Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/16 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji 18. 12. 2017 sprejel
o razglasitvi Vile Zlatica za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine (EŠD 14659) Ljubljana – Vila Zlatica (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
Spomenik obsega nepremičnine: stavbo št. 50, katastrska občina 2679 – Gradišče II, in parcelo št. 68/2, katastrska občina 2679 – Gradišče II.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Vila Zlatica je del reprezentančne vilske četrti Rožna dolina, ki se je v zadnji četrtini 19. stoletja začela razvijati v nizu ob glavni cesti pod Rožnikom. Po načrtih iz leta 1909 je bila zgrajena kot klasično zasnovana enonadstropna najemniška večstanovanjska vila s secesijskimi prvinami in obdajajočim vrtom. Leta 1923 vila postane dom velikega slovenskega domoljuba, župana, politika, bančnika in diplomata dr. Ivana Hribarja. Vila je bila leta 1933 na južni strani dozidana po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie. Notranjščino s stavbnim pohištvom, tlaki in dekorativnimi poslikavami z začetka 20. stoletja dopolnjuje družinska oprema Hribarjevih.
Varovane sestavine spomenika so:
– prostorska pojavnost vile (višina, volumen, gabariti);
– vrtnoarhitekturna zasnova vrta s predvrtom in vrtnoarhitekturne prvine (prvotna vegetacija, vodni kanal z mostiči, kamnite obrobe, ograja);
– razmerje med utrjenimi (peščenimi) in zelenimi površinami vrta;
– konstrukcija, oblika in podoba strehe nad osnovnim gabaritom (opečna kritina, oblikovan lesen napušč, strešne konice);
– gradbena zasnova (etaže, razporeditev nosilnih sten, stopnišče);
– materialna substanca (konstrukcija, ometi, poslikave, stavbno pohištvo, tlaki, peči, sanitarna oprema, kuhinjska oprema, vgradne knjižne omare, ograje, ploščice, barvna podoba);
– oblikovane fasade z vsemi prvinami (materiali, fasadni detajli, ometi, barvna podoba);
– tlorisna zasnova notranjosti vile s prizidkom in bunkerjem in
– notranja oprema družine Hribar.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih sestavin ter materialne substance spomenika iz drugega odstavka prejšnjega člena;
– ohranjanje družbenega pomena spomenika z zagotavljanjem ustrezne namembnosti celote in posameznih delov spomenika skladno z varovanimi vrednotami spomenika v funkciji spomina na dr. Ivana Hribarja;
– podreditev vseh posegov v spomenik ohranjanju neokrnjenih izvirnih prvin vrtnoarhitekturne zasnove, zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh izvirnih prvin vrtnoarhitekturne zasnove in arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja v obliki, legi, materialu, strukturi in barvni podobi;
– prepoved vseh posegov v zasnovo vrta, vile in opremo, razen posegov, ki so potrebni za ustrezno delovanje vile kot celote in za prezentacijo Hribarjeve zapuščine;
– obvezna je predhodna izdelava konservatorskega načrta za kompleksne posege v spomenik ali za celovito prenovo;
– zagotavljanje strokovne prenove in vzpostavitev v stanje pred posegom na stroške povzročitelja v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela in
– prepoved postavljanja ali gradnje dodatnih objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov.
Lastnik oziroma upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostopnost spomenika v obsegu, ki ne ogroža osnovnih funkcij ali varovanih sestavin spomenika.
Oprema prostorov, pohištvo, peči in ostale premičnine predstavljajo notranjo opremo spomenika in so njegov sestavni del.
Notranja oprema spomenika iz prejšnjega odstavka je vpisana v inventarno knjigo premičnin, ki jo hrani Muzej in galerije mesta Ljubljane in ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon določa drugače, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah iz drugega odstavka 1. člena tega odloka.
Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavna dela tega odloka, hranita zavod in Mestna občina Ljubljana.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-7/2017-4
Ljubljana, dne 18. decembra 2017
Zoran Janković l.r.
