Odbor za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije je na podlagi 11. točke I. dela Splošne določbe Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 56/98, 56/98, 76/98, 102/00, 62/01, 60/08, 75/08, 89/08, 83/10, 89/10, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18 in 5/19 – popr.) na 79. seji dne 11. 6. 2019 sprejel naslednje razlage

Drugi stavek četrtega odstavka 32.b člena je treba razumeti tako, da v kvoto 28 nedelj na leto niso vštete tudi nedelje prostega vikenda in ga delodajalec razpiše brez soglasja delavca na največ 28 nedelj na leto.

1. V 5. točki 36. člena opredeljen pojem bolnišnice razumemo kot raven izvajanja dejavnosti, in sicer na sekundarnem in terciarnem nivoju, zato letni dopust glede na psihične obremenitve letni dopust poveča za intenzivno delo v polnem delovnem času z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami pripada zaposlenim pri vseh izvajalcih na primarni, sekundarni in terciarni ravni, ki opravljajo take storitve.

2. V 5. točki 36. člena opredeljen letni dopust za delo z duševno motenimi oziroma duševno prizadetimi osebami pripada tudi koordinatorjem obravnave v skupnosti, zaposlenim na centrih za socialno delo.

Ker lahko kolektivna pogodba ureja pravice in obveznosti ugodneje od zakona, pomeni, da bi moral delodajalec v konkretnem primeru glede določene pravice upoštevati ureditev iz kolektivne pogodbe, ne glede na to, če bi bila ta pravica sicer manj ugodno že urejena v zakonu. Če je na primer s kolektivno pogodbo določen višji znesek regresa za letni dopust, idr. kot to določa ZDR-1, mora delodajalec zagotavljati te pravice v obsegu, kot to določa zanj veljavna kolektivna pogodba. Samo izjemoma lahko zakon določi, da se s kolektivno pogodbo lahko določi tudi manj ugodne pravice za delavca od zakonsko določenih.

Pravica do celega regresa za letni dopust po določbi drugega odstavka 63. člena pripada tudi delavcem, ki so zaposleni za najmanj polovični delovni čas pod pogojem, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi le z enim delodajalcem.

Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 46/13)

Materinski dopust sam po sebi še ne predstavlja obdobja, ko je delavec praviloma sposoben vložiti zahtevo za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči.

Izraba materinskega dopusta oziroma zadnji dan izrabe takega dopusta tudi lahko šteje kot skrajni rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti.