Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2018 z dne 6. 7. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2018 z dne 6. 7. 2018

Kazalo

2396. Odlok o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2019, stran 7655.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 35. seji dne 18. 6. 2018 sprejel
O D L O K 
o proračunu Mestne občine Ljubljana za leto 2019 
1. člen 
S tem odlokom Mestna občina Ljubljana za leto 2019 določa proračun, postopke izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. člen 
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Mestna občina Ljubljana.
3. člen 
V splošnem delu proračuna so prejemki in izdatki proračuna Mestne občine Ljubljana izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja.
A.
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 
v EUR
Skupina/Podskupina kontov
Proračun 2019
I. 
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
421.180.076
70
DAVČNI PRIHODKI
234.042.203
700 Davki na dohodek in dobiček
150.483.803
703 Davki na premoženje
73.566.000
704 Domači davki na blago in storitve
9.992.400
706 Drugi davki in prispevki
0
71
NEDAVČNI PRIHODKI
93.841.842
710 Udeležba na dobičku in dohodki 
od premoženja
30.912.415
711 Takse in pristojbine
321.000
712 Globe in druge denarne kazni
4.165.000
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev
451.427
714 Drugi nedavčni prihodki
57.992.000
72
KAPITALSKI PRIHODKI
29.470.132
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
2.540.000
721 Prihodki od prodaje zalog
0
722 Prihodki od prodaje zemljišč 
in neopredmetenih sredstev
26.930.132
73
PREJETE DONACIJE
11.010.930
730 Prejete donacije iz domačih virov
11.010.930
731 Prejete donacije iz tujine
0
74
TRANSFERNI PRIHODKI
52.532.587
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
9.971.277
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav
42.561.310
78
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV
282.382
786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije
0
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav
282.382
788 Prejeta vračila sredstev iz proračuna Evropske unije
0
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
411.964.473
40
TEKOČI ODHODKI
47.121.516
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim
16.301.479
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost
2.607.927
402 Izdatki za blago in storitve
23.920.241
403 Plačila domačih obresti
1.831.870
409 Rezerve
2.460.000
41
TEKOČI TRANSFERI
174.707.195
410 Subvencije
10.419.800
411 Transferi posameznikom 
in gospodinjstvom
61.251.531
412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
15.100.707
413 Drugi tekoči domači transferi
87.935.157
414 Tekoči transferi v tujino
0
42
INVESTICIJSKI ODHODKI 
170.677.803
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
170.677.803
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI
19.457.959
431 Investicijski transferi pravnim 
in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
3.735.653
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
15.722.306
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 
(I.-II.)
9.215.603
B.
RAČUN FINANČNIH TERJATEV 
IN NALOŽB
IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
0
75
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
0
750 Prejeta vračila danih posojil
0
751 Prodaja kapitalskih deležev
0
752 Kupnine iz naslova privatizacije
0
V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
6.500.000
44
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
6.500.000
440 Dana posojila
0
441 Povečanje kapitalskih deležev 
in finančnih naložb
0
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije
0
443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti
6.500.000
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA 
IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
–6.500.000
C.
RAČUN FINANCIRANJA
VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
10.000.000
50
ZADOLŽEVANJE
10.000.000
500 Domače zadolževanje
10.000.000
VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
12.715.603
55
ODPLAČILA DOLGA
12.715.603
550 Odplačila domačega dolga
12.715.603
IX.
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV 
NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
0
X.
NETO ODPLAČILO DOLGA (VIII.-VII.)
2.715.603
XI.
NETO FINANCIRANJE 
(VI.+VII.-VIII.-IX.)
–9.215.603
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti proračunskih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.
Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.
Proračun Mestne občine Ljubljana za leto 2019 se določa v višini 431.180.076 eurov.
4. člen 
Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu s predpisi.
Prihodki, ki jih oddelki mestne uprave ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek proračuna.
Prihodek proračuna so tudi donacije, ki jih Mestna občina Ljubljana prejme od domače ali tuje pravne in fizične osebe.
Kupnina od prodaje finančnega in stvarnega premoženja Mestne občine Ljubljana je prejemek proračuna.
Kupnina, najemnina in odškodnina za občinsko stvarno premoženje se uporabi samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja občine.
Načrt ravnanja s premičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana sprejme župan.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Mestne občine Ljubljana v vrednosti pod 200.000 eurov sprejme župan.
5. člen 
Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj, prihodki, pridobljeni iz sredstev, danih v upravljanje Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana, koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, transferi iz državnega proračuna in Evropske unije, turistična taksa, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, namenski prejemki ožjih delov občin, komunalni prispevek ter najemnina gospodarske javne infrastrukture iz naslova obveznih gospodarskih javnih služb.
Okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske službe varstva okolja, se lahko porabijo le za:
1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanj s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in
2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb okolja.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika in proračun.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot je izkazan v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstev, ki jih proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
Za obseg prenesenih namenskih sredstev se poveča obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika na postavkah-kontih, na katere se nanašajo, in proračun.
6. člen 
Proračunska sklada sta:
1. evidenčni račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF),
2. evidenčni račun proračunskega sklada za odpravo posledic obremenitve okolja v Mestni občini Ljubljana, ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi proračunskega sklada za realizacijo okoljskih sanacijskih projektov v Mestni občini Ljubljana.
Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 1.000.000 eurov.
Na predlog Oddelka za finance in računovodstvo odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 300.000 eurov župan in o tem obvešča mestni svet. V primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega navedeni znesek, odloča na predlog župana mestni svet.
Četrtnim skupnostim Mestne občine Ljubljana se v letu 2019 za izvajanje nalog zagotavljajo finančna sredstva v višini 501.009 eurov.
7. člen 
Terjatve iz naslova zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do občine v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji se lahko zamenjajo za lastniške deleže.
O zamenjavi terjatev za lastniške deleže v postopku prisilne poravnave odloča mestni svet na predlog župana.
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan odpiše ali delno odpiše plačilo dolga do višine 600 eurov, ki ga ima posamezen dolžnik do Mestne občine Ljubljana, vendar največ do skupne višine 60.000 eurov vseh dolgov v posameznem letu.
Kot dolg iz predhodnega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.
8. člen 
Z včlanitvijo ali sodelovanjem Mestne občine Ljubljana v organizaciji, ki zahteva plačilo članarine v višini nad 5.000 eurov ali druge oblike nepovratnih sredstev, mora soglašati mestni svet.
9. člen 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.
Proračunski uporabnik lahko samostojno razporeja proračunska sredstva znotraj svojega finančnega načrta med konti v okviru iste proračunske postavke v sistemu MFERAC.
Župan lahko na predlog proračunskega uporabnika ob predhodnem soglasju Oddelka za finance in računovodstvo odloča o prerazporeditvah pravic porabe:
– v okviru istega podprograma v finančnem načrtu proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov brez omejitev;
– med podprogrami v okviru finančnega načrta proračunskega uporabnika oziroma med različnimi finančnimi načrti proračunskih uporabnikov, pri čemer sprememba posameznega podprograma ne sme preseči 10 % zneska podprograma v sprejeti programski klasifikaciji tekočega proračunskega leta.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prerazporeditve niso dovoljene:
– iz plačnih kontov na druge podskupine kontov,
– iz postavk lastne udeležbe Mestne občine Ljubljana pri projektih v izvajanju, sofinanciranih z namenskimi sredstvi EU in namenskimi sredstvi finančnih mehanizmov,
– iz oziroma med postavkami namenskih sredstev EU ter postavkami namenskih sredstev finančnih mehanizmov in slovenske udeležbe,
– iz oziroma med postavkami drugih namenskih sredstev.
Ne glede na omejitve prerazporejanja pravic porabe iz tega člena lahko župan izjemoma na predlog Oddelka za finance in računovodstvo odobri prerazporeditev sredstev:
– za plačila obveznosti na podlagi izvršljivih sodnih in upravnih odločb, ki niso vključene v sprejeti proračun;
– iz sredstev, predvidenih za lastno udeležbo pri projektu, kjer Mestni občini Ljubljana ni uspelo pridobiti sredstev sofinanciranja na razpisu in projekt ne bo izveden v tekočem proračunskem letu;
– na proračunsko postavko lastne udeležbe za projekt, s katero se zagotavlja sredstva za financiranje projekta, ki ni bil uspešen na razpisu za pridobitev sredstev sofinanciranja, vendar ga MOL že izvaja oziroma ga bo izvedla zaradi zagotavljanja javnega interesa.
Župan o izvršenih prerazporeditvah polletno poroča mestnemu svetu.
10. člen 
Sredstva proračuna se med letom zagotavljajo neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom.
Odhodki in drugi izdatki proračuna Mestne občine Ljubljana po proračunskih uporabnikih so izkazani v posebnem delu proračuna.
11. člen 
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom, ko so opravljena vsa predhodna predpisana dejanja in pridobljena dokumentacija, dovoljenja ali druga predpisana pravna podlaga.
12. člen 
Uporabnikom se za delovanje zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačilo blaga in storitev in za investicijske izdatke.
13. člen 
Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 560.000 eurov se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, ki o tem polletno poroča pristojnemu Odboru za finance mestnega sveta.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije Oddelek za finance in računovodstvo razporedi v finančni načrt proračunskega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke in konte.
14. člen 
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Subvencije se dodeljujejo za točno določene namene, pod vnaprej določenimi pogoji in na podlagi pravil s področja dodeljevanja državnih pomoči.
Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidene v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
15. člen 
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Župan predpiše Navodilo o postopkih za izplačila/vplačila iz proračuna Mestne občine Ljubljana.
Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.
Četrtna skupnost izvršuje svoj finančni načrt skladno s predpisom iz drugega odstavka tega člena.
Vsi pravni posli, ki jih sklepa četrtna skupnost, so veljavni brez predhodnega soglasja župana za namene in v višinah, določenih v veljavnem finančnem načrtu četrtne skupnosti.
Po predhodni županovi potrditvi programa zbiranja namenskih sredstev so vsi pravni posli za pridobivanje, prevzemanje in plačevanje obveznosti v višini namenskih prejemkov četrtne skupnosti veljavni brez predhodnega soglasja župana.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana je oseba, ki ima pooblastilo za zastopanje oziroma oseba, ki jo pooblasti svet četrtne skupnosti.
16. člen 
Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.
17. člen 
Proračunska sredstva proračunski uporabniki med letom uporabljajo za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Pri tem je potrebno upoštevati zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostni položaj proračuna.
Dogovarjanje o predplačilih je možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja župana.
18. člen 
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.
19. člen 
Sredstva proračuna se proračunskim uporabnikom prednostno zagotavljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki in še omogočajo minimalni obseg delovanja uporabnikov.
20. člen 
Neposredni proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetega proračuna. Neposredni proračunski uporabnik lahko v letu 2019 sklene pogodbe, katerih obveznosti zapadejo v plačilo v naslednjih letih največ do skupne višine 80 % predvidenih sredstev v sprejetem načrtu razvojnih programov, če ima načrtovane pravice porabe v tekočem proračunskem letu.
Investicijski program potrdi župan.
Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu proračunskega uporabnika, razen izjemoma ob predhodnem soglasju župana.
Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu proračunskega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
21. člen 
Če prejemki proračuna ne pritekajo v predvideni višini, lahko župan na predlog Oddelka za finance in računovodstvo največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov, vendar ne več kot za 10 % vseh planiranih izdatkov proračuna.
Če župan oceni, da bodo prihodki za več kot 5.000.000 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetem proračunu leta 2019, lahko poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF uporabi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe.
Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se za posameznega neposrednega proračunskega uporabnika določijo v enakem odstotku glede na postavke, iz katerih se financirajo blago in storitve, subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči transferi in investicijski odhodki ter investicijski transferi, in sicer pri vseh neposrednih proračunskih uporabnikih. Z navedenimi ukrepi se zmanjša skupni obseg odhodkov v sprejetem proračunu leta 2019 za 5.000.000 eurov.
22. člen 
Med izvrševanjem proračuna Mestne občine Ljubljana se lahko na predlog proračunskega uporabnika ter s soglasjem Oddelka za finance in računovodstvo odpre nov konto za izdatke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti oziroma se je med letom izkazalo, da konto ne ustreza ekonomskemu namenu porabe. Sredstva se razporedijo na novo odprti konto.
Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke oziroma nove proračunske postavke v okviru sredstev posameznega proračunskega uporabnika.
23. člen 
Oddelek za finance in računovodstvo:
– izvaja finančno poslovanje,
– spremlja in nadzira porabo sredstev pri proračunskih uporabnikih in o morebitnih nepravilnostih obvešča župana ter mu predlaga ustrezne ukrepe,
– usklajuje dinamiko proračunske porabe s posameznimi proračunskimi uporabniki v mejah planirane porabe zaradi zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna,
– obvešča župana o začasnih likvidnostnih presežkih proračuna in predlaga začasno uporabo prostih denarnih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti.
24. člen 
Proračunski uporabnik lahko samostojno razporedi sredstva med podkonti v okviru istega NRP v sistemu MFERAC. V primeru prerazporejanja sredstev med posameznimi NRP v sistemu MFERAC odloča župan po predhodnem soglasju Oddelka za finance in računovodstvo.
Posamezni projekt NRP, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto, se vključi v proračun tekočega leta.
O spremembi vrednosti projekta NRP, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega NRP presega 20 % izhodiščne vrednosti v NRP in je izhodiščna vrednost višja od 100.000 eurov, odloča mestni svet.
25. člen 
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 10.000.000 eurov.
Občina lahko uporablja tudi izvedene finančne instrumente za uravnavanje tečajnih in obrestnih tveganj, povezanih z občinskim dolgom, po predhodnem soglasju Ministrstva za finance.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana se lahko v letu 2019 likvidnostno zadolži pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 2.000.000 eurov,
– za obdobje največ do enega leta,
– za namen: uravnavanje finančne likvidnosti javnega sklada,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana se lahko v letu 2019 dolgoročno zadolži pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 8.000.000 eurov,
– za obdobje največ do petindvajset let,
– za namen: izvajanje pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. se lahko v letu 2019 likvidnostno zadolži pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 5.675.800 eurov,
– za obdobje največ do enega leta,
– za namen: uravnavanje finančne likvidnosti,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. se lahko v letu 2019 likvidnostno zadolži pri Javnemu Holdingu Ljubljana, d.o.o. pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 873.200 eurov,
– za obdobje največ do enega leta,
– za namen: uravnavanje finančne likvidnosti,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. se lahko v letu 2019 kratkoročno zadolži pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 8.732.000 eurov,
– za obdobje največ do enega leta,
– za namen: uravnavanje finančne likvidnosti,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Javno podjetje Snaga, d.o.o. se lahko v letu 2019 kratkoročno zadolži pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 4.366.000 eurov,
– za obdobje največ do enega leta,
– za namen: uravnavanje finančne likvidnosti,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija, d.o.o. se lahko v letu 2019 kratkoročno zadolži pod naslednjimi pogoji:
– zadolžitev ne sme preseči 4.366.000 eurov,
– za obdobje največ do enega leta,
– za namen: uravnavanje finančne likvidnosti,
– če ima zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
26. člen 
Proračunski uporabniki so dolžni predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, Oddelek za finance in računovodstvo ali nadzorni odbor.
27. člen 
Proračun Mestne občine Ljubljana za leto 2019 se objavi na spletni strani Mestne občine Ljubljana.
28. člen 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvrševati pa se začne s 1. januarjem 2019.
Št. 410-88/2018-37
Ljubljana, dne 18. junija 2018
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti