članu sveta preneha mandat z dnem, ko svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje članstva v svetu.
(4) Svet sprejme ugotovitveni sklep o prenehanju članstva članu sveta na prvi seji sveta po nastanku razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.
– Člana sveta, ki mu iz razlogov iz prvega odstavka prejšnjega člena preneha članstvo v svetu, nadomesti nov član sveta.
– Če članstvo v svetu preneha predstavniku romske skupnosti v svetu samoupravne lokalne skupnosti iz 7. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, člana nadomesti oseba, ki je na volitvah predstavnikov romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti v svet, naslednja dobila največ glasov. Če takšne osebe ni, se po določbah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji izvoli nadomestnega člana. Za organizacijo in izvedbo volitev poskrbi pristojni državni organ za narodnosti, in sicer v roku 45 dni od prejema ugotovitvenega sklepa sveta o prenehanju članstva v svetu.
– Če članstvo v svetu preneha predstavniku Zveze Romov Slovenije, nadomestnega člana, v roku 45 dni od prejema ugotovitvenega sklepa sveta o prenehanju članstva v svetu, določi Zveza Romov Slovenije.
9. člen 
Svet se na novo konstituira najkasneje v roku treh mesecev po vsakih rednih volitvah v občinske svete. Konstitutivno sejo skliče pristojni državni organ za narodnosti. Svet je na novo konstituiran z izvolitvijo predsednika sveta.
III. NALOGE SVETA 
10. člen 
Poleg nalog, opredeljenih v Zakonu o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, svet opravlja tudi druge naloge:
– spremlja in obravnava položaj pripadnikov romske skupnosti;
– obravnava in daje predloge ter pobude o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj pripadnikov romske skupnosti in njihove pravice;
– dejavno sodeluje pri uresničevanju razvojnega programa, zlasti pri programih in razreševanju vprašanj, ki se nanašajo na položaj in razvoj romske skupnosti;
– obravnava vprašanja, povezana z ohranjanjem romskega jezika in kulture;
– sodeluje z romskimi društvi in drugimi njihovimi organizacijami, Zvezo Romov Slovenije in romskimi svetniki;
– prizadeva si za izboljšanje položaja romske skupnosti v Sloveniji;
– skrbi za ohranitev identitete in posebnosti romske skupnosti, še posebej pri vzgoji in izobraževanju romskih otrok ter ohranjanju in razvijanju romske kulturne dejavnosti ter informiranju;
– spodbuja soodločanje pripadnikov romske skupnosti pri zadevah, ki zadevajo njihove posebne pravice;
– predlaga člane v delovna telesa državnih organov, nosilcev javnih pooblastil in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, kadar ti obravnavajo zadeve, ki se nanašajo na romsko skupnost;
– v primeru zagotovitve namenskih sredstev s strani Republike Slovenije izvaja postopke in dodeluje sredstva;
– razvija in ohranja stike z romskimi organizacijami v drugih državah.
IV. SEJE SVETA 
11. člen 
(1) Seje sveta so praviloma redne, izjemoma pa so lahko izredne.
(2) Redne seje sveta sklicuje predsednik sveta, ki tudi predlaga dnevni red. Redne seje sveta so najmanj 4-krat letno. Praviloma potekajo na sedežu sveta, lahko pa tudi izven sedeža, kadar je to smiselno.
(3) Vabilo za sklic redne seje sveta se članom sveta in vabljenim predloži najkasneje 15 dni pred sejo, gradivo k predlaganim točkam dnevnega reda pa najkasneje 7 dni pred sejo.
(4) Izredna seja sveta se skliče, če to zahteva predsednik sveta ali če to pisno zahteva najmanj tretjina članov sveta. Predsednik mora sejo sklicati najkasneje v 15-ih dneh od prejema zahteve za sklic izredne seje sveta. Predlagatelj sklica izredne seje ob podani zahtevi za sklic izredne seje poda pisno obrazložitev za njen sklic, najkasneje dan pred sejo pa članom sveta predloži pisno gradivo za sejo s predlogom sklepov sveta.
(5) Svet lahko skliče tudi korespondenčno sejo sveta.
V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot pa je mogoče sklicati sejo sveta in gre za manj pomembno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti ne da bi se sestal, na korespondenčni seji. Korespondenčna seja se lahko skliče:
– zaradi odločanja o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne niti izredne seje sveta,
– kadar gre za odločanje o aktih, o katerih svet odloča po določbah tega poslovnika na eni obravnavi,
– kadar gre za določanje o manj pomembnih zadevah, glede katerih ne bi bilo smotrno sklicevati redne oziroma izredne seje,
– kadar člani sveta na predhodni seji sklenejo, da naj se glede odločanja o posamezni zadevi skliče korespondenčna seja sveta.
Korespondenčno sejo izvede predsednik/ca ali sekretar/ka sveta.
Predsednik odredi, ali se o zadevi pošlje članom obrazloženi pisni predlog sklepa ter glasovnico (po pošti, faksu ali elektronski pošti) ali le telefonsko sporočilo ter določi rok, v katerem naj se član izjavi.
Člani v roku, ki ga določi predsednik in ne sme biti krajši od enega dneva, vrnejo pošiljatelju izpolnjeno glasovnico, na kateri se opredelijo do predloga sklepa s podpisom.
Vprašanje za korespondenčno sejo mora biti jasno in nedvoumno, tako da je na njega mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne« (»za« ali »proti«).
Če gre za odločanje po telefonu, le to ni možno, če s katerim od članov sveta ni mogoče vzpostaviti telefonskega kontakta. Korespondenčna seja po telefonu poteka tako, da vsak član sveta glasuje o predlaganem sklepu.
Če večina članov sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, se šteje, da je bila odločitev o izvedbi korespondenčne seje sprejeta, v nasprotnem primeru se skliče seja sveta ali pa se zadeva uvrsti na dnevni red prve naslednje redne ali izredne seje. Šteje se, da član sveta soglaša z izvedbo korespondenčne seje, če je do postavljenega roka oddal svoj glas.
Sklepi sprejeti na korespondenčni seji so veljavni, če je za sprejem glasovala večina opredeljenih glasov vseh članov sveta.
O tako opravljeni korespondenčni seji se napiše zapisnik, v katerem se navede vzrok za izvedbo korespondenčne seje, postavljeno vprašanje in odgovor članov sveta. Ta zapisnik potrdijo člani sveta na naslednji seji. Predsednik mora na naslednji seji sveta posebej utemeljiti vzroke za izvedbo korespondenčne seje«.
12. člen 
(1) Na seje sveta se poleg članov sveta lahko povabi tudi predstavnike državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, organov samoupravne lokalne skupnosti in druge strokovnjake ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.
(2) Vabljeni, ki niso člani sveta, imajo pravico razpravljati, nimajo pa pravice glasovanja.
V. VODENJE SEJ 
13. člen 
(1) Seje sveta vodi predsednik sveta, v njegovi odsotnosti pa s pooblastilom predsednika sveta njegov namestnik.
(2) Svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina njegovih članov.
(3) Predsedujoči na začetku seje najprej ugotovi navzočnost in sklepčnost sveta ter obenem ugotovi, kdo od drugih vabljenih je navzoč na seji. Člani sveta ter vabljeni svojo prisotnost na seji potrdijo s podpisom na listi prisotnosti.
(4) Če je svet sklepčen, predsedujoči predlaga, da prične z delom. Če predsedujoči ugotovi, da svet ni sklepčen ter da v krajšem času sklepčnosti ni mogoče zagotoviti, preloži sejo sveta.
(5) Predsedujoči predlaga dnevni red, ki je bil naveden na vabilu za sklic seje sveta z morebitnimi spremembami in dopolnitvami. Vsak član sveta lahko predlaga in utemelji spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
(6) Na dnevnem redu vsake redne seje sveta morata biti posebni točki dnevnega reda, to je obravnava in sprejem zapisnika prejšnje seje sveta in poročilo o uresničevanju sklepov prejšnje seje. Prav tako mora biti na dnevnem redu vsake seje sveta posebna točka – razno.
(7) Svet z glasovanjem odloči o sprejetju dnevnega reda. Dnevni red je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih članov sveta.
14. člen 
(1) Član sveta ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih dnevnega reda, če se z dvigom roke prijavi k razpravi predsedujočemu. Predsedujoči lahko, na njihovo željo, dovoli razpravo tudi navzočim, ki niso člani sveta.
(2) Predsedujoči razpravljavca, ki se v razpravi ne drži dnevnega reda ali vrstnega reda razprav opomni, da krši predpisani red. Če razpravljavec s kršitvijo reda nadaljuje tudi po opominu, mu predsedujoči vzame besedo.
(3) Ko je vrstni red razprav izčrpan, lahko predsedujoči omogoči še dodatno razpravo, vendar lahko čas za posamezno razpravo omeji.
(4) Razprava o posamezni točki dnevnega reda traja, dokler zadeva ni dovolj pojasnjena, nakar predsedujoči razpravo zaključi in predlaga sprejem ustreznega sklepa. Če svet ugotovi, da zadeve ni moč dovolj pojasniti na sklicani seji, odloči, da se razprava in odločanje preloži na naslednjo sejo.
(5) Svet odloča o posameznih točkah dnevnega reda neposredno po zaključeni razpravi. Predlog sklepa oblikuje predsedujoči pri vsaki točki dnevnega reda posebej. Vsak član sveta lahko predlaga spremembo in dopolnitev predlaganega sklepa.
(6) Člani sveta se lahko dogovorijo, da daje predsedujoči, če je predlaganih več točk sklepa, na glasovanje posamezne točke sklepa.
15. člen 
Če seje sveta ni mogoče izvesti v predvidenem času, lahko člani sveta na predlog predsedujočega ali treh članov sveta odločijo, da se seja prekine. V tem primeru s sklepom o prekinitvi svet tudi določi, kje in kdaj se bo seja nadaljevala. Člani lahko tudi odločijo, da se posamezne točke dnevnega reda, ki jih ni mogoče obravnavati na sklicani seji, preložijo za obravnavo na naslednji seji.
16. člen 
(1) Na seji sveta se piše zapisnik. V zapisnik se vpiše:
– datum, čas začetka in konca seje ter morebitnih prekinitev seje in kraj seje,
– priimek in ime navzočih članov sveta in drugih prisotnih udeleženk in udeležencev,
– priimek in ime predsedujočega in osebe, ki piše zapisnik,
– dnevni red seje,
– ugotovitev sklepčnosti,
– natančen zapis sprejetih sklepov, stališč in drugih odločitev ter, kjer je to potrebno, izid glasovanja,
– povzetek razprave z imeni in priimki uvodničarjev in razpravljavcev,
– ločena mnenja, če tako zahteva posameznik.
(2) Zapisnik podpiše oseba, ki ga je sestavila, in predsedujoči. Zapisnik seje se potrdi na naslednji seji sveta. Član sveta lahko na zapisnik poda pripombe. O spremembi zapisnika se odloči z glasovanjem.
(3) Kopija potrjenega in podpisanega zapisnika seje se posreduje vsem članom sveta ter ostalim udeleženim na seji sveta, za katero je bil pripravljen zapisnik.
(4) Original zapisnika se skupaj z gradivom in celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za obravnavo posameznih točk dnevnega reda, hrani v arhivu sveta kot dokument trajne vrednosti. Magnetogramski zapis seje sveta se hrani do konca posameznega mandata sveta.
(5) Član sveta, ki se seje sveta ne more udeležiti, mora predsedniku svojo odsotnost opravičiti in navesti razloge za svojo odsotnost.
VI. ORGANI SVETA 
17. člen 
(1) Organi sveta so:
– predsednik,
– dva podpredsednika,
– sekretar oziroma sekretarka (v nadaljevanju sekretar).
(2) Svet izmed svojih članov izvoli predsednika, dva podpredsednika in sekretarja sveta. Mandat predsednika, dveh podpredsednikov in sekretarja je dve leti.
18. člen 
(1) Predsednik sveta predstavlja in zastopa svet in vodi njegovo delo.
(2) Predsednika sveta člani sveta izmed sebe izvolijo na tajnem glasovanju z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
(3) Predsedniku preneha mandat v primeru odstopa, smrti ter v primeru določb podobne kot pri prenehanju članstva v svetu, s tem da se v tem primeru ni moč sklicevati na določbo poslovnika, ki opredeljuje razloge za prenehanje članstva v svetu, saj lahko predsednik sveta, kljub temu, da odstopi s funkcije, še vedno ostaja član sveta.
(4) Postopek v primeru izvolitve novega predsednika sveta, iz razlogov omenjenih v tretji alineji 18. člena, potekajo na način, kot to predvideva drugi odstavek 18. člena. V tem primeru postopke za imenovanje in predložitve kandidatur za predsednika sveta vodi Komisija za poslovnik in kadrovska vprašanja. Rok za predložitev kandidature za novega predsednika sveta je 45 dni od ugotovitve razlogov za prenehanje mandata predsedniku sveta.
(5) Volitve za novega predsednika sveta se opravijo v roku 30 dni od predvidenega roka vložitve kandidatur kandidatov za predsednika sveta.
(6) Funkcijo predsednika sveta v vmesnem obdobju, do izvolitve novega predsednika sveta opravlja najstarejši podpredsednik sveta.
19. člen 
(1) Predsednik sveta je po svoji funkciji član posebnega vladnega delovnega telesa, ki spremlja uresničevanje vladnega programa ukrepov za usklajeno uresničevanje pravic pripadnikov romske skupnosti iz 6. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji.
(2) Naloge predsednika so, da:
– sklicuje seje sveta,
– predstavlja in zastopa svet in vodi njegovo delovanje,
– skrbi za izvajanje programa sveta in za izvajanje sklepov sveta,
– skrbi za pripravo in pripravlja gradiva za seje sveta,
– skrbi za finančno in materialno poslovanje sveta,
– vodi organizacijske posle in odgovarja za finančno poslovanje,
– predstavlja stališča sveta v javnosti in v odnosu do državnih ter drugih organov.
(3) Predsednik sveta, naloge iz tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka opravlja v sodelovanju z drugimi člani sveta oziroma strokovnimi sodelavci sveta ter administrativno-tehničnim osebjem (tajništvo, računovodstvo) sveta in ima pri tem koordinativno vlogo.
20. člen 
(1) Sekretar pomaga predsedniku pri vodenju sveta, organiziranju in koordiniranju delovanja sveta.
(2) Naloge sekretarja so:
– skrbi za izvajanje sklepov in stališč sveta,
– vodi evidenco, dokumentacijo in skrbi za arhiviranje gradiva ter organizira in koordinira poslovne stike in druge naloge za predsednika.
VII. NOTRANJA ORGANIZACIJA SVETA ROMSKE SKUPNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE 
21. člen 
(1) Svet pripravi in sprejme Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije.
(2) S tem aktom se podrobneje ureja
– organizacijska struktura Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sveta) ter
– sistemizacija delovnih mest (struktura delovnih mest, njihovo odločanje in spreminjanje, razporejanje delavcev).
(3) Za opravljanje nalog z delovnega področja Svet sistemizira dve delovni mesti. Podrobnejšo organiziranost dela in notranji red Sveta določa predsednik Sveta, ki izdaja navodila.
(4) S tem aktom se v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije sistemizirata delovni mesti:
– računovodja V,
– strokovni sodelavec VII/1.
VIII. ODLOČANJE SVETA 
22. člen 
(1) Za izvolitev predsednika, dveh podpredsednikov in sekretarja je potrebna dvotretjinska večina članov sveta.
(2) Razrešitev predsednika, podpredsednikov in sekretarja mora predlagati vsaj tretjina članov sveta.
(3) Predlog za razrešitev mora biti vložen v pisni obliki z obrazložitvijo.
(4) Za razrešitev predsednika, podpredsednikov in sekretarja je potrebna ista večina kot za izvolitev.
23. člen 
(1) Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
(2) Svet ima naslednja stalna delovna telesa:
a. Komisija za poslovnik in kadrovska vprašanja
b. Odbor za ohranitev identitete, jezika in kulture romske skupnosti.
(3) Svet lahko imenuje in predlaga svoje predstavnike v delovna telesa državnih organov, nosilce javnih pooblastil in organih lokalnih skupnosti, kadar obravnavajo zadeve, katere se nanašajo na romsko skupnost.
(4) Delovna telesa pri svetu so sestavljena iz petih članov, po potrebi pa se na seje lahko vabi tudi predstavnike državnih organov in strokovne javnosti.
24. člen 
(1) Člane stalnih in občasnih delovnih teles se določi s sklepom o ustanovitvi in z glasovanjem o članih delovnega telesa.
(2) Sklep o imenovanju stalnih in občasnih delovnih teles se sprejme z navadno večino navzočih članov.
(3) V sklepu o ustanovitvi začasnega delovnega telesa sveta se opredeli način vodenja in način dela delovnega telesa, naloge in čas, za katerega se delovno telo ustanovi oziroma opravi naloga.
(4) Novega člana delovnega telesa je potrebno imenovati v roku 30 dni od imenovanja oziroma izvolitve novega člana sveta.
(5) V roku 30 dni je potrebno oblikovati stalna delovna telesa po tem, ko se svet na novo konstituira.
(6) Imenovanje predstavnikov sveta v delovna telesa državnih organov, nosilce javnih pooblastil in organih lokalnih skupnosti, ki obravnavajo zadeve, katere se nanašajo na romsko skupnost se imenuje na način kakor je to določeno v prvi, drugi, tretji in četrti alineji 25. člena tega poslovnika.
(7) V primeru prenehanja članstva članu v svetu, se za imenovanje novega člana sveta upoštevajo roki, določeni za imenovanje/izvolitev novega člana sveta.
(8) Svet k sodelovanju v svojih delovnih telesih povabi tudi zunanje sodelavce, ki so strokovnjaki s področja oziroma poznajo tematiko, ki jo obravnava posamezno delovno telo.
IX. VOLITVE IN GLASOVANJA 
25. člen 
(1) Svet o posamezni zahtevi odloča z glasovanjem. Član sveta, ki se s predlagano odločitvijo ne strinja, lahko poda ločeno mnenje, ki se vpiše v zapisnik, če to izrecno zahteva.
(2) Ločeno mnenje mora biti kratko in v sorazmerju s sklepi obravnavane zadeve. Morebitno širšo obrazložitev je treba vložiti do potrditve zapisnika.
26. člen 
(1) Glasovanje na sejah sveta je praviloma javno razen v primerih, kadar svet sklene, da bo glasovanje tajno.
(2) Svet sprejema sklepe z večino navzočih članov, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
(3) O vseh proceduralnih zadevah odloča svet takoj, in sicer z javnim glasovanjem in večino navzočih članov sveta.
(4) Svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta sprejema sklepe in odloča:
– o zadevah večjega pomena, ki se nanašajo na dajanje mnenj, predlogov in pobud k predpisom ali drugim splošnim pravnim aktom, ki se nanašajo na položaj romske skupnosti in jih sprejemajo državni organi, nosilci javnih pooblastil in organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
– o zadevah večjega pomena, ki se nanašajo na dajanje in oblikovanje predlogov, pobud in mnenj Državnemu zboru Republike Slovenije, Državnemu Svetu Republike Slovenije, Vladi Republike Slovenije, drugim državnim organom, nosilcem javnih pooblastil in organom samoupravnih lokalnih skupnosti v zadevah, ki se nanašajo na romsko skupnost,
– o pomembnejših programskih dokumentih in usmeritvah sveta,
– o spremembah in dopolnitvah poslovnika sveta,
– o finančnem načrtu sveta.
(5) O vsakem vprašanju posebej je potrebno glasovati, če po glasovanju nastane dvom o tem, kaj je bilo izglasovano.
27. člen 
(1) Svet voli:
– predsednika sveta,
– dva podpredsednika sveta,
– sekretarja sveta.
(2) Pred volitvami za predsednika sveta, dva podpredsednika sveta in sekretarja sveta, kandidati za te funkcije predstavijo svojo vizijo delovanja sveta in programske smernice.
28. člen 
(1) Člani sveta izmed sebe na tajnem glasovanju z dvotretjinsko večino vseh članov sveta izvolijo oba podpredsednika oziroma podpredsednici sveta in sekretarja oziroma sekretarko sveta.
(2) Če sta za posamezno funkcijo predlagana dva kandidata, je izvoljen tisti, ki je dobil dvotretjinsko večino vseh glasov. Če je za posamezno funkcijo predlaganih več kandidatov pa nihče ni prejel zadostnega števila glasov navzočih članov, gresta dva z največjim številom glasov v drugi krog. Izvoljen je tisti kandidat, ki je v drugem krogu dobil več glasov. Če je v drugem krogu izid glasovanja neodločen, se glasovanje lahko ponovi, svet pa lahko odloči, da se glasuje tajno. V primeru, da nobeden od kandidatov ne dobi potrebne večine glasov, se smatra, da kandidat ni bil izvoljen. Izvede se nov kandidacijski postopek, nova seja sveta pa mora biti sklicana najkasneje v 45 dneh.
29. člen 
(1) Člani sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA«, »PROTI« ali VZDRŽAN.
(2) Kadar se sklepi sprejemajo z navadno večino, je odločitev sprejeta, če je na sklepčni seji število oddanih glasov »ZA« večje od števila oddanih glasov »PROTI«, pri čemer je sklep sprejet, če je zanj glasovalo več kot četrtina vseh članov sveta.
(3) Svet pri vsakem glasovanju vodi natanko evidenco oddanih glasov posameznih članov na posebni listi, in sicer posebej za oddane glasove »ZA«, »PROTI« ali VZDRŽAN, razen če poslovnik tega ne opredeljuje drugače.
(4) Pri opredelitvi navadne večine se običajno upošteva večina glasov »za« glede na vse navzoče člane. Vzdržani se v tem primeru upoštevajo kot »proti«.
X. SEJNINE 
30. člen 
(1) Član sveta je za udeležbo in sodelovanje na sejah sveta upravičen do plačila sejnine.
(2) Sejnina je plačilo za opravljeno delo člana sveta na seji sveta in za odgovornost, ki izhaja iz tega dela. Sejnina člana sveta znaša 40 EUR bruto in se izplačuje za posamezno sejo.
(3) Predsednik sveta je za pripravo in vodenje seje upravičen do sejnine v višini 130 odstotkov sejnine, do katere so upravičeni člani sveta in je opredeljena v drugem odstavku tega člena. Če je zaradi predsednikove odsotnosti vodil sejo sveta drug član, je ta upravičen do sejnine v enaki višini, kot bi jo prejemal predsednik, če bi vodil sejo. Določba prejšnjega stavka ne velja, če je vodil sejo sveta le deloma zaradi predčasnega odhoda predsednika.
31. člen 
(1) Član sveta je za udeležbo in sodelovanje na sejah sveta upravičen do povračil naslednjih stroškov:
– dnevnice,
– prevoznih stroškov in
– stroškov za prenočišče.
(2) Stroški oziroma povračila stroškov, do katerih je član sveta upravičen, so izdatki, ki jih je imel član v zvezi z delom sveta in za katere lahko zahteva povračilo v skladu z določbami tega poslovnika.
(3) Član sveta ni upravičen do povračil stroškov, če mu jih povrne njegov delodajalec. Član sveta predloži izjavo delodajalca o neplačilu stroškov.
32. člen 
(1) Dnevnica je povračilo za stroške prehrane, do katerega je upravičen član sveta.
(2) Višina dnevnice je enaka višini dnevnice za službeno potovanje v negospodarstvu, določeni z zakonom, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekatere druge prejemke, in je odvisna od časa trajanja prihoda na sejo sveta, zasedanja sveta in odhoda s seje sveta. In sicer, članu sveta pripada dnevnica v treh različnih višinah, odvisno od tega, če poteka delo sveta skupaj s prihodom na sejo sveta in odhodom s seje sveta neprekinjeno:
– več kot 6 ur in manj kot 8 ur,
– več kot 8 ur in manj kot 12 ur,
– več kot 12 ur, in pri tem prehrana ni zagotovljena.
33. člen 
(1) Prevozni stroški so izdatki, ki jih ima član, če mora zaradi dela sveta potovati v drug kraj, pri čemer lahko zahteva povračilo za:
– kilometrino in/ali
– dejanske stroške.
(2) Za potovanje v drug kraj se šteje, če je delo sveta v drugem kraju, kot je delovno mesto ali stalno oziroma začasno prebivališče člana.
(3) Kilometrina je povračilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za prevoz na delo in z dela sveta. Enaka je višini kilometrine v negospodarstvu, določeni z zakonom, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekatere druge prejemke. Član je upravičen do izplačila kilometrine največ do razdalje med krajem, v katerem se je opravilo delo sveta, in krajem, v katerem ima stalno oziroma začasno prebivališče, oziroma krajem zaposlitve. Upravičen je do kilometrine v obe smeri potovanja.
(4) Član lahko zahteva povračilo za dejanske stroške samo na podlagi dokazil (vozovnica javnega prevoznega sredstva, račun o plačilu cestnine, račun za parkirnino in podobno).
(5) Če je za svoje potovanje uporabil javna prevozna sredstva, član ni upravičen do povračila kilometrine. Stroški javnega prevoza se priznajo do višine, ki velja za razdaljo, kakršna je opredeljena pri kilometrini.
34. člen 
(1) Stroški za prenočišče so izdatki, ki jih ima član sveta, če mora zaradi dela sveta prenočiti v drugem kraju, kot je njegovo stalno oziroma začasno prebivališče, pri čemer lahko zahteva povračilo stroškov le, če je oddaljenost njegovega stalnega oziroma začasnega prebivališča od kraja dela sveta najmanj 100 kilometrov, ker se ni mogel vrniti zaradi objektivnih razlogov.
(2) Član lahko zahteva povračilo za stroške prenočišča (razen za hotel s petimi zvezdicami in več) samo na podlagi dokazila (račun).
XI. MEDNARODNO SODELOVANJE 
35. člen 
Svet romske skupnosti Republike Slovenije sodeluje s Svetovno zvezo Romov (IRU) ter razvija in ohranja stike z romskimi organizacijami drugih držav, še posebej v sosednjih državah.
XII. FINANČNO POSLOVANJE 
36. člen 
(1) Svet ima svoj finančni načrt.
(2) Sredstva za delovanje sveta se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(3) Finančni načrt mora biti pripravljen in sprejet v prvem tromesečju tekočega leta.
(4) Poslovno poročilo obravnava in sprejme svet v četrtem tromesečju tekočega leta.
(5) Odgovoren za pripravo teh dokumentov je predsednik sveta.
(6) Poslovno poročilo sveta sprejme svet, ki v ta namen opredeli postopek sprejema.
XIII. KONČNI DOLOČBI 
37. člen 
Spremembe tega poslovnika se opravijo po istem postopku kot sprejem poslovnika.
38. člen 
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Murska Sobota, dne 21. septembra 2019
Predsednik 
Sveta romske skupnosti 
Republike Slovenije 
Jožef Horvat Sandreli