Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2019 z dne 19. 7. 2019

Kazalo

2180. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-D), stran 5685.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-D) 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah (ZGim-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. julija 2019.
Št. 003-02-7/2019-3
Ljubljana, dne 18. julija 2019
Borut Pahor
predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GIMNAZIJAH (ZGim-D) 
1. člen
V Zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17 in 6/18 – ZIO-1) se v 11. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»V strokovni del izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene smeri ali plesne smeri se lahko vpiše učenec, ki še ni zaključil osnovnošolskega izobraževanja, če je s preizkusom nadarjenosti izkazal izjemno umetniško nadarjenost.«.
2. člen 
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Šola si mora k obsegu razpisa za vpis pridobiti soglasje ministra.
Za vpis v začetni letnik rednega izobraževanja in v maturitetni tečaj ministrstvo, pristojno za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na predlog šol šest mesecev pred pričetkom šolskega leta na svoji spletni strani objavi skupen razpis prostih mest.
Za vpis v izredno izobraževanje šola v skladu s soglasjem ministra iz prvega odstavka tega člena najpozneje en mesec pred pričetkom šolskega leta na svoji spletni strani objavi razpis prostih mest. Ministrstvo soglasje objavi na svoji spletni strani.«.
3. člen 
V 17.a členu se v drugem odstavku v prvem stavku črta besedilo »oziroma polnoletni dijak«. V drugem stavku se črta beseda »mladoletnega«.
4. člen 
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dijak ima pravico, da se hkrati izobražuje v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih.
Učenec iz četrtega odstavka 11. člena tega zakona ima pravico do vzporednega izobraževanja v strokovnem delu izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene smeri ali plesne smeri.
Učenec iz prejšnjega odstavka ima v času vzporednega izobraževanja pravico do bivanja v dijaškem domu in subvencioniranega prevoza.
Če se dijak izobražuje v več šolah, šole z dogovorom določijo, kako dijak izpolnjuje svoje obveznosti na posamezni šoli.
Ne glede na prvi odstavek tega člena ima dijak, ki zaključi izobraževanje po izobraževalnem programu, pravico dokončati strokovni del izobraževalnega programa, v katerega je vzporedno vpisan, brez možnosti podaljšanja statusa dijaka iz 17. člena tega zakona.«.
5. člen 
V 21. členu se besedilo »20. člena« nadomesti z besedilom »17. člena tega zakona«.
6. člen 
V 27. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V postopku vzgojnega ukrepanja, v katerem sodelujejo tudi starši, se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev. Če s starši dijaka ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so sodelovanje odklonili, se lahko postopek nadaljuje brez njihove prisotnosti. Na željo dijaka v postopku sodeluje strokovni delavec šole ali druga polnoletna oseba, ki ji dijak zaupa.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Dijaku, ki s svojim vedenjem ovira izvajanje pouka, se lahko prepove prisotnost pri pouku za čas posamezne ure pouka.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se za besedo »predmeta« doda besedilo »iz sedmega in devetega odstavka tega člena«.
Dosedanji deseti in enajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek.
7. člen 
V 27.a členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Dijaka se lahko izključi iz šole za četrti oziroma za vsak nadaljnji izrečeni ukor v posameznem šolskem letu.«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
8. člen 
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»30. člen 
(izredno izobraževanje) 
Izredno se lahko izobražuje, kdor je ob vpisu star najmanj 18 let in:
– nima pridobljene izobrazbe ali opravljenih vseh obveznosti po izobraževalnem programu, v katerem se izredno izobražuje,
– hkrati ni vpisan v isti izobraževalni program v rednem in izrednem izobraževanju.
Izobraževalni program gimnazije se izvaja kot izredno izobraževanje tako, da se zagotavlja enak standard znanja kot v rednem izobraževanju, prilagodi pa se organizacija, časovna razporeditev izobraževanja, preverjanje in ocenjevanje ter napredovanje.
Šole oziroma izobraževalne organizacije, ki izvajajo izredno izobraževanje, v skladu z navodili ministra prilagajajo izobraževalne programe vsakemu posamezniku, pri čemer upoštevajo predhodno pridobljeno znanje, ki se dokazuje z javno listino.
Kdor se izredno izobražuje, s šolo sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti, ki se nanašajo na potek izobraževanja, načine in roke za izpolnjevanje obveznosti, ukrepe zaradi neizpolnjevanja obveznosti oziroma kršitev ter druge medsebojne pravice in obveznosti. Osebni izobraževalni načrt je sestavni del te pogodbe.
Kdor se izredno izobražuje in ni zaposlen ali nima statusa brezposelnega ali se ne izobražuje v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ima pravico do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in pravico do drugih ugodnosti ter pravic v skladu s posebnimi predpisi.
Šole in druge izobraževalne organizacije zagotavljajo sredstva za izredno izobraževanje z zaračunavanjem prispevkov.«.
9. člen 
41.č člen se spremeni tako, da se glasi:
»41.č člen 
(ugovor na končno oceno) 
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala oziroma obvestila o uspehu vloži pri ravnatelju šole obrazložen pisni ugovor na končno oceno oziroma ugotovitev.
Ravnatelj v treh dneh od prejema ugovora ugovor s sklepom zavrže:
– če je vložen prepozno,
– če ga je vložila neupravičena oseba,
– če se ne nanaša na končno oceno oziroma ugotovitev.
Ravnatelj v treh dneh od prejema ugovora ugovor s sklepom zavrne, če lahko na podlagi dokumentacije ugotovi, da je neutemeljen.
Če ravnatelj ugovora ne zavrže na podlagi drugega odstavka tega člena ali ne zavrne na podlagi tretjega odstavka tega člena, v treh dneh od prejema ugovora imenuje tričlansko komisijo, ki v treh dneh od njenega imenovanja:
– potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev,
– ponovno oceni znanje dijaka,
– spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije.
V komisijo mora biti imenovan vsaj en član, ki je zaposlen na drugi šoli.
V primeru iz druge alineje četrtega odstavka tega člena se dijaka najpozneje tri dni pred ponovnim ocenjevanjem seznani z datumom, časom, krajem in načinom ter obsegom ponovnega ocenjevanja.
Odločitev ravnatelja in komisije sta dokončni.«.
10. člen 
V 42. členu se v prvem odstavku 11. točka spremeni tako, da se glasi:
»11. evidenco vpisanih v izredno izobraževanje,«.
V tretjem odstavku se za besedo »dijaka« doda besedilo »in osebe, vpisane v izredno izobraževanje«, za besedo »EMŠO,« pa se doda besedilo »e-naslov, telefonsko številko, davčno številko,«.
V četrtem odstavku se v prvi alineji v oklepaju za besedilom »telefonska številka« doda vejica in besedilo »e-naslov in davčna številka«.
11. člen 
Za 43. členom se doda nov 43.a člen, ki se glasi:
»43.a člen 
(razkrivanje in posredovanje osebnih podatkov staršem polnoletnih dijakov) 
Starši polnoletnega dijaka imajo pravico, da jim šola, na enak način kot staršem mladoletnega dijaka, razkrije oziroma posreduje osebne podatke dijaka in druge informacije o:
– vpisu v izobraževalni program in izpisu iz izobraževalnega programa,
– ocenah, učnem uspehu in napredovanju,
– prisotnosti pri pouku in drugih oblikah izobraževalnega dela,
– zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja,
– obravnavi svetovalne službe,
– organizaciji šolskega dela (npr. roditeljski sestanki, govorilne ure).
Šola o razkrivanju oziroma posredovanju osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka seznani dijaka na začetku šolskega leta, v katerem bo dijak postal polnoleten.
Polnoletni dijak lahko s pisno izjavo kadarkoli zahteva, da šola njegovih osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena ne razkrije oziroma posreduje staršem.
Ne glede na pisno izjavo dijaka iz prejšnjega odstavka šola razkrije oziroma posreduje staršem podatke o odsotnosti dijaka, podatke o zaznanih hujših kršitvah šolskega reda in uvedenih postopkih vzgojnega ukrepanja ter tiste osebne podatke iz prvega odstavka tega člena, ki bi lahko imeli za posledico izgubo statusa dijaka zaradi negativnega učnega uspeha, izključitve ali izpisa iz šole.«.
12. člen 
Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
»44.a člen 
(zbirka podatkov za vpis v srednje šole) 
Ministrstvo vzpostavi, vodi, vzdržuje in nadzoruje informatizirano zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole, ki vsebuje podatke iz evidence iz 1. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona, ter informatizirano zbirko prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove, ki vsebuje podatke iz evidence iz 1. in 2. točke prvega odstavka 42. člena tega zakona.
Za obe zbirki iz prejšnjega odstavka zagotavlja osebne podatke iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona osnovna šola, ki jo obiskuje kandidat, ki se prijavlja za vpis.
Osnovna šola za zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole zagotavlja tudi podatke iz druge do šeste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, razen dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja skladno z merili za vpis iz šeste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona, ki se prenesejo iz evidence učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, ki jo vodi Državni izpitni center. Podatke iz prve in sedme do enajste alineje četrtega odstavka 42. člena tega zakona za zbirko prijavljenih kandidatov za vpis v srednje šole zagotavlja srednja šola.
Podatke iz drugega odstavka 42. člena tega zakona za zbirko prijavljenih in vpisanih dijakov v dijaške domove zagotavljajo dijaški domovi.
Podatki v zbirkah iz prvega odstavka tega člena se obdelujejo za namen izvedbe vpisnega postopka.
Podatki v obeh zbirkah se hranijo trajno.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
13. člen 
(izdaja in uskladitev podzakonskih predpisov) 
Minister v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi podzakonske predpise iz spremenjenega 27. in 42. člena zakona ter iz 29. člena zakona.
Minister v enem letu od uveljavitve tega zakona izda podzakonski predpis iz spremenjenega 30. člena zakona.
Do uveljavitve podzakonskih predpisov iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo podzakonski predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
14. člen 
(uporaba določb dosedanjega zakona) 
Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17 in 6/18 – ZIO-1).
15. člen 
(začetek uporabe) 
Ta zakon se začne uporabljati 1. septembra 2019, razen 13. in 42. člen zakona v delu, ki se nanaša na izredno izobraževanje, in 30. člen zakona, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2020.
16. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-03/19-4/15
Ljubljana, dne 10. julija 2019
EPA 638-VIII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
mag. Dejan Židan 
predsednik