Uradni list

Številka 50
Uradni list RS, št. 50/2019 z dne 9. 8. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 50/2019 z dne 9. 8. 2019

Kazalo

2388. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v Občini Gorenja vas - Poljane, stran 6426.

  
Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 27/17 – ZPro), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13, 48/15 in 31/17) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 3. korespondenčni seji 17. julija 2019 sprejel
O D L O K 
o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v Občini Gorenja vas - Poljane 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen odloka) 
(1) Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb:
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju: občina).
(2) S tem odlokom se določa:
I. Splošne določbe,
II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe,
III. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
IV. Vrste in obseg storitev javne službe, zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
V. Pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe,
VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe,
VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe,
IX. Kazenske določbe in
X. Prehodne in končne določbe.
(3) Kot ravnanje z drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev se po tem odloku šteje ravnanje z azbestno cementnimi odpadki iz gospodinjstev in ravnanje z gradbenimi odpadki iz gospodinjstev na območju občine.
(4) Ta odlok je zavezujoč za:
– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,
– za izvajalce javne službe in
– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
(5) Način, predmet in pogoji opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana so podrobneje določeni s predpisom Mestne občine Ljubljana.
(6) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja.
2. člen 
(cilji in namen ravnanja z odpadki) 
Cilji ravnanja z odpadki po tem odloku so:
1. zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki,
2. omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe,
3. zagotoviti preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat«,
5. zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, recikliranje in predelavo,
6. zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
7. zagotoviti izločanje bioloških odpadkov ter ustrezno ravnanje z njimi,
8. zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov,
9. uveljaviti načelo »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov« in
10. osveščati in obveščati uporabnike javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. V seznamu odpadkov je uvrščen v poglavje 15 01 – Embalaža ali v poglavje 20 – Komunalni odpadki.
2. Mešani komunalni odpadki (ostanek komunalnih odpadkov) so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije.
3. Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
4. Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti.
5. Uporabnik storitev javne službe zbiranja odpadkov je izvirni povzročitelj, če v tem odloku ni drugače določeno.
6. Drugi uporabnik je vsak uporabnik (samostojni podjetnik in pravna oseba), razen gospodinjstva.
7. Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadkov.
8. Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
9. Prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat.
10. Zbirno mesto (hišno oziroma individualno zbirno mesto, ki se nahaja na funkcionalni površini stavbe oziroma zasebnem zemljišču) je prostor, kjer imajo uporabniki nameščeno opremo za zbiranje komunalnih odpadkov v času do oddaje odpadkov izvajalcu javne službe.
11. Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
12. Zbiralnica (ekološki otok) je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij.
13. Premična zbiralnica je tovorno vozilo z ustrezno nadgradnjo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.
14. Sistem zbiranja od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom.
15. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni komunalni odpadki in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.
16. Nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki imajo eno od nevarnih lastnosti in so določeni s predpisom o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
17. Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev.
18. Hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje skladno s predpisom o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
19. Odpadna komunalna embalaža je embalaža, ki je komunalni odpadek: embalaža iz papirja in kartona (15 01 01), embalaža iz kovin, plastike in sestavljenih materialov (15 01 06) ter embalaža iz stekla (15 01 07).
20. Odpadna mešana embalaža je embalaža iz kovin, plastike in sestavljenih materialov, ki je komunalni odpadek (15 01 06).
(2) V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov po definiciji iz prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja domneva lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer se odpadki nahajajo.
(3) Pojmi, ki niso določeni s tem odlokom imajo enak pomen, kot je določen v državnem predpisu, ki na državni ravni ureja dotično področje.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe) 
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom ter Odlokom o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 33/16).
(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.
(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, se razvrščajo v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah na zbirnih mestih, s prepuščanjem na prevzemnih mestih po sistemu od vrat do vrat, v zabojnikih na zbiralnicah, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru.
(5) Po sistemu od vrat do vrat se v okviru opravljanja javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zbira:
– mešane komunalne odpadke,
– odpadno komunalno embalažo in
– biološke odpadke.
(6) Na zbiralnicah se zagotovijo najmanj zabojniki za zbiranje:
– embalaže iz papirja in kartona (15 01 01) ter papirja in kartona (20 01 01) in
– embalaže iz stekla (15 01 07).
(7) V zbirnem centru se zbirajo najmanj naslednje vrste odpadkov:
– nevarni in nenevarni komunalni odpadki, ki so določeni v predpisu o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
– odpadne gume,
– gradbeni odpadki uporabnikov, ki so gospodinjstva in nastajajo pri izvedbi manjših vzdrževalnih del stanovanjskih objektov v lastni režiji in
– azbestno cementni odpadki.
5. člen 
(vrsta in obseg javne službe) 
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom ter Odlokom o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 33/16).
(2) Občina zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v režijskem obratu, ki je notranja organizacijska enota občinske uprave, in na osnovi Odloka o ustanovitvi režijskega obrata v Občini Gorenja vas - Poljane.
(3) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb obdelava in odlaganje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki ju izvaja JP VOKA SNAGA d.o.o. na osnovi Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Gorenja vas - Poljane.
6. člen 
(javno pooblastilo) 
Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov je pooblaščen za izdajo smernic, projektnih pogojev in mnenj k projektnim rešitvam s področja zbiranja komunalnih odpadkov na območju občine skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
7. člen 
(uporaba javne infrastrukture) 
Infrastruktura za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov se v primeru prostih kapacitet lahko uporablja za storitve, ki niso predmet obvezne javne službe zbiranje komunalnih odpadkov.
8. člen 
(vključitev v javno službo) 
(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: uporabniki).
(3) Uporabniki zagotavljajo pravočasno vključitev v javno službo in ustrezno ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka.
9. člen 
(uporabniki storitev javne službe) 
(1) Uporabniki storitev javne službe po tem odloku so:
– fizične osebe v gospodinjstvu,
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
– lastniki in najemniki gospodarskih in počitniških objektov in drugih nepremičnin, turističnih sob, apartmajev, koč, »piknik prostorov« ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,
– pravne in fizične osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori,
– upravniki večstanovanjskih stavb v imenu etažnih lastnikov,
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),
– organizator, ki organizira zbiranje odpadkov na turističnih točkah in
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti ali njenem delu. V razmerju do izvajalca gospodinjstvo zastopa nosilec gospodinjstva, če ni drugače dogovorjeno.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe urediti in plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje 8 dni po sklenitvi najemne pogodbe izvajalcu to sporočiti. V nasprotnem primeru se šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec oziroma lastnik nepremičnine.
(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena in na nepremičnini ne nastajajo komunalni odpadki ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje npr. z ukinjenim električnim priključkom in izjavo o neuporabi objekta in nepovzročanju odpadkov.
(6) Če ni mogoče določiti uporabnika storitev javne službe, je uporabnik storitev javne službe lastnik stavbe ali dela stavbe oziroma objekta ali dela objekta, v kateri stalno ali začasno prebiva ali deluje ena ali več oseb oziroma v ali na katerem se opravlja storitvena ali proizvodna dejavnost ali objekta v javni rabi, ki povzroča nastajanje odpadkov. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelno pravice in obveznosti uporabnika storitev javne službe.
(7) Določila tega odloka so obvezna za udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki. Načrtovalci, projektanti in izdelovalci projektne dokumentacije in investitorji morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca na osnovi pridobitve projektnih pogojev in mnenj oziroma smernic. Pri načrtovanju stanovanjskih sosesk, morajo predvideti ustrezen prostor za zbiralnice, zbirna mesta in prevzemna mesta odpadkov.
III. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNIH SLUŽB 
10. člen 
(pogoji za zagotavljanje javne službe) 
Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:
– oprema za zbiranje komunalnih odpadkov pri uporabnikih,
– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
– naprave za čiščenje zabojnikov,
– zbiralnice,
– premična zbiralnica nevarnih odpadkov,
– zbirni center,
– delovni stroji in oprema,
– center za obdelavo odpadkov in
– odlagališče odpadkov.
11. člen 
(oprema za ločeno zbiranje odpadkov) 
(1) Komunalni odpadki se ločeno zbirajo pri uporabnikih na zbirnih mestih, in sicer:
– mešani komunalni odpadki,
– odpadna mešana embalaža in
– biološki odpadki.
(2) Uporabniki so dolžni na zbirnih mestih posamezne komunalne odpadke zbirati v naslednje vrste in velikosti opreme za zbiranje:
– mešane komunalne odpadke: v tipiziranih zabojnikih na kolesih v zeleni barvi volumna 80, 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov oziroma v 100–120 litrskih tipiziranih vrečah sivo-zelene barve z logotipom izvajalca javne službe;
– odpadno mešano embalažo: v zabojnikih na kolesih v zeleni barvi z rumenim pokrovom volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov oziroma v 100–120 litrskih tipiziranih vrečah rumene barve z logotipom izvajalca javne službe;
– biološke razgradljive odpadke: v označenih tipiziranih zabojnikih na kolesih v rjavi barvi volumna 120, 240, 360, 660, 770 ali 1100 litrov;
– večje količine odpadkov iz dejavnosti: komunalni zabojniki volumna 5–34 m3.
(3) Odpadno mešano embalažo, biološke odpadke in mešane komunalne odpadke so dolžni ločeno zbirati v ustrezno označenih in v sistem zbiranja vključenih zabojnikih vsi povzročitelji oziroma uporabniki na območju občine.
(4) Neglede na tretji odstavek tega člena, lahko uporabnik, katerega objekt je od prevzemnega mesta oddaljen več kot 200 m, za redno oddajo mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže uporablja tipizirane vreče.
(5) Neglede na tretji odstavek tega člena, lahko uporabnik stalno ali začasno nenaseljenega stanovanjskega objekta (npr. počitniški objekt ali objekt, ki se uporablja samo občasno), za oddajo mešanih komunalnih odpadkov in odpadne mešane embalaže uporablja tipizirane vreče.
(6) Povzročitelji, katerim občasno (enkrat do dvakrat letno) nastane večja količina mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže, lahko za oddajo viška odpadka po sistemu od vrat do vrat uporabljajo tipizirane vreče iz drugega odstavka tega člena.
(7) Opremo za zbiranje zagotovi uporabnik. Tipizirane vreče izdaja izvajalec javne službe na vnaprej določenih mestih.
(8) Neglede na prejšnji odstavek opremo za zbiranje odpadkov za objekte, ki se oddajajo v najem, zagotovi lastnik nepremičnine.
12. člen 
(velikost zabojnikov) 
(1) Uporabniki so za zbiranje komunalnih odpadkov na zbirnih mestih dolžni uporabljati opremo skladno z določbami 11. člena.
(2) Vrsto, število in volumen opreme, ki jih bo uporabljal posamezni uporabnik, določi izvajalec. Pri določitvi upošteva: predvideno količino odpadkov, strukturo in vrsto odpadkov, tehnologijo, način zbiranja in pogostost zbiranja.
(3) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstva v stanovanjskih stavbah ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika. Najmanjša možna velikost zabojnika mora zagotoviti najmanj 20,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo.
(4) Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v večstanovanjskih stavbah, kjer uporabniki uporabljajo skupno opremo za zbiranje in imajo skupnega upravljavca, ima tak objekt tolikšno velikost opreme, da lahko vanj odloži vse povzročene količine mešanih komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika. Najmanjša možna velikost zabojnika mora zagotoviti najmanj 20,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo.
(5) Za zbiranje odpadne mešane embalaže iz gospodinjstva v stanovanjskih stavbah ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vse povzročene količine odpadne mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika. Najmanjša možna velikost zabojnika mora zagotoviti najmanj 24,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo v primeru zbiranja »dvakrat mesečno« in najmanj 30,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo v primeru zbiranja »enkrat mesečno«.
(6) Za zbiranje odpadne mešane embalaže iz gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah, kjer uporabniki uporabljajo skupno opremo za zbiranje in imajo skupnega upravljavca, ima tak objekt tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vse povzročene količine odpadne mešane embalaže med enim in drugim praznjenjem zabojnika. Najmanjša možna velikost zabojnika mora zagotoviti najmanj 24,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo v primeru zbiranja »dvakrat mesečno« in najmanj 30,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo v primeru zbiranja »enkrat mesečno«.
(7) Za zbiranje bioloških odpadkov iz gospodinjstva v stanovanjskih stavbah, ima tako gospodinjstvo tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanj odloži vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika. Najmanjša možna velikost zabojnika mora zagotoviti najmanj 10,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo, če objekt nima vrta in zelenih površin, drugače pa najmanj 20,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo.
(8) Za zbiranje bioloških odpadkov v večstanovanjskih stavbah, kjer uporabniki uporabljajo skupno opremo za zbiranje, in imajo skupnega upravljavca, ima tak objekt tolikšno velikost opreme, da lahko vanj odloži vse povzročene količine bioloških odpadkov med enim in drugim praznjenjem zabojnika. Najmanjša možna velikost zabojnika mora zagotoviti najmanj 10,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo, če objekt nima vrta in zelenih površin, drugače pa najmanj 20,0 litrov razpoložljivega volumna na osebo.
(9) Za zbiranje ostanka komunalnih odpadkov, odpadne mešane embalaže in bioloških odpadkov v stanovanjski stavbi, koči ali njegovemu delu, ki se uporablja občasno (brez uporabnikov, ki v njem stalno ali začasno prebivajo (npr. počitniški objekt)), je minimalna velikost volumna opreme za ostanek komunalnih odpadkov, odpadno mešano embalažo in biološke odpadke tolikšna, da lahko vanjo odloži vse nastale odpadke med enim in drugim praznjenjem, vendar mesečno ne manj kot 100 litrov za mešane komunalne odpadke in 100 litrov za odpadno mešano embalažo v primeru oddaje v tipizirani vreči in 120 litrov v primeru oddaje v zabojniku. Za zbiranje bioloških odpadkov je minimalna velikost zabojnika 120 litrov.
(10) Pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, ravnajo z odpadki na podlagi veljavnih predpisov in na podlagi tega odloka. Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, odpadne mešane embalaže in bioloških odpadkov morajo zagotoviti tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odložijo vse nastale odpadke med enim in drugim praznjenjem, pri čemer je najmanjša velikost zabojnika 120 litrov. Pri tem velja, da mora velikost opreme na enoto obremenitve zagotavljati najmanj: 20 litrov za mešane komunalne odpadke, 24,0 litrov za odpadno mešano embalažo na območju z enkrat mesečnim odvozom oziroma 30,0 litrov na območju z dvakrat mesečnim odvozom in 10,0 litrov za biološke odpadke, če objekt nima vrta in zelenih površin, drugače pa 20,0 litrov. Enota obremenitve je enaka tretjini uporabnikov. Pri ugotavljanju števila uporabnikov se za nestanovanjske stavbe upošteva število stalnih uporabnikov (npr. število zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (za goste in druge uporabnike stavbe).
(11) Pravna oseba in fizična oseba, ki opravljajo samostojno dejavnost, lahko v primeru, če meni, da je najmanjša velikost opreme, določena v desetem odstavku tega člena zanj prevelika, poda izvajalcu pisno izjavo na posebnem obrazcu, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča komunalnih odpadkov ter v zvezi s tem predloži dokazila. O zmanjšanju volumna odloči izvajalec javne službe z odločbo.
(12) Pisarne in manjše obrti, ki imajo velikost poslovnega prostora do 30 m2 in število zaposlenih od 0 do ene osebe ter se nahajajo na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko odpadke iz dejavnosti prepuščajo v sklopu gospodinjstva, če velikost zabojnika za gospodinjstvo omogoča, da se v zabojnik odložijo vsi odpadki, ki nastanejo iz dejavnosti in hkrati ne manj kot: 20,0 litrov za mešane komunalne odpadke, 24,0 litrov za odpadno mešano embalažo na območju z enkrat mesečnim odvozom oziroma 30,0 litrov na območju z dvakrat mesečnim odvozom in 20 litrov za biološke odpadke.
(13) Če izvajalec javne službe ugotovi, da količine odpadkov redno (vsaj 2 zaporedni praznjenji) presegajo prostornino zabojnika, ki ga uporablja uporabnik, ali uporabnik posamezne odpadke (mešani komunalni odpadki, odpadna mešana embalaža in biološki odpadki) odlaga drugje (npr. na zbiralnice, v naravo ipd.), lahko izvajalec na podlagi lastnih ugotovitev, določi večji volumen opreme in od uporabnika zahteva opremo objekta z opremo večjega volumna.
(14) Pri določitvi števila oseb pri uporabniku, ki je gospodinjstvo, se za posamezno gospodinjstvo šteje število oseb s stalnim in začasnim prebivališčem. Pri tem se od skupnega števila oseb odšteje tiste osebe, ki imajo urejeno stalno prebivališče v Občini Gorenja vas - Poljane, začasno pa najmanj 6 mesecev nepretrgoma bivajo izven občine, če o tem predložijo izjavo in izjavi priložijo dokazila pristojnih organov. Dokazila iz uradnih evidenc (CRP) pridobi izvajalec javne službe na podlagi tega odloka. Navedena sprememba se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil in velja za polne mesece v letu, za katere potrdilo velja.
13. člen 
(velikost in število zabojnikov) 
(1) Najmanjša velikost zabojnika se določi skladno z 12. členom. Določitev več manjših zabojnikov namesto enega večjega pri novi opremi objekta z zabojniki ali zamenjavi obstoječe opreme ni dopustna.
(2) V primerih, ko je potrebno zaradi večjega števila oseb določiti več zabojnikov za posamezno prevzemno mesto, se določi taka kombinacija zabojnikov, da ima prevzemno mesto najmanjše možno število zabojnikov.
(3) Vsi uporabniki, ki za redno oddajo mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže uporabljajo tipizirane vreče iz 11. člena, mora biti njihov skupni volumen enak volumnu, ki je določen v 12. členu za zabojnike.
14. člen 
(vključitev in izključitev opreme v sistem zbiranja) 
(1) Uporabniki so za ločeno zbiranje odpadkov, skladno z vzpostavljenim sistemom zbiranja odpadkov, dolžni uporabljati zabojnike in tipizirane vreče, ki ustrezajo zahtevam in 11., 12. in 13. člena tega odloka.
(2) Vsi zabojniki morajo biti pred prvo uporabo evidentirani in označeni s strani izvajalca javne službe. Uporabniki so dolžni objekt opremiti z ustrezno opremo in o tem obvestiti izvajalca javne službe. Evidentiranje zagotovi izvajalec javne službe v roku 8 dni po opremi objekta.
(3) Pobudo za zamenjavo opreme za zbiranje lahko poda uporabnik ali izvajalec skladno s tem odlokom.
(4) Uporabnik je o vsaki odtujitvi, poškodbi ali uničenju opreme le-to dolžan sporočiti izvajalcu v najkrajšem možnem času in zagotoviti pravočasno opremo odjemnega mesta z novo opremo.
(5) Zabojnik je izključen iz sistema zbiranja, ko izvajalec iz njega odstrani označbo o vključitvi v sistem zbiranja. Sprememba se upošteva s prvim dnem v mesecu po nastali spremembi.
15. člen 
(prepovedi pri razvrščanju odpadkov v zabojnike) 
(1) V namenske zabojnike za posamezno vrsto odpadkov se ne sme odlagati odpadkov, ki ne sodijo v dotični zabojnik. Uporabnik je dolžan ločeno zbirati odpadke na izvoru in oddati izvajalcu javne službe skladno s tem odlokom in navodili izvajalca.
(2) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je dodatno prepovedano odlagati:
1. ločene frakcije komunalnih odpadkov,
2. gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
3. nevarne odpadke in kovinske odpadke,
4. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
5. odpadke v tekočem stanju,
6. kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
7. tleče odpadke (npr. pepel),
8. biološke odpadke, poginule živali, klavnične odpadke,
9. odpadno električno in elektronsko opremo,
10. tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka, in
11. odpadke iz dejavnosti in druge odpadke, ki ne spadajo v skupino 20 01 03.
(3) V zabojnike za biološke odpadke je dodatno prepovedano odlagati odpadke, ki niso biološki odpadki, in so:
1. olja in maščobe,
2. meso in ostanki hrane, ki niso bili predhodno zbrani in biološko obdelani v kuhinjskem kompostniku (npr. Organko),
3. kamenje in zemljo,
4. embalaža oziroma vrečke, ki niso biološko razgradljive (dovoljene le biorazgradljive vrečke, izdelane iz rastlinskega škroba) in
5. onesnaženi z nevarnimi odpadki.
(4) V zabojnike za mešano embalažo je posebej prepovedano odlagati:
1. odpadke, ki niso embalaža iz kovin plastike in sestavljenih materialov (15 01 06),
2. papirno, kartonsko, stekleno in nevarno (15 01 10* in 15 01 11*) embalažo,
3. neizpraznjeno embalažo in
4. embalažo, ki je onesnažena z nevarnimi ali drugimi snovmi.
(5) V zabojnike za stekleno embalažo je posebej prepovedano odlagati:
1. odpadke, ki niso embalaža iz stekla (15 01 07),
2. embalažo, ki je nevarni odpadek,
3. neizpraznjeno embalažo in
4. embalažo, ki je onesnažena z nevarnimi ali drugimi snovmi.
(6) V zabojnike za papir in karton ter embalažo iz papirja in kartona je posebej prepovedano odlagati:
1. odpadke, ki niso papir ali karton (20 01 01) ali embalaža iz papirja in kartona (15 01 01),
2. stekleno in mešano embalažo,
3. neizpraznjeno embalažo,
4. embalažo, ki je onesnažena z nevarnimi ali drugimi snovmi.
(7) Nenevarne in nevarne odpadke je med seboj prepovedano mešati. Pri tem velja, da se nevarni odpadki praviloma zbirajo in oddajo v originalni embalaži. V kolikor to ni mogoče, povzročitelj na embalaži navede vrsta odpadka in nevarne lastnosti.
(8) Izvajalec lahko uporabniku v primeru manjše kršitve tega člena izreče opozorilo, ob nadaljnjih kršitvah ali hujših kršitvah pa obvesti občinskega inšpektorja.
16. člen 
(vzdrževanje zabojnikov) 
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zabojnike: poškodovane zabojnike popraviti, dotrajane zabojnike pa nadomestiti z novimi zabojniki.
(2) V primeru, ko izvajalec zaradi malomarnosti uporabniku poškoduje zabojnik v času njegove življenjske dobe, ga je v dogovoru z uporabnikom dolžan popraviti ali zamenjati z novim zabojnikom.
(3) Čiščenje zabojnikov ni vključeno v osnovni obseg storitev zbiranja komunalnih odpadkov.
17. člen 
(ravnanje z biološkimi odpadki) 
(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina: jih kompostirajo v hišnem kompostniku ali uporabljajo javne storitve ravnanja z biološkimi odpadki na način, da biološke odpadke prepuščajo izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku skladno s tem odlokom in navodilom izvajalca javne službe.
(2) Uporabnik na območju katerega izvajalec uredi javno zbiranje bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat, svojo odločitev o uporabi javne storitve ravnanja z biološkimi odpadki pisno sporoči izvajalcu. V primeru, da uporabnik biološke odpadke na tem območju želi hišno kompostirati, mora o tem podati pisno izjavo in izvajati hišno kompostiranje. V primeru, da izvajalec ugotovi, da uporabnik tega ne izvaja v celoti, izvajalec uporabnika vključi v sistem zbiranja. V objektih, kjer ni možnosti za hišno kompostiranje, je uporaba storitev javne službe ravnanja z biološkimi odpadki obvezna za vse uporabnike.
(3) Na območjih, kjer ni urejeno javno zbiranje bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat, mora uporabnik biološke odpadke hišno kompostirati skladno s predpisom o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(4) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom.
(5) Pri uporabniku lahko izvaja nadzor zbiranja in hišnega kompostiranja izvajalec. Če pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, ukrepa skladno s tem odlokom.
(6) Hišno kompostiranje mora biti praviloma urejeno s hišnim kompostnikom, ki se nahaja na funkcionalni površini objekta. Uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.
18. člen 
(obveznosti organizatorjev prireditev, taborov in izvajalcev gradbenih del) 
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo odpadki, morajo ob prijavi prireditve pri izvajalcu javne službe prevzeti tipizirane vreče ali najeti zabojnike in z izvajalcem skleniti dogovor o oddaji odpadkov. Do pričetka prireditve morajo prireditveni prostor opremiti z zabojniki ali tipiziranimi vrečami za zbiranje odpadkov. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 10. ure naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem zbiranja predhodno dogovorjeno prevzemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca zbiranja.
(2) Izvajalec mora proti plačilu organizatorja prireditve zbrane odpadke odpeljati v okviru rednega odvoza po urniku, v primeru izrednega odvoza se ta izvede proti doplačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(3) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o zbiranju in oddaji odpadkov.
(4) Investitorji in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in odpadna mešana embalaža, morajo z izvajalcem skleniti dogovor o načinu zbiranja in oddaje odpadkov najkasneje v roku 8 dni po nastanku odpadkov.
(5) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 8 dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in pokritja stroškov.
19. člen 
(divja odlagališča) 
(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.
(2) Odlaganje komunalnih odpadkov in embalaže izven s tem odlokom določenih mest je prepovedano.
IV. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE 
20. člen 
(vrsta in obseg storitev javne službe) 
(1) Javna služba po tem odloku obsega naslednje javne službe oziroma storitve javnih služb:
a) zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov obsega:
– storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, premičnih zbiralnicah, zbiralnicah in zbirnih centrih, vključno s prevozom določenih vrst komunalnih odpadkov do centra za ravnanje z odpadki,
– storitve predhodnega skladiščenja določenih vrst komunalnih odpadkov zaradi oddaje odpadkov v nadaljnjo obdelavo ali odlaganje, vključno s prevozom;
b) obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov
– storitve obdelave komunalnih odpadkov, vključno s sortiranjem in tehtanjem odpadkov, s katerimi se spreminja lastnost odpadkov z namenom zmanjšanja prostornine in teže odpadkov pred njihovim odlaganjem, z namenom zmanjšanja biološko razgradljivih snovi v odpadkih, z namenom zmanjšanja nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
c) odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zagotavlja:
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
– zbiranje kosovnih odpadkov,
– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje in
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,
– kosovni odpadki,
– odpadki z vrtov, parkov in pokopališč,
– odpadki s tržnic,
– odpadki iz čiščenja cest,
– mešani komunalni odpadki,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in
– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(4) Izvajalec javne službe prevzema komunalne odpadke brez evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke.
(5) Izvajalec javne službe vodi evidenco zbranih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(6) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(7) Imetniki odpadkov lahko prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe skladno s tem odlokom in navodili izvajalca.
V. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV 
21. člen 
(zbiranje odpadkov) 
(1) Izvajalec je dolžan ločeno zbrane odpadke iz 20. člena oddajati shemam, zbiralcem in predelovalcem le-teh skladno s predpisi, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani občine potrjen izvajalec obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina podelila koncesijo.
(2) V občini je izvajalec dolžan zagotavljati ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, odpadne mešane embalaže in bioloških odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat«.
(3) Uporabnik odpadke zbira v zaprti opremi za zbiranje na svojem zbirnem mestu. Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan zbiranja po urniku, zagotoviti, da se zabojnik in tipizirana vreča prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov s strani izvajalca pa opremo v najkrajšem možnem času, to je še isti dan, vrniti nazaj na zbirno mesto. Uporabnik za objekt, v katerem nihče nima urejenega stalnega ali začasnega bivališča (npr. počitniški objekt) in je v času prevzemanja komunalnih odpadkov odsoten, lahko tipizirane vreče odda na prevzemno mesto največ 7 dni pred dnem zbiranja po urniku.
(4) Za uporabnike na območjih, ki so nedostopna za komunalna vozila ali dostop do njih zaradi redke poselitve pomeni nesorazmerne stroške izvajanja javne službe, izvajalec določi skupno prevzemno mesto, ki so ga uporabniki dolžni uporabljati skladno s tretjim odstavkom tega člena.
(5) Za uporabnike na območjih, ki so začasno nedostopna, izvajalec določi skupno prevzemno mesto o katerem obvesti uporabnike preko spleta ali sredstev javnega obveščanja ali pisno.
(6) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je potrebno s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice in prevzemna mesta za odpadke.
22. člen 
(prevzemno mesto) 
(1) Prevzemno mesto se nahaja na priključku objekta na javno cesto k objektu, in sicer v razdalji enega do dveh metrov od javne ceste – poti komunalnega vozila. V primeru, da prevzemnega mesta zaradi oddaljenosti ni mogoče določiti na priključku objekta na javno cesto, se prevzemno mesto določi na javni ali zasebni površini ob poti smetarskega vozila, ki je najbližja objektu. Prevzemno mesto ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(2) Prevzemno mesto določi izvajalec pred začetkom izvajanja storitev in o njem obvesti uporabnika. V primeru, da se uporabnik ali lastnik zasebne površine z določenim prevzemnim mestom ne strinja, se lahko z upravljavcem dogovori za drugo prevzemno mesto.
23. člen 
(dostopnost prevzemnega mesta) 
(1) Prevzemna mesta morajo biti dostopna komunalnemu vozilu tako, da lahko izvajalec komunalne odpadke prevzame in jih s komunalnim vozilom odpelje. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti nobenih ovir, ki bi izvajalcu kakorkoli ovirale prevoz zabojnikov (npr. stopnice, korita, škarpe ipd.).
(2) Lastniki zemljišč morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda smetarskega vozila. Kolikor tega na poziv izvajalca ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec.
(3) V času popolne ali delne zapore ceste, ki smetarskim vozilom izvajalca onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, investitor v roku 5 dni pred načrtovano zaporo ceste obvestiti izvajalca javne službe in se z izvajalcem dogovoriti o začasnem prevzemnem mestu.
24. člen 
(prevzem odpadkov na prevzemnem mestu) 
(1) Prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in bioloških odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so povzročitelji dolžni po vnaprej določenem programu (urniku) prepustiti te odpadke izvajalcu javne službe na način, da so ti odloženi v sitem vključene zabojnike oziroma tipizirane vreče.
(2) Drugih zabojnikov ali vreč za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, mešane embalaže in bioloških odpadkov, ki niso skladni s tem odlokom, ni dovoljeno uporabljati.
(3) Izvajalec odpadek na prevzemnem mestu pred prevzemom pregleda. V primeru, da je odpadek neustrezno pripravljen za oddajo, kot je to npr. v primeru:
– zbrani odpadki vsebujejo tudi druge odpadke, ki jih je potrebno zbirati ločeno,
– odpadki so zapakirani in se ne nahajajo v razsutem stanju,
– odpadek se ne nahaja v tipizirani vreči ali v sistem zbiranja vključenem zabojniku,
– zabojnika zaradi poškodbe ali druge neustreznosti ni mogoče normalno izprazniti,
– odpadki se iz zabojnika pri praznjenju ne stresejo (npr. so primrznjeni ali prilepljeni na zabojnik ipd.)
lahko izvajalec odpadka delno ali v celoti ne prevzame, temveč odpadek pusti na prevzemnem mestu, neskladnost evidentira (slika in zapis) in o njej pisno obvesti povzročitelja odpadkov in pristojno inšpekcijsko službo.
(4) Izvajalec lahko obvestilo pusti povzročitelju na zabojniku ali ga posreduje po pošti. Ustrezno ločeno zbran odpadek prevzame izvajalec brez doplačila pri naslednjem rednem odvozu ali ob doplačilu izvede izreden odvoz.
(5) Uporabnik mora zagotoviti odstranitev neprevzetih odpadkov po tem odloku iz prevzemnega mesta v roku 24 ur.
25. člen 
(vzdrževanje zbirnih in prevzemnih mest) 
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in čistočo na teh mestih ter na dovoznih poteh do mest prevzema. Zagotoviti morajo zbiranje odpadkov na zbirnih mestih, ki se nahajajo na zasebnih zemljiščih oziroma funkcionalnem zemljišču k stavbi, v opremi za zbiranje in na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa zavezane.
(3) Uporabniki so dolžni tudi v zimskem času zagotoviti nemoten dostop izvajalca do prevzemnih mest.
(4) Izvajalec je dolžan izprazniti le v sistem zbiranja vključene zabojnike za odpadke oziroma odpeljati le tipizirane vreče. Praznjenje zabojnikov mora izvesti varno, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.
26. člen 
(tipizirane vreče) 
(1) Tipizirane vreče so določene v 11. členu tega odloka. Oddaja odpadkov v tipiziranih vrečah je lahko skladno z 11. členom tega odloka stalna ali občasna.
(2) Upravljalec določi letno število tipiziranih vreč za redno oddajo odpadkov skladno s tem odlokom.
(3) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni zbrati in oddati na prevzemno mesto v tipiziranih vrečah.
(4) Prevzem tipiziranih vreč je na izdajnih mestih, ki jih določi upravljalec za posameznega uporabnika storitev. Če ni drugače določeno je izdajno mesto v krajevni skupnosti, v kateri se nahaja odjemno mesto. Prevzem za tekoče leto se izvede od decembra predhodnega leta do konca maja tekočega leta. Prevzem se lahko izvede v času obratovanja prevzemnih mest.
(5) Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto, in sicer v času prevzema komunalnih odpadkov po tem odloku. Uporaba drugih vreč za oddajo odpadkov ni dovoljena.
(6) Z nakupom dodatne tipizirane vrečke je plačana tudi storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.
27. člen 
(zbiralnice) 
(1) Izvajalec javne službe v zbiralnici zbira:
– odpadni papir in karton (20 01 01),
– odpadno embalažo iz papirja in kartona (15 01 01),
– odpadno mešano embalažo (15 01 06) in
– odpadno embalažo iz stekla (15 01 07).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu javne službe v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadne mešane embalaže, kadar jo zbira po sistemu od vrat do vrat.
(3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki so gospodinjstva.
(4) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(5) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za zbiranje odpadne mešane embalaže, kadar se le-ta ne zbira po sistemu od vrat do vrat.
(7) Na zbiralnicah se izvaja ločeno zbiranje odpadkov iz prvega odstavka tega člena v zabojnikih. Zabojniki na zbiralnicah morajo biti primerne velikosti in opremljeni z navodilom za ločeno zbiranje. Stroški nabave in postavitev zabojnikov iz prejšnjega odstavka se financirajo iz sredstev izvajanja gospodarske javne službe zbiranja. Zbiralnice z okolico čisti in vzdržuje izvajalec v okviru javne službe.
(8) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad zbiralnicami. V primeru potreb uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali poveča skupen volumen zabojnikov za zbiranje. Izvajalec se lahko za nadzor posamezne zbiralnice ali več zbiralnic pooblasti pravno ali fizično osebo ali uredi nadzor s pomočjo tehnike za oddaljen nadzor.
(9) Pravnim osebam in fizičnim osebam, ki opravljajo samostojno dejavnost, na zbiralnice ni dovoljeno odlaganje odpadkov iz njihove dejavnosti. Izvajalec jim lahko nudi možnost praznjenja njihovega lastnega zabojnika na prevzemnem mestu ali prevzem odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici, v zbirnem centru.
(10) Na območju zbiralnic je prepovedano:
– v kateri koli zabojnik odlagati druge odpadke,
– v kateri koli zabojnik, razen zabojnik za odpadni tekstil in oblačila, odlagati odpadke, ki so zapakirani v embalažo, ki ni izdelana iz istega materiala/materialov, kot so odpadki, ki se v dotičnem zabojniku zbirajo,
– v kateri koli zabojnik odlagati onesnažene odpadke s tujimi snovmi,
– v kateri koli zabojnik za zbiranje embalaže, odlagati neizpraznjeno embalažo,
– brskati po zabojnikih in iz njih odvzemati odložene odpadke,
– razmetavati odpadke ali drugače onesnaževati zbiralnico, zbirni center ali zbirno mesto ali njihovo okolico,
– odlagati odpadke poleg zabojnikov,
– poškodovati zabojnike ter
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike, pisati, risati po njih ali jih barvati.
(11) Ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na zbiralnicah se izvaja na celotnem območju občine in je obvezno za vse uporabnike iz gospodinjstev.
28. člen 
(lokacije zbiralnic) 
(1) Lokacije zbiralnic določi izvajalec v sodelovanju s krajevno skupnostjo, v kateri se zbiralnica nahaja.
(2) Zbiralnica je praviloma namešča na javnih površinah in drugih zemljiščih, ki so v lasti občine, izjemoma pa tudi na zemljiščih v lasti pravne osebe ali posameznika.
(3) Izvajalec je dolžan vzpostaviti in voditi evidenco o lokacijah zbiralnic, o številu in vrsti namenskih zabojnikov ter pogostosti odvoza.
29. člen 
(zbirni center) 
(1) V zbirnem centru izvajalec javne službe v okviru obratovalnega časa zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih za naslednje frakcije:
– nevarni komunalni odpadki iz predpisa o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
– nenevarni komunalni odpadki iz predpisa o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov,
– odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z OEEO,
– kosovni odpadki,
– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami,
– manjše količine gradbenih odpadkov proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca in
– manjše količine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.
(2) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja in razstavljanja posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca pooblaščene osebe.
(3) Zbirni center mora biti kot infrastruktura lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(4) Zbirni center upravlja izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov.
(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
– uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnaži okolja v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ne povzroča čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(7) Zbiranje odpadkov mora potekati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da zbira tekstil in oblačila. Po dogovoru in evidentiranju lahko izvajalcu priprave za ponovno uporabo omogoči, da iz kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo.
30. člen 
(uporaba zbirnega centra) 
(1) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki imajo status uporabnika, skladno s 15. členom tega odloka.
(2) Uporabnik mora odpadke pred oddajo v zbirnem centru ustrezno ločiti. Tekoči odpadki morajo biti embalirani varno, v ustrezni embalaži in označeni najmanj z navedbo vsebine in nevarnih lastnosti.
(3) Uporabnik se mora pred predajo odpadkov v zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko morebitne viške odpadne embalaže in komunalnih odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov, oddajo brez doplačila. Obračun mešanih komunalnih se po oddanih količinah izvede skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(5) V zbirnem centru lahko posamezne odpadke (20 XX XX in 15 01 XX) oddajo tudi uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center.
31. člen 
(delovni čas zbirnega centra) 
(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec.
(2) Obratovalni čas določi izvajalec in ga objavi na najmanj spletni strani in na tabli zbirnega centra.
(3) Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru redno oddajo izvajalcu le v času obratovanja.
32. člen
(zbiranje nevarnih odpadkov) 
(1) Nevarni odpadki zbirajo v zbirnem centru in s premično zbiralnico.
(2) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so določeni s predpisom o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov.
(3) Na območju občine izvajalec najmanj enkrat letno organizira zbiranje posameznih vrst nevarnih in nenevarnih odpadkov, določenih s predpisom o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, s premično zbiralnico. O načinu, zahtevah (najmanj vrsta in opis odpadka z navodilom za prepuščanje) in terminih zbiranja mora izvajalec obvesti uporabnike najmanj sedem dni pred zbiranjem. Izvajalec uporabnike obvesti s pisnim obvestilom in objavo na svoji spletni strani.
(4) Zahteve in pogoji za oddajo nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico so enaki kot veljajo za oddajo le-teh v zbirnem centru.
(5) Zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico ni dovoljeno uporabljati za oddajo nevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki in so nastali pri opravljanju dejavnosti pravnih oseb, samostojnih podjetnikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost. Uporabniki, morajo nevarne odpadke iz dejavnosti, ki niso ločena zbrana frakcija komunalnih odpadkov, oddati pristojnemu zbiralcu skladno s predpisi o ravnanju s komunalnimi odpadki.
33. člen 
(kosovni odpadki) 
(1) Zbiranje kosovnih komunalnih odpadkov se za uporabnike, ki so gospodinjstva, izvaja v zbirnem centru in v okviru javnega odvoza po urniku in navodilu za oddajo kosovnih odpadkov.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se odpadna električna in elektronska oprema in odpadne gume zbirajo le v zbirnem centru.
(3) Uporabnik odda kosovne odpadke v zbirnem centru, kjer jih razvrsti in odloži po navodilih izvajalca.
(4) Imetniki kosovnih odpadkov morajo pred prepustitvijo teh odpadkov izvajalcu, kosovni odpadek večjih dimenzij razstaviti na več kosov tako, da ločijo lesene, kovinske in steklene dele od ostalega in da posamezen kos ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje v zabojnik/na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov.
(5) Izredni odvoz kosovnih komunalnih odpadkov iz prevzemnega mesta se obračuna po ceniku izvajalca.
(6) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih komunalnih odpadkov iz dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(7) Izvajalec lahko prevzame manjše količine odpadkov, ki nastanejo v okviru vzdrževalnih del na objektu uporabnika, ki je gospodinjstvo (npr. izolacijski material, okna, vrata ipd.), če zanje lahko zagotovi ravnanje skladno s predpisi o odpadkih. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(8) Uporabnik mora zagotoviti odstranitev kosovnih odpadkov iz prevzemnega mesta, predmet zbiranja, in sicer najkasneje naslednji dan po akciji zbiranja.
34. člen 
(gradbeni odpadki) 
(1) V zbirnem centru izvajalca lahko gradbene odpadke, ki spadajo med mešanico betona, opek, ploščic in keramike (17 01 07), oddajo le uporabniki, ki so gospodinjstva.
(2) Uporabniki, ki so gospodinjstva, lahko manjšo količino gradbenih odpadkov, ki letno ne presega 150 kg oziroma 0,2 m3 na gospodinjstvo, oddajo brez doplačila. Sprejem odpadkov, ki presega ta normativ, izvajalec odobri v primeru prostih kapacitet in obračuna po veljavnem ceniku.
35. člen 
(azbestni odpadki) 
(1) Uporabniki morajo z azbestnimi odpadki (17 06 05) ravnati v skladu z vsakokratnim predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(2) Uporabniki azbestno cementne odpadke predajo v zbirnem centru proti plačilu. Stroški prevoza, embaliranja, označevanja, odlaganja ter s tem povezani stroški izvajalca javne službe, so breme povzročitelja odpadka.
36. člen 
(pogostost praznjenja zabojnikov) 
(1) Izvajalec prazni zabojnike oziroma prevzema vreče za mešane komunalne odpadke na prevzemnih mestih enkrat mesečno. V primeru potrebe se lahko uporabnik z izvajalcem dogovori tudi za pogostejši odvoz. Dodatni stroški prevoza se obračunajo po ceniku izvajalca.
(2) Izvajalec prazni zabojnike za biološke odpadke na prevzemnih mestih na 4 tedne.
(3) Izvajalec prazni zabojnike za zbiranje odpadne mešane embalaže na prevzemnih mestih na območju z enkrat mesečnim odvozom enkrat mesečno, na območju z dvakrat mesečnim odvozom pa dvakrat mesečno.
(4) Izvajalec prazni zabojnike na termine, ki so določeni z urniki zbiranja. Urnike mora posredovati uporabnikom najkasneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto. Vse urnike in navodila za zbiranje mora objaviti tudi na svoji spletni strani. Če uporabnik na prevzemno mesto ne oddaja pravočasno odpadkov ali odpadek ni ustrezno zbran ali oddan, se zanj šteje, da je bila storitev izvedena.
(5) V primeru zapore ceste ali težav izvajalca, zaradi katere storitev na napovedni termin po urniku ne more biti izvedena (npr. okvara opreme, neprevoznost ceste ipd.), mora izvajalec o tem v obvestiti uporabnike najmanj z objavo na svoji spletni strani. Pri tem mora uporabnike obvestiti o nadomestnem terminu izvedbe storitve.
37. člen 
(odvozi v primeru višje sile) 
V primeru višje sile, zapore ceste, nedostopnosti prevzemnega mesta ali težav na strani izvajalca (okvara vozil in opreme), zaradi katere storitev na napovedni termin po urniku ne more biti izvedena, mora izvajalec o tem obvestiti uporabnike najmanj z objavo na svoji spletni strani. Pri tem mora uporabnike obvestiti o nadomestnem terminu izvedbe storitve.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE 
38. člen 
(obveznosti izvajalca) 
Izvajalec mora zagotavljati:
– prevzem komunalnih odpadkov,
– prevzem nenevarnih komunalnih odpadkov,
– vizualni pregled odpadkov pred prevzemom,
– oddajo ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– predhodno skladiščenje odpadkov,
– obračun storitev javnih služb njihovim uporabnikom,
– vodenje evidenc o odpadkih,
– vodenje katastra,
– izdelava programov ravnanja z odpadki,
– zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje podatkov,
– redno in pravočasno obveščanje uporabnikov o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb in
– druge naloge v skladu s predpisi.
39. člen 
(obveznosti uporabnika) 
(1) Uporabnik mora:
– uporabljati storitve javne službe,
– objekt opremiti z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami pred prvo uporabo objekta/nepremičnine,
– urediti oddajo odpadkov z izvajalcem javne službe v roku 8 dni do prve uporabe objekta oziroma nepremičnine, če s tem odlokom ni drugače določeno,
– oddali odpadke izvajalcu javne službe skladno s tem odlokom, in na način, da je oddaja varna in ne onesnažuje okolja,
– upoštevati navodila izvajalca javne službe za ločeno zbiranje odpadkov,
– redno plačevati storitve javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki,
– dopustiti izvedbo nadzora po tem odloku in
– upoštevati navodila izvajalca in druge s predpisi določene zahteve.
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– zbiranje odpadkov skladno s tem odlokom in navodili tako, da je varno in ne povzroča škode ali ne onesnažuje okolja,
– da je oprema za zbiranje na dan zbiranja varno postavljena na prevzemno mesto,
– da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju,
– da so na prevzemnih mestih pokrovi na zabojnikih zaprti in tipizirane vreče zavezane,
– da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista,
– da je omogočen dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila,
– da je odstranjen sneg ob zabojnikih ter so pokrovi zabojnikov očiščeni,
– prijavo pri izvajalcu, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov,
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javnih služb, izvajalcu takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v 8 dneh po nastanku in
– redno plačevanje storitve javne službe.
40. člen 
(pravice uporabnika) 
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– uporaba infrastrukture in opreme za odpadke,
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor na račun pri izvajalcu,
– da je obveščan o storitvah javnih služb in
– naročanje dodatnih storitev na poziv in po ceniku izvajalca.
41. člen 
(prepovedi) 
Prepovedano je:
– ravnati s komunalnimi odpadki na območju občine v nasprotju z določili tega odloka,
– opustiti uporabo storitev javne službe,
– odlagati odpadke v naravo,
– med sabo mešati različne vrste komunalnih odpadkov, ki se zbirajo ločeno po tem odloku,
– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke,
– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje odpadkov,
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,
– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov in iz njih odnašati zbrane komunalne odpadke,
– odnašati zbrane odpadke iz prevzemnih mest in zbirnega centra,
– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta,
– onesnažiti okolico zbiralnic, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnega centra,
– prepuščati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane,
– prepuščati odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja,
– kuriti ali sežigati odpadke ali jih odlagati v okolje,
– odlagati odpadke v objekte ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za zbiranje ali odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe ter
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE 
42. člen 
(viri financiranja) 
Izvajalci javnih služb pridobivajo sredstva iz:
– storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov,
– storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– sredstev občinskega proračuna,
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin in
– drugih virov.
43. člen 
(cena storitev) 
Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
44. člen 
(obračun storitev) 
(1) Obračun storitev se izvaja skladno s tem odlokom.
(2) Količina opravljenih storitev ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki se meri po skupnem volumnu opreme (zabojnikov/tipiziranih vreč) za oddajo mešanih komunalnih odpadkov in povprečnem številu mesečnih zbiranj.
(3) Neposedovanje opreme za zbiranje ali drugi neupravičeni razlogi na strani uporabnika, niso razlog, da se storitve ne bi obračunale. Kolikor uporabnik uporablja skupno manjši volumen opreme za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov od minimalne, določene z 11.–14. členom tega odloka, se storitev obračuna po minimalni velikosti opreme.
(4) V primeru, da enočlansko ali dvočlansko gospodinjstvo za oddajo mešanih komunalnih odpadkov uporablja 120 l zabojnik, se pri obračunu storitev za enočlansko gospodinjstvo upošteva le 60 l za dvočlansko pa 90 l.
(5) V primeru, da ima posamezen uporabnik storitev zbiranja odpadne mešane embalaže po sistemu od vrat do vrat urejeno z opremo, katere skupen volumen, z upoštevanjem števila mesečnih praznjenj, je večji od volumna zabojnika za mešane komunalne odpadke, se količina opravljenih storitev določi tako, da se volumen zabojnika za ostanek komunalnih odpadkov množi s faktorjem F. Faktor F se izračuna po enačbi:
 
F =
V (volumen opreme za odpadno mešano embalažo 
× št. mesečnih praznjenj) + V (volumen opreme 
za mešane komunalne odpadkov 
× št. mesečnih praznjenj)
2 x V (volumen opreme za mešane komunalne odpadke × št. rednih mesečnih praznjenj)
(6) V primeru, da ima posamezen uporabnik storitev zbiranja mešane embalaže po sistemu od vrat do vrat urejeno z opremo, katere skupen volumen, z upoštevanjem števila mesečnih praznjenj, je manjši od volumna zabojnika za mešane komunalne odpadke, se količina opravljenih storitev določi tako, da se volumen zabojnika za ostanek komunalnih odpadkov množi s faktorjem iz prejšnjega odstavka, vendar ta ne sme biti manjši od 1.
(7) Cena storitev ravnanja s komunalnimi odpadki in embalažo se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške izvajanja javne službe. Ceno oblikuje izvajalec javne službe v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.
(8) Količina opravljenih storitev ravnanja z biološkimi odpadki se meri po skupnem volumnu zabojnikov za oddajo bioloških odpadkov in povprečnem številu mesečnih zbiranj po urniku.
(9) V primerih, ko več uporabnikov storitev iz iste stavbe za oddajo mešanih komunalnih odpadkov, odpadne mešane embalaže in bioloških odpadkov uporablja skupne zabojnike, izda izvajalec javne službe račun pooblaščenemu upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje storitev posameznim uporabnikom je strošek uporabnikov oziroma upravljavcev takih objektov.
(10) Če večstanovanjski objekt nima upravljavca objekta, izvajalec javne službe izjemoma lahko izda račune posameznim uporabnikom storitev, na podlagi pisnega dogovora vseh uporabnikov glede načina obračuna, ključa delitve stroškov storitev, ki mora biti za vse uporabnike enoten, in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
45. člen 
(novi uporabniki in spremembe na strani uporabnika) 
(1) Novi povzročitelj komunalnih odpadkov mora izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 8 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
(2) Do začetka uporabe nepremičnine ali druge oblike povzročanja odpadkov mora bodoči uporabnik oziroma lastnik objekta (objekt se oddaja v najem) odjemno mesto opremiti z zabojniki oziroma tipiziranimi vrečami in izvajalca o tem obvestiti.
(3) Izvajalec povzročitelja vpiše v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik.
(4) Izvajalec podatke o uporabniku pridobi od lastnika objekta oziroma iz uradnih evidenc.
(5) Novi uporabniki morajo izvajalcu posredovati vse zahtevane podatke, ki so po tem odloku potrebni za določitev velikosti zabojnikov in obračuna storitev.
(6) Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitev javne službe.
(7) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne navedbe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec uporabniku oziroma lastniku objekta zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(8) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati nepremičnino ali na njej povzročati nastanek odpadkov, ki so predmet tega odloka.
(9) Občasna neuporaba oziroma začasni izostanek od uporabe nepremičnine, uporabnika ne odvezuje plačila stroškov storitev izvajanja javne službe.
(10) Če je določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta (npr. najemnik), pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, ki je osnova za obračunavanje storitev in subsidiarno odgovornost lastnika v primeru morebitnega neplačila terjatev s strani uporabnika. Stanovanjske objekte ali poslovno stanovanjske objekte z opremo za zbiranje opremi lastnik objekta oziroma nepremičnine, če se z izvajalcem drugače ne dogovori.
46. člen 
(plačilo storitev) 
(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere so organizirane storitve javne službe.
(2) Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec. Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu, ki ne sme biti daljši od 15 dni od dneva izdaje računa, razen v primeru, če državni predpis določa drugače.
(3) Za nepravočasna plačila računov, izvajalec zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca.
(4) Uporabniku, ki zamudi rok za plačilo računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za plačilo. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov in stroškov opominjanja v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga. Postopek obsega: izterjavo glavnice, zakonskih zamudnih obresti, stroškov sodne izterjave in drugih stroškov, ki so posledica postopka prisilne izterjave neplačanih računov.
(5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.
(6) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb, mu izvajalec izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
47. člen 
(evidenca o uporabnikih) 
(1) Izvajalec je dolžan voditi evidenco o uporabnikih storitev javne službe po tem odloku.
(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu v rokih po tem odloku posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe.
(3) Uporabniki so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku.
(4) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec.
48. člen 
(podatki za obračun) 
(1) Izvajalec ima pravico pridobiti podatke o uporabniku iz uradnih evidenc.
(2) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
49. člen 
(vrsta in obseg objektov, naprav za potrebe izvajanja javne službe zbiranja odpadkov) 
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra za prevzemanje, zbiranje in skladiščenje,
– prevozna sredstva in oprema za zbiranje in prevoz odpadkov ter
– zemljišče in/ali objekti zbiralnic.
(2) Zemljišča in opremo iz prvega odstavka tega člena se lahko zagotovi tudi pogodbeno.
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE 
50. člen 
(nadzor) 
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja pristojen medobčinski inšpektorat, če zakon ne določa drugače.
(2) Pooblaščeni delavci izvajalca izvajajo strokovni nadzor nad določbami tega odloka.
(3) Izvajalci posameznih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom.
(4) V primeru neupoštevanja določil tega odloka, lahko pooblaščeni delavci izvajalca uporabniku izrečejo opozorilo ali pa o kršitvah obvestijo medobčinski inšpektorat.
IX. KAZENSKE DOLOČBE 
51. člen 
(kazenske določbe za izvajalca) 
(1) Z globo 1.000 evrov se za prekršek sankcionira izvajalec, če:
1. ne izvaja storitev zbiranja mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže,
2. ne izvaja storitev zbiranja bioloških odpadkov,
3. ne čisti in ne vzdržuje zbiralnic,
4. ne opravlja nadzora nad zbiralnicami,
5. ne vodi evidence zbiralnic in uporabnikov storitev,
6. ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra,
7. ne omogoči uporabnikom oddaje komunalnih odpadkov in embalaže v obratovalnem času zbirnega centra ter
8. ne obvešča uporabnikov.
(2) Z globo 500 evrov se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
52. člen 
(kazenske določbe za uporabnike) 
(1) Z globo 1.000,00 evrov se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba in uporabnik, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v rokih po tem odloku,
2. če odpadkov ne zbira in oddaja ločeno skladno s tem odlokom,
3. če na zahtevo izvajalca ne nabavi ali vzdržuje opreme za zbiranje,
4. če odloži odpadke izven določenih prevzemnih mest,
5. če izvajalcu ne omogoči dostopa do prevzemnega mesta,
6. če odlaga odpadke iz dejavnosti v zbiralnico,
7. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena odloka,
8. če ravna v nasprotju z 41. členom odloka,
9. če kuri komunalne odpadke in embalažo ali odpadke odlaga v okolje,
10. če izvajalcu ne posreduje sprememb podatkov o dejstvih, ki vplivajo na obračun ravnanja z odpadki.
(2) Z globo 500,00 evrov se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 300,00 evrov se sankcionira uporabnik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
53. člen 
(kazenske določbe za uporabnike) 
(1) Z globo 500,00 evrov se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba in uporabnik, ki je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:
1. če ne upošteva prepovedi pri razvrščanju odpadkov v zabojnike (15. člen),
2. če ne uporablja storitev javne službe za biološke odpadke in bioloških odpadkov ne kompostira v hišnem zabojniku (prvi odstavek 17. člena),
3. če dotrajane zabojnike za odpadke ne nadomesti z novimi (prvi odstavek 16. člena),
4. če po opustitvi začasnih zbirnih in prevzemnih mest le-teh takoj ne sanira in očisti (peti odstavek 21. člena),
5. če kot povzročitelj začasne ovire na dovozu k prevzemnim mestom ne zagotovi ustreznega zbiranja odpadkov na začasnem prevzemnem mestu (četrti odstavek 23. člena),
6. če se ne identificira ali ne uporablja zbirnega centra skladno s 30. členom tega odloka,
7. če ne zagotovi zahtev iz drugega odstavka 39. člena tega odloka.
(2) Z globo 250,00 evrov se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200,00 evrov se sankcionira uporabnik – fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
54. člen 
(kazenske določbe za organizatorje prireditev, taborov in izvajalcev gradbenih del) 
(1) Z globo 400,00 evrov se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, organizator tabora in izvajalec gradbenih del, če se z izvajalcem ne dogovori za oddajo odpadkov ali odpadkov ne zbira ločeno ali odpadke kuri ali jih ne odda izvajalcu javne službe skladno z dogovorom.
(2) Z globo 200,00 evrov se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja oziroma izvajalca gradbenih del.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
55. člen 
(prehodne in končne določbe) 
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 95/02, 123/08, 107/11, 4/14 in 13/17).
(2) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(4) Za obstoječe uporabnike in objekte za katere prevzemno mesto ni določeno skladno z drugim odstavkom 22. člena se le-to določi najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta. Do takrat je prevzemno mesto obstoječe prevzemno mesto, ki ga uporabnik uporablja, če le-to izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 22. člena.
(5) Obstoječi uporabniki iz gospodinjstev so se dolžni prilagoditi zahtevam glede velikosti opreme v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
56. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-026/2019-001
Gorenja vas, dne 17. julija 2019
Župan 
Občine Gorenja vas - Poljane 
Milan Janez Čadež