Uradni list

Številka 37
Uradni list RS, št. 37/2018 z dne 1. 6. 2018
Uradni list

Uradni list RS, št. 37/2018 z dne 1. 6. 2018

Kazalo

1900. Uredba o razvrščanju objektov, stran 5670.

  
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o razvrščanju objektov 
1. člen 
(vsebina in uporaba) 
(1) Ta uredba določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov.
(2) Ta uredba določa podrobnejša merila (v nadaljnjem besedilu: merilo) za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev, in sicer splošna podrobnejša merila (v nadaljnjem besedilu: splošna merila) in posebna podrobnejša merila (v nadaljnjem besedilu: posebna merila).
(3) Ta uredba se uporablja pri projektiranju, dovoljevanju, za evidentiranje podatkov o gradnjah in objektih, pri označevanju tehničnih smernic in za statistične namene.
(4) Ta uredba se ne uporablja za razvrščanje enostavnih objektov in vzdrževanje objektov, ki jih določajo predpisi s področja energetike, rudarstva, gospodarjenja z gozdovi, elektronskih komunikacij, cest, železnic in žičniških naprav, upravljanja voda ter drugi predpisi, razen če so določbe te uredbe za investitorja ugodnejše.
2. člen 
(klasifikacija objektov) 
(1) Objekti so glede na namen njihove uporabe klasificirani na naslednje klasifikacijske ravni:
– področje (označeno z enomestno številko),
– oddelek (označen z dvomestno številko),
– skupina (označena s trimestno številko),
– razred (označen s štirimestno številko) in
– podrazred (označen s petmestno številko).
(2) Objekti so glede na namen njihove uporabe klasificirani v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Kadar gre za večnamenski objekt, se klasificira vsaka funkcionalna enota enake namembnosti, celotni objekt pa se klasificira po njegovem pretežnem namenu.
(4) Pojasnjevalna pravila za klasificiranje objektov in za razvrščanje objektov po zahtevnosti gradnje ter primeri njihovega klasificiranja in razvrščanja se določijo s tehnično smernico v skladu z zakonom, ki ureja graditev.
(5) Priključki, s katerimi se objekt priključuje na javno gospodarsko infrastrukturo, in drugi podobni priključki so sestavni del objekta, zato se glede na namen njihove uporabe ne klasificirajo samostojno.
3. člen 
(pravila razvrščanja) 
(1) Razvršča se samostojen objekt. Objekt se glede na zahtevnost razvrsti po njegovi pretežni namembnosti. Če posamezna funkcionalna enota enake namembnosti izpolnjuje merilo za razvrstitev v višjo vrsto zahtevnosti, se v to vrsto zahtevnosti razvrsti celotni objekt. Objekti, ki se dotikajo, vendar niso konstrukcijsko, požarno, vsebinsko ali drugače fizično povezani in ne poslabšajo gradbenotehničnih lastnosti objekta, katerega se dotikajo, se razvrščajo kot samostojen objekt.
(2) Objekt, ki zaradi prizidave ali spremembe namembnosti kot celota preseže merila za razvrstitev v posamezno vrsto zahtevnosti objekta, se glede na zahtevnost razvrsti v tisto vrsto zahtevnosti objekta, ki bi se uporabila pri razvrstitvi novega objekta.
(3) Priključki, ki se gradijo samostojno, štejejo za enostaven objekt, če ne presežejo splošnih meril za razvrščanje gradbenih inženirskih objektov iz 5. do 7. člena te uredbe.
(4) Naknadno grajena oprema in naprave, ki se gradijo kot pripadajoč objekt, se razvrščajo le v skladu s splošnimi merili iz 5. do 8. člena te uredbe.
(5) Kadar več po namenu enakih enostavnih ali nezahtevnih objektov sestavlja celoto, takih objektov ni mogoče opredeliti kot enostavne ali nezahtevne, če bi se kot celota razvrstili v drugo vrsto zahtevnosti objekta.
(6) Funkcionalno zaokroženo območje (npr. kamp, športno igrišče, parkovna ureditev), na katerem se nahaja več med seboj funkcionalno povezanih objektov, se razvršča kot celota.
4. člen 
(pravila računanja velikosti) 
(1) Za razvrščanje stavb glede na njihovo zahtevnost se uporabljajo naslednja pravila računanja:
– etaža pomeni etažo v skladu s standardom SIST ISO 6707-1:1998,
– površina je bruto tlorisna površina v skladu s standardom SIST ISO 9836:2000,
– prostornina je bruto prostornina v skladu s standardom SIST ISO 9836,
– višina za razvrščanje (v nadaljnjem besedilu: višina) je največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže stavbe do vrha stavbe in
– globina se meri od kote tlaka najnižje etaže do najvišje točke terena, s katerim se stavba stika.
(2) Za razvrščanje gradbenih inženirskih objektov glede na njihovo zahtevnost se uporabljajo naslednja pravila računanja:
– površina je bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda iz druge alineje prejšnjega odstavka,
– prostornina je bruto prostornina, izračunana ob smiselni uporabi standarda iz tretje alineje prejšnjega odstavka,
– višina je razdalja od najnižje točke konstrukcije do njenega vrha,
– globina je razdalja od najnižje točke konstrukcije do terena in
– pri cevovodih je premer notranji (svetli) premer.
(3) Za razvrščanje drugih gradbenih posegov glede na njihovo zahtevnost se uporabljajo naslednja pravila računanja:
– površina je bruto tlorisna površina, izračunana s smiselno uporabo standarda iz druge alineje prvega odstavka tega člena,
– prostornina je bruto prostornina, izračunana s smiselno uporabo standarda iz tretje alineje prvega odstavka tega člena,
– višina je razdalja od najnižje točke drugega gradbenega posega do njegovega vrha in
– globina je razdalja od najnižje točke drugega gradbenega posega do terena.
(4) Če je v merilu naveden nosilni razpon, se meri njegova svetla razpetina.
(5) Če je v preglednici iz priloge 1 te uredbe določena drugačna mejna vrednost istega merila kot v 5., 7. in 8. členu te uredbe, se upošteva vrednost iz preglednice iz priloge 1 te uredbe.
(6) Če je v preglednici iz priloge 1 te uredbe kot merilo določeno:
– »noben«, to pomeni, da se ne glede na splošna merila iz 5., 7. in 8. člena v to vrsto zahtevnosti ne uvršča noben objekt,
– »vsi«, to pomeni, da se ne glede na splošna merila iz 5., 7. in 8. člena v to vrsto zahtevnosti uvrščajo vsi objekti,
– »samo splošna merila«, to pomeni, da se upoštevajo samo splošna merila iz 5., 7. in 8. člena te uredbe.
5. člen 
(zahteven objekt) 
(1) Zahtevni objekti so določeni v prilogi 1 te uredbe.
(2) Zahteven objekt je poleg objektov iz prejšnjega odstavka tudi objekt, ki izpolnjuje eno od naslednjih splošnih meril:
– je objekt s kesonskim temeljenjem,
– je objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 15 m,
– njegovi podzemni deli so globlji od 15 m,
– ima tri ali več podzemnih etaž,
– višina objekta presega 25 m ali
– ima prednapet, na gradbišču izdelan konstrukcijski element, katerega nosilni razpon je večji od 10 m.
(3) Drug gradbeni poseg je zahteven objekt, če izpolnjuje posebna merila iz priloge 1 te uredbe ali splošna merila iz prejšnjega odstavka ali eno od naslednjih splošnih meril:
– njegova površina presega 10.000 m2,
– njegova prostornina presega 30.000 m3 ali
– najnižja točka konstrukcije objekta je več kot 5 m nad terenom.
6. člen 
(manj zahteven objekt) 
Manj zahteven je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
7. člen 
(nezahteven objekt) 
(1) Stavba je nezahteven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– ima samo eno etažo,
– njena višina ne presega 6 m,
– njena globina ne presega 2 m in
– njen nosilni razpon ne presega 5 m.
(2) Gradbeni inženirski objekt je nezahteven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– njegova višina ne presega 10 m,
– njegova globina ne presega 4 m in
– njegov nosilni razpon ne presega 5 m.
(3) Drug gradbeni poseg je nezahteven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– njegova višina ne presega 10 m,
– njegova globina ne presega 3 m,
– razmerje njegove dolžine proti višini brežine ni večje od 2:1, če je njegova višina več kot 2 m, in
– najnižja točka njegove konstrukcije je več kot 2 m, vendar manj kot 5 m nad terenom.
(4) Nezahteven je tudi objekt, ki ne izpolnjuje meril za enostaven objekt, če je kot celota dan na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, in se za njegovo postavitev ne uporabljajo betonska in zidarska dela ter se na mestu postavitve ne varijo konstrukcijski elementi.
(5) Šteje se, da je proizvod kot celota dan na trg, če proizvajalec varnost zagotovi v skladu s predpisom, ki ureja splošno varnost proizvodov, in je iz tehnične dokumentacije proizvoda razvidno, da so za predvideni namen uporabe izpolnjene zahteve gradbenotehničnih predpisov.
(6) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je stavba ali gradbeni inženirski objekt nezahteven objekt samo, če za njegovo izgradnjo ni treba izvesti reliefnega preoblikovanja terena, ki kot samostojen drug gradbeni poseg presega merila za nezahtevne objekte iz tega člena.
(7) Nezahteven objekt je tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za nezahteven objekt iz tega člena.
8. člen 
(enostaven objekt) 
(1) Stavba je enostaven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– ima samo eno etažo,
– njena višina ne presega 4 m,
– njena globina ne presega 1 m in
– njen nosilni razpon ne presega 4 m.
(2) Gradbeni inženirski objekt je enostaven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– njegova višina ne presega 5 m,
– njegova globina ne presega 2 m in
– njegov nosilni razpon ne presega 4 m.
(3) Drug gradbeni poseg je enostaven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila:
– njegova višina ne presega 2,5 m,
– njegova globina ne presega 2 m,
– razmerje njegove dolžine proti višini brežine ni večje od 2:1, če je višina drugega gradbenega posega več kot 1 m in
– najnižja točka njegove konstrukcije ni več kot 2 m nad terenom.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je stavba ali gradbeni inženirski objekt enostaven objekt samo, če za njegovo izgradnjo ni treba izvesti reliefnega preoblikovanja terena, ki kot samostojen drug gradbeni poseg presega merila za enostaven objekt iz tega člena.
(5) Enostaven objekt je tudi oporni zid z ograjo, če oporni zid in ograja vsak zase ne presegata meril za enostaven objekt iz tega člena.
9. člen 
(vzdrževanje objekta) 
(1) Vzdrževanje objekta so dela, ki so navedena v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Vzdrževalna dela iz 5. točke priloge 2 te uredbe se štejejo za vzdrževalna dela, če ne presegajo meril iz prejšnjega člena.
(3) Vzdrževanje objekta so tudi dela na delu objekta, ki so nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, s katerimi se vzpostavi prvotno stanje. Z deli je treba začeti nemudoma oziroma najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI 
10. člen 
(začeti postopki) 
V postopkih, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, se objekti razvrstijo v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2), razen če je razvrstitev objektov v skladu s to uredbo za investitorja ugodnejša.
11. člen 
(razvrstitev že zgrajenih objektov) 
Objekti, zgrajeni pred uveljavitvijo te uredbe, se glede na namen uporabe in zahtevnost gradnje razvrstijo v skladu s to uredbo, če je za investitorja to ugodneje.
12. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ in 61/17 – ZUreP-2).
13. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-36/2018
Ljubljana, dne 30. maja 2018
EVA 2018-2550-0014
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik