Uradni list

Številka 88
Uradni list RS, št. 88/2016 z dne 30. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 88/2016 z dne 30. 12. 2016

Kazalo

3935. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, stran 13408.

  
Na podlagi 297. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in Akta o obvezni vsebini sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote (Uradni list RS, št. 47/15 in 9/16) ter na podlagi soglasja Agencije za energijo št. 73-9/2016-10/236 z dne 8. 12. 2016, KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, izdaja
S I S T E M S K A    O B R A T O V A L N A    N A V O D I L A 
za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina akta) 
(1) S tem aktom se ureja zlasti obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema toplote (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje distribucijskega sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto, splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote in tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.
(2) Ta akt se uporablja za distribucijski sistem, ki je v upravljanju distributerja toplote, in na katerem distributer opravlja izbirno gospodarsko javno službo distribucije toplote.
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah ali na drugih soodvisnih objektih.
2. člen 
(uporaba podatkov in informacij) 
(1) Distributer toplote je dolžan varovati zaupnost podatkov in informacij, ki jih pridobi od odjemalca, razen če predpisi zahtevajo, da se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(2) Pridobljene osebne podatke odjemalcev je dolžan distributer toplote uporabljati skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Osebne podatke odjemalca distributer toplote shranjuje, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
3. člen 
(pojmi in definicije) 
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), poleg tega pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
1. črpališča so objekti in naprave, ki omogočajo transport ogrevnega medija po distribucijskem sistemu;
2. daljinsko ogrevanje je distribucija toplote iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;
3. delilnik stroškov toplote (delilnik) je naprava za indikacijo ali merjenje porabe toplote, ki omogoča določitev deležev stroškov za ogrevanje in deležev stroškov za pripravo sanitarne tople vode posameznih delov stavbe. Delilniki po tem aktu so delilniki, ki so nameščeni na grelnih telesih, ter merilniki toplote in vodomeri za toplo vodo v posameznih delih stavbe;
4. distribucija toplote je prenos toplote po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo toplote odjemalcem;
5. distribucijski sistem je sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote po omrežju od enega ali več virov do končnih odjemalcev v več stavbah ali lokacijah. Distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj predstavlja sistem povezanih naprav in napeljav, ki so namenjene distribuciji toplote od predajnega mesta toplote v distribucijski sistem do priključkov oziroma do priključnih mest odjemalca na koncu priključka.
6. distributer toplote je izvajalec dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote na geografskem območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj;
7. gospodinjski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo toplote za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;
8. hišna postaja je del toplotne postaje, ki je namenjen prenosu toplote od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
9. industrijski odjemalec je odjemalec, ki kupuje toploto za opravljanje gospodarskih dejavnosti;
10. interne toplotne naprave so naprave, ki omogočajo izrabo toplote ogrevnega medija in zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode in drugo) ter tehnološke in druge namene;
11. investitor je vsaka pravna ali fizična oseba, ki naroči graditev ali sam izvaja graditev naprav in napeljav distribucijskega sistema, toplotne postaje ali stavbe, ki bo oskrbovana s toploto iz distribucijskega sistema;
12. merilna naprava je:
– merilnik toplote na odjemnem oziroma prevzemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina predane oziroma prevzete toplote, ki je podlaga za obračunavanje dobavljene toplote,
– vodomer na merilnem mestu, ki meri toploto posredno z merjenjem porabe količine hladne vode za potrebe priprave sanitarne tople vode in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote;
13. merilno mesto je mesto v priključni postaji, kjer je nameščena merilna naprava; izjemoma so merilne naprave v obstoječih toplotnih postajah lahko nameščene tudi v hišni postaji;
14. nadzor je kvalitativni nadzor pooblaščene osebe distributerja toplote nad izvajanjem del na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah;
15. nesorazmerni stroški priključitve na distribucijski sistem pomenijo stroške gradnje distribucijskega voda do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni za ojačitev obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz sistema na novem distribucijskem vodu oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe;
16. obračunska moč je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
17. obračunsko obdobje je obdobje, za katerega se izvaja obračun stroškov za toploto in traja največ dvanajst mesecev;
18. odčitovalno obdobje je obdobje, v katerem se izvaja odčitavanje merilnih naprav in traja največ dvanajst mesecev;
19. odjemalec je vsaka pravna ali fizična oseba, ki odjema toploto za lastno rabo in je lastnik nepremičnine, na katero ali za katero je nameščeno odjemno mesto. Odjemalec je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
20. odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali na drug način ugotavlja odjemalcu predane količine toplote;
21. ogrevni medij je medij v distribucijskem sistemu, s katerim se prenaša toplota;
22. poslovni in ostali odjemalec je odjemalec, ki ni gospodinjski ali industrijski odjemalec (ustanove, šole, zavodi, vrtci, društva, odjemalci s statusom kmeta);
23. predajno mesto je mesto, na katerem distributer toplote prevzema toploto od proizvajalca toplote;
24. priključek je vod, ki povezuje distribucijski vod in odjemno mesto ali predajno mesto. Priključek se začne na priključnem mestu na distribucijskem vodu in konča s priključnim mestom uporabnika;
25. priključitev je izvedba fizične povezave priključka na obstoječi distribucijski sistem;
26. priključna moč je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca, določena s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, v skladu s tem aktom in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem;
27. priključna postaja je del toplotne postaje, kjer odjemalec prevzema pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
28. priključno mesto na distribucijskem vodu je točka na distribucijskem vodu, kjer je oziroma bo priključen priključek uporabnika;
29. priključno mesto uporabnika je točka na koncu priključka neposredno za zapornim ventilom, kjer so oziroma bodo priključene interne toplotne naprave uporabnika;
30. primerljivo obračunsko obdobje je obdobje, v katerem so bili pogoji odjema toplote podobni pogojem v obdobju, za katerega z meritvami ni bilo možno ugotoviti dejanske porabe;
31. proizvajalec toplote je pravna ali fizična oseba, ki proizvaja toploto in jo dobavlja distributerju toplote;
32. proizvodni viri so naprave, ki pretvarjajo primarno energijo gorivo v toploto. Proizvodni viri so v lasti proizvajalca toplote;
33. razdelilnik stroškov dobavljene toplote je preglednica deležev celotnih stroškov za toploto, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev (lastnikov posameznih delov stavbe) v obračunskem obdobju;
34. sanitarna topla voda je hladna voda iz vodovodnega omrežja, ki je prevzela toploto od ogrevnega medija v prenosniku toplote;
35. skupno odjemno mesto je točka v toplotni postaji, v kateri se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja predane količine toplote več odjemalcem oziroma stavbam;
36. soglasje je pisni dokument, ki ga izda distributer toplote v skladu z veljavno zakonodajo;
37. sprememba odjemalčevih toplotnih naprav je katerakoli sprememba na teh napravah, ki povzroči spremembe delovanja toplotnih naprav ali obračuna toplote;
38. stroški toplote so stroški za dobavljeno toploto iz distribucijskega sistema, ki so izkazani z računi oziroma s specifikacijo stroškov za odjemno mesto. Stroški zajemajo fiksne in variabilne stroške;
39. tarifna skupina je skupina odjemalcev, za katere veljajo enake tarifne postavke toplote;
40. tehnične zahteve so zahteve distributerja toplote (Tehnične zahteve za graditev, obratovanje in vzdrževanje naprav daljinskega ogrevanja v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj), ki so pretežno tehnične narave in jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah. Distributer toplote objavi tehnične zahteve na svoji spletni strani www.kp-velenje.si tako, da so dostopne vsem zainteresiranim.
41. temperaturni primanjkljaj je vsota dnevnih razlik med temperaturo zraka v ogrevanem prostoru (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperaturo zraka. Pri tem se upoštevajo le dnevi v času ogrevalne sezone, ko je bila povprečna dnevna zunanja temperatura zraka nižja ali enaka 12 °C;
42. toplota je izraz za energijo v obliki toplote ne glede na ogrevni ali hladilni medij (vroča voda, topla voda, hladilna voda ipd.), ki jo prenaša;
43. toplotna postaja je vezni člen med distribucijskim sistemom (vključno s priključkom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave. Toplotne postaje so glede na ogrevni medij vročevodne, toplovodne in hladilne postaje;
44. uporabnik sistema je proizvajalec toplote, ki dobavlja toploto v distribucijski sistem, ali odjemalec toplote, ki odjema toploto iz distribucijskega sistema;
45. vod je splošni naziv za cevovod po katerem se prenaša ogrevni ali hladilni medij;
46. zapisnik je zapis, ki ga sestavi pooblaščena oseba distributerja toplote ob nastavitvi obračunske moči v toplotni postaji.
II. DISTRIBUCIJSKI SISTEM 
4. člen 
(opredelitev distribucijskega sistema) 
(1) Distribucijski sistem je sistem objektov, naprav in črpališč za prenos toplote po omrežju od predajnega mesta iz proizvodnih virov do odjemnih mest v toplotnih postajah. Sestavni del distribucijskega sistema so distribucijski vodi in priključki, toplotne postaje (vpisane v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestna občina Velenje in Občine Šoštanj), merilniki toplotne energije, vodomeri tople sanitarne vode in vodomeri hladne vode.
(2) Zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema se določila tega akta nanašajo tudi na toplotne postaje, kot vezni člen med distribucijskim sistemom in internimi toplotnimi napravami odjemalca.
(3) Proizvodni viri toplote so v lasti in upravljanju proizvajalca toplote in niso del distribucijskega sistema.
(4) Sestavni del distribucijskega sistema so tudi stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, razvoj, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prejšnjega odstavka.
(5) Distribucijski sistem toplote za geografsko območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj se sestoji iz enega povezanega distribucijskega sistema, ki ga sestavlja:
– Vročevodni (2C) sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem vročo vodo, ki prevzema toploto iz proizvodnih virov in jo preko povezanega vročevodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah in do Centralne energetske postaje. Nazivni tlak vročevodnega sistema je 16 bar in nazivna temperatura 140 °C v smeri proizvodni vir – Velenje ter nazivni tlak 25 bar in nazivna temperatura 140 °C v smeri proizvodni vir – TPP 505.
– Toplovodni (3C) sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem topla voda, ki prevzema toploto iz Centralne energetske postaje in jo preko povezanega toplovodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v toplotnih postajah. Nazivni tlak toplovodnega sistema je 16 bar in nazivna temperatura 120 °C.
– Toplovodni (2C) sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem topla voda, ki prevzema toploto iz toplotnih postaj in jo preko povezanega toplovodnega omrežja distribuira do odjemnih mest v internih toplotnih postajah. Nazivni tlak toplovodnega sistema je 6 bar in nazivna temperatura 110 °C.
– Toplovodni (4C) sistem daljinskega ogrevanja z ogrevnim medijem topla voda, ki prevzema toploto iz toplotnih postaj in jo preko povezanega toplovodnega omrežja distribuira do internih toplotnih naprav odjemalca. Nazivni tlak toplovodnega sistema je 6 bar ter nazivna temperatura 85 °C za ogrevanje prostorov in 55 °C ±5 °C za toplo sanitarno vodo.
– Sistem daljinskega hlajenja s hladilnim medijem ohlajena oziroma hladilna voda, ki prevzema toploto iz proizvodnega vira (hladilni agregat) in jo preko povezanega omrežja distribuira do odjemnih mest v internih toplotnih postajah. Nazivni tlak sistema je 3 bar in nazivna temperatura 7 °C.
(6) Tehnične in druge parametre, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in drugih delih na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah podrobneje določajo tehnične zahteve distributerja toplote.
5. člen 
(razvoj distribucijskega sistema) 
(1) Distributer toplote ima izključno pravico, da izdeluje oziroma potrjuje tehnične rešitve za nadaljnji razvoj distribucijskega sistema, skladno z odlokom lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti izbirne gospodarske javne službe distribucije toplote, na podlagi analize izvajanja distribucije toplote, značilnosti temperaturnih, pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti distribucijskega sistema, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za priključitev, anket ter drugih podatkov.
(2) Pri načrtovanju vlaganj in investicij v distribucijski sistem in pri izdajanju soglasij za priključitev mora distributer toplote ekonomsko-tehnično optimizirati proces načrtovanja naložb ob upoštevanju energetske učinkovitosti, stroškov kapitala, stroškov vzdrževanja in stroškov obratovanja.
6. člen 
(spremembe na distribucijskem sistemu) 
Distributer toplote ima zaradi zagotovitve varnega, zanesljivega in učinkovitega delovanja distribucijskega sistema pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe na distribucijskem sistemu, toplotnih postajah in internih toplotnih napravah ter podati tehnične zahteve, katere se morajo upoštevati pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju distribucijskega sistema in naprav odjemalca toplote.
7. člen 
(pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema) 
Pri načrtovanju, graditvi, preizkušanju, obratovanju, začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem sistemu in toplotnih postajah se mora upoštevati določbe predpisov za graditev, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema in toplotnih postaj. Pri tem se mora zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, drugih elementov distribucijskega sistema in toplotnih postaj upoštevati tudi tehnične zahteve distributerja toplote.
8. člen 
(naprave distributerja toplote) 
(1) Naprave v upravljanju distributerja toplote so:
– distribucijski sistem;
– distribucijski vodi do priključnega mesta priključka;
– priključek, če je vpisan v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj;
– toplotne postaje, ki so vpisane v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj;
– objekti in naprave za nadzor in upravljanje distribucijskega sistema;
– črpališča.
(2) Distributer toplote upravlja le z napravami, ki so vpisane v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj ter sta jih lastnika s posebno pogodbo predala v upravljanje distributerju.
(3) Distributer toplote upravlja tudi z merilniki toplote in vodomeri sanitarne tople vode, za katere odjemalci plačujejo števnino.
9. člen 
(toplotne naprave odjemalca toplote) 
(1) Naprave v lasti odjemalca toplote so:
– priključek, če le ta ni v upravljanju distributerja toplote in ni vpisan v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj;
– toplotna postaja, če le ta ni v upravljanju distributerja toplote in ni vpisana v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj;
– interne toplotne naprave;
– merilniki toplote, vodomeri sanitarne tople vode;
– delilniki.
(2) Stroški gradnje in vzdrževanja naprav v lasti odjemalca so obveznost odjemalca.
(3) Investitor ali odjemalec lahko po končani gradnji s pogodbo prenese naprave v last Mestni občini Velenje ali Občini Šoštanj glede na kriterije občin o prevzemu energetske infrastrukture.
10. člen 
(obvezen nadzor nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav odjemalca) 
(1) Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema ima distributer toplote naslednje obveznosti nadzora nad projekti in gradnjo ter montažo distribucijskega sistema, toplotnih postaj in internih toplotnih naprav:
– izvajanje nadzora nad projektno dokumentacijo v okviru izdajanje pogojev in soglasij za priključitev na distribucijski sistem skladno z določili tega akta (pogoji in način izvajanja priključitev na distribucijski sistem);
– potrjevanje skladnosti gradnje s projekti za izvedbo in nadzor vnosa sprememb med gradnjo v projekt za izvedbo;
– potrjevanje, da so dograjeni, ali spremenjeni distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje, ki jih je izvedel investitor geodetsko posneti in posnetek oddan distributerju toplote;
– usklajevanje rokov fizične priključitve novih distribucijskih vodov in priključkov na obstoječ distribucijski sistem;
– usklajevanje rokov polnitve distribucijskih vodov, priključkov in toplotnih postaj z ogrevnim medijem;
– usklajevanje rokov začetka odjema toplote;
– skrb, da so projekti izvedenih del, oziroma dopolnjeni projekti za izvedbo dostavljeni v arhiv distributerja toplote;
– potrjevanje, da so pred vključitvijo v distribucijski sistem distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje zgrajeni tako, da je zagotovljeno varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega sistema;
– nadzor nad posegi tretjih oseb v varovalni pas distribucijskega sistema, da se le ti izvajajo skladno z izdanimi pogoji in soglasji distributerja toplote.
(2) Med gradnjo morajo biti distribucijski vodi, priključki in toplotne postaje geodetsko posneti in po končani gradnji posnetek posredovan distributerju toplote v obliki, skladni z določili pravilnika o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora ter tehničnimi zahtevami distributerja toplote glede vodenja zbirnega katastra energetske infrastrukture.
11. člen 
(obveznost odjemalca za obratovanje njegovih toplotnih naprav) 
(1) Odjemalec ima za varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje njegovih toplotnih naprav naslednje obveznosti:
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti za normalno obratovanje in redno vzdrževanje svojih toplotnih naprav tako, da je zagotovljeno zanesljivo, varno in energetsko učinkovito obratovanje distribucijskega sistema;
– s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistem in da pretoki na odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav;
– ne spreminjati mejnih vrednosti nastavitev moči, pretoka in temperature v toplotni postaji;
– brez pisnega soglasja distributerja toplote ne spreminjati svojih toplotnih naprav;
– skrbeti, da je toplotna postaja v zaklenjenem prostoru in dostopna delavcem in pooblaščenim predstavnikom distributerja toplote;
– skrbeti, da je v prostoru toplotne postaje obratovalna dokumentacija s shemami naprav in napeljav;
– vzdrževati prostore in pomožne naprave ter dostope do prostorov, kjer je toplotna postaja tako, da so distributerju toplote zagotovljene delovne razmere, ki veljajo za delovne prostore;
– sproti obveščati distributerja toplote o motnjah pri dobavi toplote, ugotovljenih na odjemnem mestu;
– obvestiti distributerja toplote o okvari merilne naprave;
– odgovarja za škodo in posledice na distribucijskem sistemu, ki so nastale zaradi obratovalne nesposobnosti svojih toplotnih naprav;
– z obratovanjem svojih toplotnih naprav ne motiti drugih odjemalcev ali distributerja toplote;
– v toplotni postaji omogočiti distributerju toplote priključitev naprav za daljinski prenos podatkov obratovalnih stanj;
– omogočati distributerju toplote izvajanje nujnih vzdrževalnih del na priključku zaradi zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema.
(2) Odjemalec toplote odgovarja za škodo distributerja toplote, ki je nastala zaradi posegov odjemalca na njegovih toplotnih napravah.
(3) Distributer toplote s priključitvijo objektov, naprav in napeljav odjemalcev na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav.
(4) Odjemalec toplote je dolžan zagotavljati in kriti stroške vode iz vodovodnega omrežja za pripravo tople sanitarne vode.
12. člen 
(evidenca infrastrukture za distribucijo toplote) 
Distributer toplote vodi kataster infrastrukture za distribucijo toplote, v katerem so podatki o tehničnih značilnostih in lokaciji infrastrukture za distribucijo toplote.
III. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KAKOVOSTNE OSKRBE S TOPLOTO 
1. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega sistema
13. člen 
(obveznosti distributerja) 
(1) Distributer toplote mora zagotavljati varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje distribucijskega sistema in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere z naslednjimi aktivnostmi:
– načrtovanjem in zagotavljanjem zadostnih kapacitet proizvodnih virov za zanesljivo oskrbo distribucijskega sistema s toploto in energenti tako, da lahko zadosti potrebam odjemalcev toplote pri projektni zunanji temperaturi;
– načrtovanjem razvoja in gradnjo distribucijskega sistema za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, ki omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop odjemalcev do distribucijskega sistema;
– načrtovanjem obratovanja distribucijskega sistema;
– izvajanjem rednih tekočih in investicijskih ter izrednih vzdrževalnih del;
– izvajanjem sistemske kontrole z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema;
– izvajanjem nadzora nad obratovanja distribucijskega sistema;
– zaščito distribucijskega sistema pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi iz okolice;
– varovanjem distribucijskega sistema z izvajanjem nadzora nad aktivnostmi tretjih oseb v njegovem varovalnem pasu;
– izvajanjem nadzora nad učinkovitostjo obratovanja toplotnih postaj in internih toplotnih naprav in o načinih za izboljšanje stanja obratovanja njihovih naprav obveščati odjemalce;
– izvajanjem meritev prevzetih in dobavljenih količin toplote.
(2) Aktivnosti za zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti ustrezno usposobljenemu izvajalcu.
14. člen 
(obveznost odjemalca pri zagotavljanju dostopa) 
(1) Odjemalec je dolžan zagotoviti distributerju toplote neoviran dostop do naprav in napeljav, ki so v upravljanju distributerja toplote, kot tudi do toplotne postaje in internih toplotnih naprav, po predhodni najavi in na način, ki distributerju toplote omogoča uresničevanje naslednjih pravic in dolžnosti:
– odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih naprav;
– izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote;
– izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje;
– izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključka;
– izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika;
– izvedba začasnega odklopa toplotne postaje zaradi neporavnanih obveznosti do distributerja toplote;
– pregled internih toplotnih naprav odjemalca, ki nastopajo kot obračunski element med odjemalcem in distributerjem toplote, v kolikor distributer toplote na podlagi tehničnih parametrov odjema toplote utemeljeno sumi o spremembi odjemalčeve obračunske moči.
(2) Odjemalec mora zagotoviti distributerju toplote prost dostop na zemljišče, do delov stavbe in naprav, na katerih se izvajajo dela, oziroma v prostore, v katerih so nameščene toplotne naprave, ki niso v lasti distributerja toplote, ter mu omogočiti izvajanje vseh potrebnih del, kadar je to potrebno v skladu pristojnostmi distributerja toplote določenih v energetskem zakonu in v tem aktu.
(3) Odjemalec, ki zaradi motenj na distribucijskem sistemu ali višje sile in drugih okoliščin ne more izvrševati pravic dostopa do distribucijskega sistema, je ob nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti distributerja.
(4) Distributer toplote je dolžan za posege na svojih napravah na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, v kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča.
15. člen 
(uravnotežene obratovalne razmere) 
(1) Distributer toplote mora skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere v distribucijskem sistemu.
(2) V okviru tehničnih možnosti je distributer toplote dolžan vzdrževati takšne temperaturne in pretočno-tlačne razmere v distribucijskem sistemu, da zagotovi varno in zanesljivo obratovanje ter zadostne količine toplote vsem odjemalcem.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna storitev ter ugotavljanja količin prevzete toplote v distribucijski sistem in predane iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in odjemnih mestih nameščene merilne naprave.
16. člen 
(sistemska kontrola) 
Distributer toplote izvaja sistemsko kontrolo distribucijskega sistema z namenom odkrivanja poškodb in načrtovanja izvajanja rednih vzdrževalnih del in posodobitev distribucijskega sistema v naslednjih časovnih razporedih:
– pregled vročevodnih jaškov: enkrat letno;
– pregled toplovodnih jaškov: enkrat v dveh letih;
– pregled glavnih zapornih armatur: enkrat letno;
– pregled distribucijskega sistema: enkrat letno;
– pregled merilnih naprav: skladno z zakonodajo;
– daljinska kontrola obratovalnih parametrov distribucijskega sistema: večkrat dnevno.
2. Varovanje distribucijskega sistema
17. člen 
(soglasje distributerja za posege v prostor v varovalnem pasu distribucijskega sistema)
(1) V varovalnem pasu ima distributer toplote pravico nadzorovati dejavnosti in posege ter pravico dostopa do distribucijskega sistema.
(2) Za zagotovitev varnosti distribucijskega sistema ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in življenja ljudi in živali v območju distribucijskega sistema, izdaja distributer toplote smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, projektne pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v varovalni pas pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na distribucijski sistem.
(3) Pri pripravi smernic in projektnih pogojev distributer toplote določi tudi morebitne posebne varnostne ukrepe v varovalnem pasu distribucijskega sistema.
(4) Distributer toplote odloči o zahtevi za izdajo soglasja za nameravane posege v območje varovalnega pasu na podlagi predložene projektne dokumentacije, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov in varnega ter zanesljivega obratovanja in vzdrževanja distribucijskega sistema.
(5) Varovalni pasovi in varnostni odmiki so določeni v tehničnih zahtevah distributerja toplote.
(6) Za posege tretjih oseb v varovalni pas, za katere po zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, distributer toplote na podlagi vloge investitorja in na podlagi predloženih izvedbenih rešitev, usklajenih z veljavnimi predpisi in izdanimi pogoji s strani distributerja toplote, izda soglasje za izvedbo nameravanih del.
18. člen 
(posegi v varovalni pas distribucijskega sistema brez soglasja distributerja) 
Če tretja oseba ni pridobila soglasja za poseg v varovalni pas skladno s prejšnjim členom tega akta, distributer toplote nemudoma prepove izvajanje del v varovalnem pasu in obvesti pristojne državne organe.
3. Kakovost ogrevnega medija
19. člen 
(kakovost ogrevnega medija) 
(1) Distributer toplote mora zagotavljati napajanje distribucijskega sistema le z ustrezno kemično pripravljeno vodo. Kakovost ogrevnega medija se ugotavlja na predajnem mestu proizvajalca toplote. Prevzeta toplota je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na predajnem mestu ustrezajo parametrom določenim v drugem odstavku tega člena.
(2) Kemične in fizikalne lastnosti ogrevnega medija, ki vstopa v distribucijski sistem, morajo ustrezati vsaj naslednjim vrednosti:
– prevodnost pri 25 °C: < 25 µS/cm;
– pH pri 25 °C: 9,6–10;
– kisik: < 0,02 mg/l;
– klorid (Cl): < 1,0 mg/l;
– skupno železo (Fe): < 0,05 mg/l;
– hidrazin (N2H4): 50–300 µg/l.
(3) Distributer toplote lahko sprejme v distribucijski sistem le ogrevni medij z lastnostmi, ki ustrezajo območju vrednosti navedenimi v prejšnjem odstavku.
4. Nadzor nad obratovanjem distribucijskega sistema
20. člen 
(obveznost nadzora distribucijskega sistema s strani distributerja toplote) 
(1) Distributer toplote mora organizirati nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, redno pregledovati varovalne pasove in skrbeti za uravnotežene obratovalne razmere.
(2) Nadzor nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema se izvaja z vizualnim nadzorom in s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske opreme. Potrebno je zagotoviti:
– nadzor nad prevzemom toplote v distribucijski sistem;
– distribucijo toplote ter vodenje distribucijskega sistema;
– nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega sistema, napovedovanje odjema toplote in alociranje prevzetih količin toplote;
– nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem sistemu;
– nadzor nad predajo toplote odjemalcem na odjemnih mestih;
– ugotavljanje in javljanje motenj na distribucijskem sistemu in neuravnoteženih obratovalnih razmer;
– simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju.
(3) Izvajanje nadzora nad delovanjem in obratovanjem distribucijskega sistema mora distributer toplote izvajati skladno z internimi operativnimi tehnološkimi navodili.
21. člen 
(služba stalne pripravljenosti) 
Za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema distributer toplote organizira službo stalne pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega sistema in je sposobna izvesti nujne ukrepe za odpravo oziroma omilitev poškodb oziroma motenj na distribucijskem sistemu in organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v najkrajšem možnem času.
22. člen 
(nadzor nad priključkom in toplotno postajo) 
(1) Distributer toplote ima pravico in dolžnost izvajanja nadzora nad delovanjem priključka in toplotne postaje zaradi zagotavljanja varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja celotnega sistema daljinskega ogrevanja. Nadzor vključuje kontrolo stanja priključka, zapornih ventilov in elementov toplotne postaje ter kontrolo vstopnih in izstopnih parametrov na odjemnem mestu.
(2) Zaradi varnosti izvajanja del in zagotavljanja nemotenega obratovanja distribucijskega sistema, ima samo distributer toplote pravico nadzora, upravljanja in vzdrževanja zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika. Stroške prve vgradnje ventilov pred priključnim mestom uporabnika krije uporabnik, stroške njunega vzdrževanja in zamenjave pa krije distributer toplote.
(3) V primeru začasne ali dolgotrajne prekinitve dobave toplote distributer toplote izvede ločitev toplotne postaje in internih toplotnih naprav od distribucijskega sistema z zaprtjem in plombiranjem zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika in z vzpostavitvijo kontroliranega minimalnega obtoka ogrevnega medija preko kratke vezi za preprečitev nastanka škode na distribucijskem sistemu.
5. Zagotavljanje zanesljive oskrbe
23. člen 
(zagotavljanje zanesljive oskrbe) 
Distributer toplote je dolžan zagotavljati zanesljivo oskrbo s toploto in dela na distribucijskem sistemu ter prekinitve distribucije toplote izvajati skladno z določili energetske zakonodaje in tega akta.
6. Vzdrževanje distribucijskega sistema
24. člen 
(obveznost distributerja za vzdrževanje distribucijskega sistema) 
(1) Distributer toplote vzdržuje distribucijski sistem, ki je v njegovem upravljanju tako, da posebno skrbnost namenja varnosti, zanesljivosti in učinkovitosti delovanja distribucijskega sistema tako, da izvaja redna vzdrževalna dela, ki obsegajo tekoča in investicijska vzdrževalna dela ter izredna (nepredvidena) vzdrževalna dela.
(2) Distributer toplote pripravi letni načrt rednih vzdrževalnih del.
(3) Distributer toplote je dolžan redno vzdrževati objekte in naprave distribucijskega sistema, ki so v njegovem upravljanju tako, da je ves čas ohranjena njegova funkcionalna in obratovalna usposobljenost in varnost delovanja v času dobe koristnosti distribucijskega sistema (redno tekoče vzdrževanje). Načrt rednih tekočih vzdrževalnih del zajema popravila na osnovnih sredstvih, ki ne pomenijo povečanja življenjske dobe, vrednosti ali zmogljivosti osnovnih sredstev, ampak le ohranjajo zmogljivosti v predvideni dobi koristnosti.
(4) Distributer toplote je dolžan izvesti posodobitve distribucijskega sistema, ki je v njegovem upravljanju, s tem, da ga občasno obnovi, zamenja iztrošene sestavne dele in/ali spremeni njegovo konstrukcijo in s tem podaljša dobo obratovanja in/ali izboljša značilnosti obratovanja distribucijskega sistema (redno investicijsko vzdrževanje). Načrt rednih investicijskih vzdrževalnih del zajema zamenjavo ali preureditve oziroma obnovo obstoječih osnovnih sredstev, ki pomenijo povečano zmogljivost ali podaljšanje predvidene dobe koristnosti distribucijskega sistema.
25. člen 
(pravice in obveznosti pri rednih vzdrževalnih delih na distribucijskem sistemu) 
(1) Distributer toplote sme začasno odklopiti odjemalca zaradi rednega ali izrednega vzdrževanja, pregledov ali remontov, preizkusov ali kontrol meritev ter razširitev omrežja.
(2) Redna dela je distributer toplote dolžan opraviti v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi in izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce toplote.
(3) Za začasno omejitev ali prekinitev distribucije toplote, ki je posledica izvedbe rednih del, distributer toplote ni odškodninsko odgovoren. Redna dela se ne smejo izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo toplote.
26. člen 
(pravice in obveznosti pri izrednih nepredvidenih delih na distribucijskem sistemu) 
(1) V primeru motenj ali okvar na distribucijskem sistemu, ki nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, mora distributer toplote v najkrajšem možnem času izvesti izredna nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega sistema oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega delovanja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko distributer toplote, če je to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine distribucijo toplote.
(3) Zaradi izrednih del z namenom zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega sistema, distributer toplote odjemalcem toplote ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi omejene ali prekinjene distribucije toplote.
(4) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem sistemu, nosi vse stroške potrebnih izrednih nepredvidenih del ter odgovarja za morebitno nastalo škodo.
27. člen 
(dela na distribucijskem sistemu na podlagi zahtev tretjih oseb) 
(1) Če je distributer toplote pozvan, da izvede na distribucijskem sistemu določena dela za potrebe tretjih oseb izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju, izvede ta dela na stroške naročnika del po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce.
(2) Distributer toplote prične z deli na zahtevo tretje osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi odjemalci.
(3) V kolikor so posledice del, zaradi potreb tretjih oseb, motnje v delovanju dela ali celotnega distribucijskega sistema, nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo odjemalcev, naročnik teh del. Izvedbo del lahko distributer toplote prepusti tudi tretji osebi, če ta oseba dokaže, da ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo izvajati v skladu z operativno tehničnimi navodili distributerja toplote.
28. člen 
(obveznost odjemalca za vzdrževanje njegovih toplotnih naprav) 
(1) Odjemalec je dolžan vzdrževati toplotne naprave, ki so v njegovi lasti.
(2) Odjemalec mora s skrbnostjo dobrega gospodarja skrbeti, da so njegove naprave in napeljave izvedene, uporabljene in vzdrževane na način, da niso možne motnje na drugih napravah in napeljavah v distribucijskem sistemu in da pretok ogrevnega medija odjemnem mestu in povratna temperatura iz njegovih naprav ne presega vrednosti določenih v projektni dokumentaciji toplotne postaje in internih toplotnih naprav.
(3) Vzdrževalna dela v toplotni postaji sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote.
(4) Vzdrževalna dela na priključku sme izvajati samo izvajalec, katerega usposobljenost je predhodno potrjena s strani distributerja toplote in samo v vednosti in pod nadzorom pooblaščene osebe distributerja toplote.
29. člen 
(razdelitev stroškov obratovanja in vzdrževanja toplotnih naprav odjemalca) 
(1) Če distributer toplote ugotovi, da delovanje toplotnih naprav odjemalca ni varno, zanesljivo, ali učinkovito, pozove odjemalca, da na svoje stroške izvede potrebne ukrepe na priključku, toplotni postaji ali na internih toplotnih napravah. V kolikor odjemalec v roku, ki ga določi distributer toplote, ukrepov ne izvede in bi lahko tako obratovanje povzročalo splošno nevarnost, nevarnost za življenje in premoženje, ali škodo distributerju toplote, lahko distributer toplote odjemalca odklopi do izvedbe ukrepov.
(2) Če se ukrep iz prejšnjega odstavka nanaša na popravilo poškodbe za odpravo puščanja priključka, ga lahko kot nujno vzdrževalno delo izvede distributer toplote na stroške odjemalca. V tem primeru distributer toplote zaradi preprečitve iztekanja ogrevnega medija iz distribucijskega sistema in s tem preprečitve povzročanja nadaljnje škode ter poslabšanja pogojev bivanja za odjemalca oziroma preprečitve ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja, pristopi k popravilu priključka nemudoma, popravilo pa se obravnava kot nujno naročilo v skladu z določili zakona s področja obligacijskih razmerij, ki določa pogoje za poslovodstvo brez naročila in na tej podlagi izda račun odjemalcu za popravilo priključka.
7. Obratovanje distribucijskega sistema v primeru motenj, ogroženosti distribucijskega sistema in višje sile
30. člen 
(motnje na distribucijskem sistemu) 
(1) Motnja na distribucijskem sistemu je vsak nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje celotnega distribucijskega sistema ali njegovega dela in prekinjena ali motena distribucija toplote.
(2) Motnje nastopijo tudi v primerih izpadov proizvodnih virov ali delovanja le teh izven pogodbeno dogovorjenih obratovalnih režimov v takšnem obsegu, da ni mogoče zagotoviti nemotene distribucije toplote v predvidenem obsegu.
(3) V primeru motenj na distribucijskem sistemu ima distributer toplote pravico in dolžnost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo toplote.
31. člen 
(višja sila) 
(1) Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora distributerja toplote in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov in izpad električnega omrežja na območju proizvodnega vira ali črpališča ali odjemalca.
(2) Če distributer toplote delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do odjemalcev.
(3) Če višja sila distributerju toplote delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata distributer toplote in odjemalec pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.
(4) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije toplote zaradi delovanja višje sile distributer toplote ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem ter tretjim osebam.
32. člen 
(obveščanje v primeru motenj na distribucijskem sistemu) 
(1) Distributer toplote je dolžan o nastanku višje sile ali motenj na distribucijskem sistemu v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.
(2) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati:
– navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem so motnje distribucije toplote;
– področja distribucijskega sistema, katerim bo prekinjena distribucija toplote, če je to možno.
IV. POGOJI IN NAČIN IZVAJANJA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM 
1. Priključitve na distribucijski sistem
33. člen 
(postopek priključitve na distribucijski sistem) 
(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo izpolnjevati predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega obratovanja distribucijskega sistema. Potrebne minimalne pogoje, katere mora upoštevati projektna rešitev in katera je osnova za pridobitev soglasja s strani distributerja toplote, poda na zahtevo investitorja distributer toplote.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in vodi distribucijskega sistema in toplotne postaje, ki se priključujejo na obstoječ distribucijski sistem, morajo biti zgrajeni po enakih ali primerljivih tehničnih normativih, kot del distribucijskega sistema na katerega se priključujejo.
(3) Neposredno (fizično) priključitev na distribucijski sistem izvede distributer toplote ali drug izvajalec pod nadzorom distributerja toplote. Stroške izvedbe priključitve na distribucijski sistem nosi odjemalec.
(4) Polnitev distribucijskega sistema in toplotnih postaj, kot tudi internih instalacij ogrevanja pri direktnih hišnih postajah, z ogrevnim medijem lahko izvede le distributer toplote. Stroške prve polnitve in ostale z izvedbo prve priključitve povezane stroške prilagoditve obratovanja distribucijskega sistema krije distributer toplote. Če se prva priključitev zaradi razlogov na strani odjemalca izvaja izven rokov, ki so določeni v izdanem soglasju za priključitev, izvede distributer toplote ta dela na stroške odjemalca.
(5) Stroške naslednjih polnitev in prilagoditev obratovanja distribucijskega sistema, ki nastanejo zaradi odjemalčevih dejanj krije odjemalec toplote.
34. člen 
(listine, ki jih je treba predložiti pred polnitvijo) 
(1) Investitor oziroma odjemalec toplote mora pred polnitvijo vsakega novega ali spremenjenega distribucijskega voda, priključka ali toplotne postaje distributerju toplote predložiti naslednje dokumente:
– izjavo, da so naprave zgrajene v skladu s projektno dokumentacijo, veljavnimi predpisi, pravili stroke, tehničnimi zahtevami distributerja toplote, soglasjem h gradnji in soglasjem k priključitvi na distribucijski sistem;
– geodetski posnetek distribucijskega voda, priključka in toplotne postaje;
– dokazila o usposobljenosti izvajalca, ki je izvedel distribucijski vod, priključek ali toplotno postajo;
– uporabno dovoljenje za primere, ko je bilo za gradnjo distribucijskega voda in/ali priključka in/ali toplotne postaje izdano gradbeno dovoljenje.
(2) Z ogrevnim medijem napolnjeni in obratovalno usposobljeni distribucijski vod, priključek in toplotna postaja odjemalcu ne dovoljujejo tudi odjema toplote. Odjem je dovoljen šele po sklenitvi pogodbe o dobavi toplote.
35. člen 
(nadzor nad uporabo ogrevnega medija) 
Ogrevnega medija iz distribucijskega sistema ni dovoljeno uporabljati za polnjenje internih toplotnih naprav ali v druge namene brez predhodnega dovoljenja distributerja toplote. Vsaka uporaba ogrevnega medija mora potekati pod nadzorom distributerja toplote.
36. člen 
(priključitev na distribucijski sistem) 
(1) Fizična priključitev novega distribucijskega voda ali priključka na obstoječ distribucijski sistem je praviloma možna le izven ogrevalne sezone, to je običajno med 15. majem in 15. septembrom.
(2) Izjemoma je možna priključitev tudi med ogrevalno sezono, če so izpolnjeni pogoji, kar predhodno preveri distributer toplote glede na vpliv predvidenih del na zanesljivost delovanja distribucijskega sistema oziroma na odjemalce. Vse stroške, ki nastanejo zaradi nove priključitve v času med ogrevalno sezono (zaustavitev obratovanja vročevodnega omrežja, izguba vode, ne dobava toplote obstoječim odjemalcem, morebitni povišani stroški proizvodnje toplote zaradi vklopa vršnega vira itd.) in temeljijo na veljavnem ceniku storitev distributerja toplote in metodologiji izračuna povišanih obratovalnih stroškov zaradi priključitve odjemalca na distribucijski sistem v ogrevalni sezoni, nosi bodoči odjemalec oziroma investitor novega voda.
2. Pogoji in postopek izdajanja soglasij za priključitev
37. člen 
(pogoji za priključitev) 
(1) Priključitev odjemalčevih toplotnih naprav na distribucijski sistem je potrebno izvesti skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju, o graditvi objektov, Energetskim zakonom, določili tega akta in drugimi veljavnimi predpisi.
(2) Soglasja, pogoji, smernice, mnenja so pisni dokumenti, ki jih izdaja distributer toplote skladno s predpisi in pravili stroke za priključitev odjemalčevih naprav na distribucijski sistem ali na spremembe že priključenih odjemalčevih naprav.
(3) Roki, v katerem mora distributer toplote odločiti o izdaji ali zavrnitvi soglasja so določeni v posameznem predpisu, ki določa vrsto dokumenta, ki ga mora izdati distributer toplote.
38. člen 
(soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja) 
(1) Distributer toplote izda soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbo in posamezni del stavbe, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Pisni vlogi za izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno priložiti projektno dokumentacijo stavbe v fazi idejne zasnove s situacijo umestitve objekta v prostor. Idejna zasnova mora biti izdelana skladno s pravilnikom o projektni dokumentaciji in mora vsebovati shemo poteka priključka od priključnega mesta na distribucijskem vodu do stavbe, dimenzijo priključka, potrebno toplotno moč stavbe za različne vrste oskrbe s toploto in lokacijo toplotne postaje. S soglasjem za pridobitev gradbenega dovoljenja se na podlagi podatkov iz idejne zasnove stavbe potrdi mesto priključitve na distribucijski sistem in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Distributer toplote na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma zavrne izdajo soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja z odločbo.
(4) Izdano soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja velja eno leto od datuma izdaje z možnostjo podaljšanja.
(5) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo za potrebe izdaje soglasja hrani distributer toplote.
39. člen 
(informacija o priključitvi na distribucijski sistem) 
Za priključitev obstoječih stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijski sistem. V pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno navesti situacijo stavbe s predvideno lokacijo toplotne postaje, opis namena uporabe toplote in podatke o potrebah po toploti.
40. člen 
(soglasje za priključitev) 
(1) Pred pričetkom gradnje odjemalčevih toplotnih naprav, ki se jih priključuje na distribucijski sistem, mora investitor gradnje pridobiti soglasje za priključitev.
(2) Distributer toplote izda soglasje za priključitev na osnovi pisne vloge investitorja.
(3) Pisni vlogi je potrebno priložiti:
– kopijo gradbenega dovoljenja;
– projekt za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav (PZI);
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka za priključitev in
– pisno izjavo s predvidenimi roki začetka gradnje distribucijskega voda in priključka ter roki fizične priključitve teh na obstoječ distribucijski sistem.
(4) Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe in ustrezna soglasja lastnikov in solastnikov ali pisno izjavo s katero investitor del izjavlja, da je pridobil vsa soglasja lastnikov zemljišč, stavb, delov stavb in obstoječih toplotnih naprav (priključek, toplotna postaja, interne toplotne naprave), na katere bo predvidena gradnja vplivala oziroma jih prizadela.
(5) Pisni vlogi iz prejšnjega odstavka je za gradnjo distribucijskega voda in priključka potrebno poleg izjave iz prejšnjega odstavka priložiti dokazilo o lastništvu oziroma soglasju lastnika zemljišča, po katerem bo distribucijski vod in priključek potekal.
(6) Investitor ali lastnik stavbe lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja za priključitev. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja za priključitev priložiti tudi pooblastilo o zastopanju.
41. člen 
(obvezne vsebine soglasja za priključitev) 
Soglasje vsebuje naslednje obvezne sestavine:
– naslov stavbe, za katero se izvaja priključitev (ulica, hišna številka, kraj, parcelna številka, katastrski okraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe);
– navedba investitorja in lastnika stavbe:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, 
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, zastopnik družbe; 
– navedbo načrtov in dokumentov, ki so predloženi vlogi za soglasje in na osnovi katerih je izdano soglasje;
– tehnične značilnosti distribucijskega voda ali priključka;
– priključno moč internih toplotnih naprav;
– namen uporabe toplote;
– pogoj, da bo priključitev stavbe na distribucijski sistem možna, če bo investitor izvedel priključitev v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote in predloženimi projekti za izvedbo;
– navedba, kdaj soglasje preneha veljati:
– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem na osnovi načrtov, ki so sestavni del te odločbe, v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote; 
– če investitor ne izvede priključitve stavbe na distribucijski sistem v roku 24 mesecev od njene dokončnosti; 
– pravni pouk.
42. člen 
(veljavnost soglasja) 
(1) Dokončno soglasje za priključitev velja dve leti.
(2) V času iz prvega odstavka tega člena mora imetnik soglasja za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in distributerju toplote naročiti izvedbo priključitve.
(3) Veljavnost soglasja za priključitev lahko distributer toplote na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto.
(4) Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati trideset (30) dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani distributerja toplote se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je distributer toplote dolžan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na sistem.
43. člen 
(postopek odločanja o soglasju za priključitev) 
(1) Na osnovi podane vloge in priložene dokumentacije distributer toplote odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev. Distributer toplote izda soglasje za priključitev, če investitor ali lastnik stavbe izkaže, da izpolnjuje naslednje pogoje za izdajo soglasja:
– če dokaže, da je lastnik oziroma solastnik stavbe ali dela stavbe ali ima pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo;
– če so projekti za izvedbo distribucijskega voda, priključka, toplotne postaje in internih toplotnih naprav izdelani v skladu s predpisi, tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote;
– če je pridobil soglasje solastnikov stavbe oziroma solastnikov obstoječih vodov, toplotne postaje in internih toplotnih naprav na katere se priključuje in o tem podal ustrezno izjavo;
– če so izpolnjene vse zahteve iz izdanih soglasij;
– če to dopuščajo zmogljivosti distribucijskega sistema ter ekonomičnost dobave toplote;
– in če ima poravnane vse zapadle obveznosti do distributerja.
(2) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča distributer toplote z odločbo v upravnem postopku najkasneje v roku 30 dni oziroma najpozneje v 60 dneh od vložitve vloge za izdajo soglasja.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan.
(4) Projektno dokumentacijo in drugo gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja za priključitev hrani distributer toplote.
44. člen 
(zavrnitev soglasja za priključitev) 
(1) Investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve:
– če investitor ali lastnik stavbe ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev;
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi s toploto;
– ali če bi priključitev distributerju toplote povzročila nastanek nesorazmernih stroškov.
(2) V primerih, ko investitor ali lastnik stavbe nima pravice do priključitve, distributer toplote zavrne soglasje za priključitev.
(3) Če distributer izdajo soglasja zavrne, mora v odločbi navesti vzroke zavrnitve oziroma pozove vlagatelja k dopolnitvi vloge z dokumentom.
3. Sprememba osnovnih parametrov in pogoji za prenos soglasja za priključitev
45. člen 
(pridobitev novega soglasja zaradi spremembe osnovnih parametrov) 
(1) Sprememba osnovnih parametrov pomeni spremembo tehničnih značilnosti distribucijskega voda ali priključka, spremembo nazivnih moči internih toplotnih naprav, sprememba namena uporabe toplote.
(2) V primeru sprememb osnovnih parametrov mora lastnik stavbe ali investitor gradnje v vseh primerih, ne glede na to, ali se je sprememba osnovnih parametrov zgodila po sklenitvi pogodbe o priključitvi ali pred samo priključitvijo na distribucijski sistem, vložiti pisno vlogo za novo soglasje za priključitev po postopku tega akta.
(3) Soglasje za spremembo osnovnih parametrov se izda tako, da se izda novo soglasje za priključitev.
46. člen 
(pogoji za prenos soglasja pred priključitvijo) 
(1) Če imetnik soglasja umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), če gre za spremembo gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali odsvojitev nepremičnine v času med izdajo soglasja in pred priključitvijo, se lahko soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasje za priključitev preneseta na pravnega naslednika, ki je pravna ali fizična oseba.
(2) Novi lastnik nepremičnine mora najkasneje v petnajstih dneh po prejemu sodne odločbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi iz prejšnjega odstavka o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila ter soglasje za priključitev, sicer mora zaprositi za novo soglasje za priključitev.
(3) Prenos soglasja za priključitev na drugo lokacijo ni mogoč.
47. člen 
(sprememba lastnika priključka) 
Če po sklenitvi pogodbe o priključitvi pride na podlagi univerzalnega, singularnega pravnega nasledstva ali zaradi statusnih sprememb lastnika priključka do spremembe lastnika priključka, mora novi lastnik nepremičnine o spremembi obvestiti distributerja toplote in o tem predložiti dokazila, najkasneje v petnajstih (15) dneh po nastali spremembi.
48. člen 
(neuporaba priključka) 
Če odjemalec ne uporablja priključka, ki je v upravljanju distributerja toplote, deset (10) let brez vmesnih prekinitev, se domneva, da odjemalec ne namerava več ohranjati možnost odjema toplote. Distributer toplote lahko v tem primeru fizično prekine povezavo med priključkom in distribucijskim vodom.
49. člen 
(odstranitev stavbe) 
(1) Če želi lastnik stavbo, v katero je napeljan priključek odstraniti, mora pred začetkom odstranitve pridobiti od distributerja toplote soglasje.
(2) Vlogi za soglasje je potrebno priložiti načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve priključka, ki bo zaradi odstranitvenih del prizadet.
(3) Soglasje, ki ga izda distributer toplote, vključuje pogoje, ki jih mora odjemalec upoštevati pri odstranjevanju stavbe.
4. Stroški priključitve
50. člen 
(stroški priključitve) 
(1) Lastnik stavbe ali investitor gradnje ima pravico do priključitve v primeru ugotovitve nastanka nesorazmernih stroškov, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerne stroške priključitve na obstoječ distribucijski sistem. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita odjemalec in distributer toplote v pogodbi o priključitvi.
(2) Distributer toplote oceni ekonomsko upravičenost priključitve na podlagi analize stroškov in koristi ter z uporabo metode sedanje vrednosti denarnih tokov, pri čemer se upoštevajo parametri iz splošnega akta agencije o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Pri izračunu ekonomske upravičenosti investicije v ojačitev obstoječega sistema se upošteva referenčna ekonomska doba uporabe 20 let.
(3) Pri analizi ekonomske upravičenosti priključitve distributer toplote upošteva:
– stroške za izvedbo potrebne investicije v ojačitev obstoječega sistema (vrednost investicije);
– predvidene prihranke ali dodatne stroške distributerja toplote, kot na primer stroške, ki nastanejo zaradi spremenjene višine vzdrževalnih in obratovalnih stroškov kot posledica izvedenih ojačitev sistema;
– strošek iz naslova donosa na sredstva povezan z izvedeno investicijo;
– predvidene dodatne prihodke distributerja toplote, glede na predviden obseg uporabe priključka oziroma ojačitev obstoječega sistema s strani odjemalcev.
(4) Stroški priključitve so vsi stroški, ki jih ima distributer toplote zaradi zahtevane priključitve iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka.
(5) Stroški za izvedbo potrebne investicije so stroški projektiranja, stroški pridobivanja upravnih dovoljenj in potrebnih stvarnih pravic, stroški gradnje objektov in naprav in vsi drugi stroški, ki jih distributer toplote ne bi imel, če ne bi prišlo do zadevne priključitve.
Za izračun stroškov se upoštevajo trenutne cene na trgu in podatki iz pogodb preteklih gradenj primerljivih objektov.
(6) Predvideni dodatni stroški distributerja toplote so vsi stroški z obratovanjem ter rednim in investicijskim vzdrževanjem, ki jih bo imel distributer toplote, glede na izkustvena merila s podobno energetsko infrastrukturo, v zvezi z investicijo iz prejšnjega odstavka v referenčni ekonomski dobi uporabe.
(7) Strošek iz naslova donosa na sredstva se določi kot povprečna vrednost obrestne mere zadnjih petih izdanih državnih obveznic Republike Slovenije.
(8) Pri izračunu amortizacijskih dob se za posamezne dele distribucijskega voda upoštevajo amortizacijske dobe in stopnje, ki jih je distributer toplote upošteval pri pripravi zadnjih revidiranih letnih računovodskih izkazov skladno s slovenskimi ali mednarodnimi računovodskimi standardi in ki ne presegajo davčno priznanih stopenj.
(9) Predvideni dodatni prihodki distributerja toplote so vsi prihodki, ki jih bo imel distributer toplote zaradi nove priključitve, upoštevaje s strani odjemalca napovedan odjem toplote.
(10) Dodatne prihodke in stroške, ki se upoštevajo pri analizi ekonomske upravičenosti, ugotavlja distributer toplote na podlagi podatkov, ki veljajo na dan, ko je s strani odjemalca prejel popolno vlogo za izdajo soglasja za priključitev.
(11) Priključitev je ekonomsko upravičena, če predvideni dodatni prihodki zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve. Vse stroške priključitve, ki so ekonomsko upravičeni, nosi distributer toplote (sorazmerni stroški priključitve).
(12) Če predvideni dodatni prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov priključitve, ima odjemalec pravico do priključitve le, če sam pokrije tisti del stroškov, ki ni pokrit s predvidenimi dodatnimi prihodki (nesorazmerne stroške).
(13) Distributer toplote določi nesorazmerne stroške kot znesek, ki je potreben, da je v referenčni ekonomski dobi uporabe distribucijskega voda v celoti upoštevana takšna pričakovana interna stopnja donosnosti investicije kot znaša stopnja donosa na sredstva distributerja toplote.
(14) Distributer toplote ni dolžan začeti z investicijo, dokler odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi, s katero se odjemalec zaveže, da bo v referenčni ekonomski dobi uporabljal distribucijski vod v napovedanem obsegu odjema toplote, ki izhaja iz soglasja za priključitev, in dokler ne plača nesorazmernih stroškov, kot je opredeljeno v pogodbi o priključitvi.
5. Pogodba o priključitvi
51. člen 
(vsebina pogodbe o priključitvi) 
(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev in pred priključitvijo na distribucijski sistem skleneta investitor (oziroma lastnik nepremičnine, odjemalec) in distributer toplote pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s priključitvijo stavbe na distribucijski sistem, plačilom nesorazmernih stroškov priključitve, lastništvom, izvedbo in nadzorom nad gradnjo priključka, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom in njegovim vzdrževanjem ter druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na priključitev na distribucijski sistem. Pogodba o priključitvi je pogoj za sklenitev pogodbe o dobavi toplote.
(2) Obvezna vsebina pogodbe o priključitvi je tudi ureditev vseh medsebojnih razmerij med distributerjem toplote in investitorjem oziroma lastnikom nepremičnine v zvezi z morebitno prekinitvijo ali odstranitvijo priključka ter odgovornostjo za plačilo s tem povezanih stroškov.
6. Izgradnja priključka in toplotne postaje
52. člen 
(obvezen nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje) 
(1) Priključek in toplotna postaja morata biti zgrajena v skladu s tem aktom in tehničnimi zahtevami distributerja toplote, graditelj pa mora distributerja toplote pred priključitvijo obvezno pozvati k izvajanju nadzora nad njegovo izgradnjo.
(2) Distributer toplote mora biti prisoten pri vseh delih, ki jih investitor ali tretja oseba izvaja na priključku.
(3) Investitor ali tretja oseba so dolžni obveščati distributerja toplote o morebitni netesnosti, okvarah oziroma poškodbah na priključku in toplotni postaji.
(4) Vse morebitne zamenjave, popravila in vzdrževalna dela na priključku in toplotni postaji bremenijo lastnika priključka in toplotne postaje.
(5) Nadzor nad gradnjo priključka in toplotne postaje obvezno izvaja distributer toplote, kar se uredi s pogodbo o priključitvi.
(6) Distributer toplote s priključitvijo naprav lastnika stavbe ali investitorja na distribucijski sistem ne prevzema odgovornosti za pravilno in brezhibno delovanje odjemalčevih naprav in ne odpravlja napak, če naprave ne bi pravilno delovale, čeprav je pregledal projekte in nadziral gradnjo priključka in toplotne postaje.
53. člen 
(določitev tehničnih značilnosti priključka) 
Vrsto, število, lego in dimenzijo priključkov določi distributer toplote v postopku izdaje soglasij, glede na potrebe stavbe, določbe tega akta in upoštevaje ekonomičnost načina priključitve.
54. člen 
(obveznost odjemalca za dopustitev vgradnje tehnološko sodobnih merilnih naprav) 
Odjemalec je dolžan omogočiti distributerju toplote vgradnjo in obratovanje tehnološko sodobnih merilnih naprav in naprav za namen nadzora in vodenja obratovanja distribucijskega sistema v prostoru, kjer se nahaja toplotna naprava.
55. člen 
(priključitev novega odjemalca na obstoječ priključek, ki ni vpisan v knjigovodsko evidenco energetske infrastrukture lastnika Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj) 
(1) Lastnik priključka mora v zameno za primerno nadomestilo, ki mu ga je dolžan plačati novi potencialni odjemalec, dovoliti in omogočiti priključitev priključka novega potencialnega odjemalca na svoj priključek, če ta priključek dovoljuje dodatne obremenitve.
(2) Za primerno nadomestilo se šteje nadomestilo v višini sorazmernega dela stroškov gradnje priključka glede na število njegovih odjemalcev ali zmogljivosti. Višino nadomestila lahko predlaga distributer toplote.
(3) Novi odjemalec mora priključek izvesti tako, da s tem kar najmanj posega v lastnino drugih odjemalcev.
(4) To določilo smiselno velja tudi za priključevanje novih internih toplotnih naprav na obstoječo toplotno postajo.
7. Postopek odklopov
56. člen 
(postopek začasnega odklopa) 
(1) Distributer sme začasno odklopiti odjemalca zaradi:
– rednega ali izrednega vzdrževanja;
– pregledov ali remontov;
– preizkusov ali kontrolnih meritev;
– razširitev omrežja.
(2) Za predvideni odklop mora distributer izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Distributer toplote je dolžan o predvidenem odklopu v pisni obliki pravočasno obvestiti odjemalce toplote, v primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja vsaj 48 ur pred odklopom. Če ima stavba upravnika, se za drug oseben način obveščanja šteje tudi obvestilo upravniku stavbe.
(4) Distributer toplote je dolžan o nepredvideni prekinitvi distribucije toplote v najkrajšem možnem času obvestiti prizadete odjemalce toplote v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani distributerja. Če ima stavba upravnika, distributer toplote obvesti tudi upravnika stavbe.
(5) Obvestilo na spletni strani distributerja toplote mora vsebovati:
– navedbo dela distribucijskega sistema, na katerem bo izveden začasni odklop;
– obdobje izvedbe začasnega odklopa;
– seznam odjemnih mest, na katerih bo izveden začasni odklop.
57. člen 
(odklop po predhodnem obvestilu) 
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer če:
– na opomin distributerja toplote ne poravna pogodbenih obveznosti;
– moti distribucijo toplote drugim odjemalcem;
– odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja toplote, dostop do vseh delov priključka, toplotne postaje, zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika, merilnih naprav ali internih toplotnih naprav v okviru pristojnosti distributerja toplote po tem aktu, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje;
– brez soglasja distributerja toplote priključi na distribucijski sistem svoje toplotne naprave, ali če omogoči prek svojih toplotnih naprav priključitev toplotnih naprav drugih odjemalcev;
– na opomin distributerja toplote ne zniža odjema toplote na s pogodbo o dobavi toplote dogovorjeno vrednost oziroma količino v zahtevanem roku;
– onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin, ali če uporablja toploto brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
– v roku, ki ga določi distributer toplote oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave, ali napeljave.
(2) Rok za izpolnitev obveznosti v obvestilu znaša petnajst dni za gospodinjske odjemalce in osem dni za ostale odjemalce od dneva prejema obvestila.
(3) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in plombiranjem zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika.
(4) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
58. člen 
(odklop brez predhodnega obvestila) 
(1) Distributer toplote odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih toplotnih naprav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje.
(2) Distributer toplote izvede odklop z zaprtjem in pečatenjem zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika ali s fizično prekinitvijo priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.
(3) Vnovična dobava toplote po odklopu se začne potem, ko so odpravljeni razlogi za odklop in ko odjemalec distributerju toplote poravna nastale stroške v zvezi z odklopom.
(4) V primeru, da se odjemalec sam ponovno priključi na sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma. Distributer toplote za nepooblaščeno priključevanje toplotnih naprav na distribucijski sistem obračuna toploto, kot je opredeljeno z izračunom količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave, vendar največ za obdobje 12 mesecev.
(5) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
59. člen 
(odklop na zahtevo odjemalca) 
(1) Odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev, lahko zahteva od distributerja toplote, da njegovo odjemno mesto trajno odklopi od distribucijskega sistema, pod pogoji tega akta. V tem primeru pogodba o dobavi toplote preneha veljati.
(2) Distributer toplote izvede trajni odklop z zaprtjem in pečatenjem zapornih ventilov pred priključnim mestom odjemalca. V primeru ugotovljenih kršitev lahko distributer toplote izvede fizično prekinitev priključka na priključnem mestu na distribucijskem vodu.
(3) Pravica odjemalca do odklopa po tem členu ne posega v obveznosti odjemalca toplote iz pogodbe o priključitvi, ki se nanašajo na obveznost uporabe priključka do poteka ekonomske dobe priključka.
(4) V primeru, da se odjemalec ponovno priključi na sistem v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(5) Distributer toplote lahko odjemalcu, ki je zahteval odklop, zavrne ponovno priključitev na distribucijski sistem ali izdajo novega soglasja za priključitev, dokler odjemalec ne poravna vseh obveznosti iz pogodbe o priključitvi, ki izvirajo iz časa pred odklopom.
(6) Odjemalec mora za ponovno priključitev pridobiti novo soglasje za priključitev in skleniti novo pogodbo o priključitvi.
(7) Stroške odklopa in priklopa, ki so določeni v ceniku distributerja toplote, nosi odjemalec.
8. Ponovna priključitev in povrnitev škode
60. člen 
(ponovna priključitev in povrnitev škode) 
(1) Distributer toplote je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegove stroške ponovno priključiti na distribucijski sistem, ko ugotovi, da je odjemalec odpravil razloge za odklop in izpolnil pogoje iz tega akta.
(2) Distributer toplote ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca in zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(3) Distributer toplote, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na svoj distribucijski sistem.
(4) Odjemalec ima pravico do nadomestila zaradi neutemeljenega odklopa, ki ga uveljavi pri distributerju toplote, tako da nanj naslovi vlogo, ki mora vsebovati:
– ime in priimek odjemalca oziroma naziv družbe;
– naslov odjemnega mesta;
– ocena časovne opredelitve nastanka stroškov;
– ocena višine stroškov.
(5) Distributer toplote mora obravnavati vlogo odjemalca iz prejšnjega odstavka v roku osem dni tako, da mu pisno posreduje odobritev ali zavrnitev zahtevka.
(6) Odjemalec ima pravico do povračila škode, ki presega višino odobrenega nadomestila iz četrtega odstavka zaradi neutemeljenega odklopa po splošnih pravilih civilnega prava.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA DOBAVO IN ODJEM TOPLOTE 
1. Dobava toplote
61. člen 
(pogodba o dobavi toplote) 
(1) Pogodba o dobavi toplote se sklene v pisni obliki ali tudi v elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju, v kolikor za to obstajajo možnosti pri obeh pogodbenih strankah.
(2) Pogodba o dobavi toplote se sklene med distributerjem toplote in odjemalcem, ki je imetnik soglasja za priključitev v primeru prvih priključitev na distribucijsko omrežje (imetnik soglasja za priključitev, oziroma lastnik nepremičnine, v kateri je bilo nameščeno odjemno mesto (lastnik nepremičnine).
(3) V primerih, ko distributer toplote nima podatka o lastniku stavbe ali dela stavbe in lastništvo stavbe ali dela stavbe ni razvidno iz javnopravnih evidenc, se pogodba o dobavi toplote lahko sklene tudi z odjemalcem, ki dejansko odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik). Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine, in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določbami tega akta.
(4) Če odjemalec, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik), ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, se pogodbeno razmerje o dobavi in odjemu toplote uredi med imetnikom soglasja za priključitev oziroma lastnikom nepremičnine, odjemalcem, ki odjema toploto (najemnik, uporabnik ipd.) in distributerjem. Odjemalec, ki ni lastnik nepremičnine, in lastnik nepremičnine sta solidarno odgovorna za nastale obveznosti dobave toplote v skladu z določili tega akta, razen v primeru, da je subsidiarna odgovornost določena z drugim zakonom.
(5) Če pogodba o dobavi toplote ni sklenjena v pisni obliki ali elektronski obliki in odjemalec toploto dejansko odjema, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik nepremičnine. V primeru, da odjemalec, ki odjema toploto, ni lastnik nepremičnine, sta odjemalec, ki odjema toploto, in lastnik nepremičnine solidarno odgovorna.
(6) Splošni pogodbeni pogoji so sestavni del pogodbe o dobavi toplote.
62. člen 
(odpoved pogodbe o dobavi toplote) 
(1) Pogodba o dobavi toplote je sklenjena za nedoločen čas, razen če se distributer toplote in odjemalec v pogodbi ne dogovorita drugače.
(2) Odjemalec lahko odpove pogodbo o dobavi toplote pisno z 90-dnevnim odpovednim rokom.
(3) Po preteku odpovednega roka iz prejšnjega odstavka tega člena distributer toplote ustavi dobavo toplote na odjemno mesto. Če sovpada datum odpovednega roka na dela prosti dan (praznik, sobota ali nedelja), potem izvede distributer toplote zaustavitev dobave toplote prvi naslednji delovni dan. Distributer toplote ne prevzema nikakršnih obveznosti (npr. pravnih in finančnih) za škodo, ki bi z zaustavitvijo dobave toplote nastala odjemalcu.
(4) Odpoved od pogodbe o dobavi toplote ni mogoča v primerih:
– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva posamezni odjemalec, ki se s toploto oskrbuje iz skupnega odjemnega mesta;
– če odpoved pogodbe o dobavi toplote zahteva odjemalec, ki bi se po odpovedi pogodbe o dobavi toplote želel oskrbovati z drugim virom energije, kljub dejstvu, da je na določenem območju na podlagi posebnega zavezujočega predpisa predpisana prioritetna uporaba toplote iz distribucijskega sistema kot energenta za ogrevanje prostorov.
(5) Če se odjemalec po odpovedi pogodbe o dobavi toplote znova odloči za dobavo toplote na istem odjemnem mestu v roku, ki je krajši od 12 mesecev, mora pred pričetkom dobave toplote poravnati vse fiksne stroške dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma.
(6) Pogodba o dobavi toplote velja in zavezuje distributerja toplote in odjemalca tudi v primeru, če je odjemalcu iz kakršnegakoli razloga na strani odjemalca prekinjena dobava na njegovo odjemno mesto in, če v tem času na odjemnem mestu odjemalca ni izkazana količina dobavljene toplote.
63. člen 
(sestavine pogodbe o dobavi toplote) 
Na podlagi pisne zahteve odjemalca se sklene pogodba o dobavi toplote, ki mora vsebovati:
a) podatke o distributerju toplote, odjemalcu oziroma odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in lastniku stavbe oziroma lastnikih posameznih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, kraj, davčno številko;
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zastopnik družbe;
b) podatke o distributerju toplote in skupini odjemalcev, če je skupno odjemno mesto: ime in priimek/naziv družbe, naslov odjemalcev/sedež družbe, kraj, davčno številko/ID za DDV, naziv skupine odjemalcev, naslov skupine odjemalcev, podatke o zastopniku/pooblaščencu skupine odjemalcev ali podatke o upravniku skupine, ki skupino odjemalcev zastopa v imenu in za račun;
c) predmet pogodbe, opravljene storitve;
d) podatke o odjemnem mestu:
– naslov odjemnega mesta (ulica, hišna številka, kraj, identifikacijska številka stavbe ali dela stavbe),
– obračunsko moč odjemnega mesta,
– uvrstitev v tarifno skupino;
e) ceno toplote na dan podpisa pogodbe;
f) podatke o obračunu toplote in načinu plačila;
g) način razdelitve stroškov dobave toplote, če je odjemno mesto skupno (razdelilnik stroškov);
h) trajanje pogodbe;
i) pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe;
j) načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja;
k) podatke v katerih pogodbena partnerja določita morebitne posebnosti pogodbenega razmerja;
l) vrste vzdrževalnih storitev (odčitavanje, kontrola, vzdrževanje in menjava merilnih naprav, izvajanje nadzora in vzdrževalnih del na napravah, ki so v lasti ali v upravljanju distributerja toplote, izvajanje nadzora nad delovanjem in stanjem priključka in toplotne postaje, izvedba nujnega popravila v primeru puščanja priključka, izvajanje nadzora, upravljanja in vzdrževanja zapornih ventilov pred priključnim mestom uporabnika);
m) informacije o pravicah odjemalcev;
n) dogovor o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote skladno s tem aktom;
o) zagotavljanje kakovosti storitev skladno s tem aktom.
64. člen 
(obveščanje) 
(1) Odjemalec je dobavitelju dolžan pisno sporočiti vse spremembe podatkov (npr. ime ali firmo, naziv, prebivališče, poslovni naslov, sedež, statusnopravne spremembe, uvedbo postopkov zaradi nesolventnosti, spremembe odjemne skupine, spremembe lastnika odjemnega mesta, plačnika, nastop in prenehanje višje sile, spremembe soglasja za priključitev ipd.) najkasneje v roku 15 dni po nastali spremembi in predložiti dokumente, ki izkazujejo spremembe.
(2) Dobavitelj spremembe upošteva od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ki sledi mesecu, v katerem je bila podana sprememba.
(3) Odjemalec mora dobavitelju spremembe podatkov poslati pisno po pošti ali po faksu ali elektronski pošti, in sicer na naslove oziroma številke faksa, navedene v pogodbi o dobavi toplote ali na spletni strani dobavitelja.
(4) Če odjemalec ne sporoči sprememb podatkov, se računi in druga sporočila, poslana odjemalcu na ime in naslov, ki sta navedena v pogodbi o dobavi, štejejo za prejeta.
(5) Dobavitelj bo pošto (račune, opomine, odgovore na reklamacije, obvestila, odpoved Pogodbe, obvestila vezana na akcije, neposredno trženje, tržne analize ipd.) pošiljal odjemalcu z redno pošto na naslov odjemalca, naveden v pogodbi o dobavi toplote oziroma na sedež pravne osebe, ki je naveden v poslovnem registru, ali po elektronski pošti na elektronski naslov, ki je bil posredovan s strani odjemalca.
65. člen 
(spremembe pogodbe o dobavi in odjemalca) 
(1) V primeru lastninsko pravnih sprememb pri odjemalcih, ki vplivajo na obstoječe pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem, sta obstoječi ali novi odjemalec dolžna distributerja toplote obvestiti o navedenih spremembah najkasneje v 15 dneh po nastali spremembi ter poskrbeti, da tudi novi odjemalec sklene pogodbo o dobavi toplote oziroma vstopi v obstoječo pogodbo o dobavi toplote, v primeru, da gre za skupno odjemno mesto.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe, če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o novem odjemalcu oziroma vseh odjemalcih, če je skupno odjemno mesto in o lastniku stavbe oziroma lastnikih delov stavbe če je skupno odjemno mesto:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov merilnega mesta;
d) priloženo listine kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo);
e) podpisano izjavo novega odjemalca na obrazcu distributerja toplote, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje, če gre za skupno odjemno mesto;
f) stanje merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka tega člena, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote na novega odjemalca. Če odjemalec ni sporočil stanja merilne naprave na dan prenosa lastninske pravice, se šteje, da velja obvestilo o spremembi od prvega naslednjega obračunskega obdobja, ko je distributer toplote prejel obvestilo v svojem vložišču.
(4) V primeru nepopolnega obvestila iz drugega odstavka tega člena distributer toplote odjemalca obvesti o manjkajočih podatkih oziroma dokumentih ter ga pozove k dopolnitvi vloge. Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote zavezan dosedanji odjemalec, ne glede na prenos lastninske pravice.
(5) V primeru univerzalnega pravnega nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe o dobavi toplote, sklenjene med dosedanjim odjemalcem in distributerjem toplote. Univerzalni pravni naslednik odjemalca je dolžan takoj po nastanku spremembe obvestiti distributerja toplote o nastali spremembi.
66. člen 
(ureditev pogodbenih razmerij z odjemalcem, ki ni lastnik nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev) 
(1) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine lahko distributerju pisno predlaga, da se pogodbeno razmerje uredi z odjemalcem, ki odjema toploto (npr. najemnik, uporabnik), in ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine.
(2) Pisni predlog odjemalca mora vsebovati:
a) podatke o dosedanjem odjemalcu:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) podatke o odjemalcu toplote, ki ni lastnik nepremičnine:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
c) podatke o odjemnem mestu: številka in naslov odjemnega mesta.
(3) Distributer, imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine in odjemalec, ki ni imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine pogodbeno razmerje uredijo s sklenitvijo tripartitnega dodatka k pogodbi o dobavi toplote, ki jo ima imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine sklenjeno z distributerjem toplote.
(4) Distributer toplote ima pravico, da ne privoli v sklenitev dodatka k pogodbi o dobavi toplote iz prejšnjega odstavka tega člena, dokler niso izpolnjene vse finančne in druge obveznosti odjemalca na odjemnem mestu, kjer se vrši dobava toplote. Distributer toplote mora o tem dejstvu pisno obvestiti odjemalca ter navesti razlog zavrnitve.
(5) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi toplote, sta solidarno odgovorna, razen v primerih, ko je z drugimi zakoni določena subsidiarna odgovornost.
(6) Dodatek k pogodbi o dobavi toplote prične veljati s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko je distributer toplote prejel podpisan dodatek k pogodbi o dobavi toplote v svoje vložišče.
(7) Imetnik soglasja za priključitev oziroma lastnik nepremičnine, ki imata sklenjeno pogodbo o dobavi toplote in odjemalec, ki odjema toploto na podlagi sklenjenega dodatka k pogodbi o dobavi, se zavezujeta, da bosta distributerja toplote obvestila o vseh spremembah, ki bi vplivale pogodbeno razmerje o dobavi toplote.
(8) Za dodatek k pogodbi o dobavi toplote se smiselno uporabljajo vsa določila tega akta, ki veljajo za pogodbo o dobavi toplote.
67. člen 
(sprememba splošnih pogodbenih pogojev) 
(1) O spremembi splošnih pogodbenih pogojev mora distributer toplote obvestiti odjemalca osebno najmanj mesec dni pred njihovo uveljavitvijo, skupaj z računom, kjer je podana informacija o dostopnosti nove vsebine novih splošnih pogodbenih pogojev, če se sprememba nanaša na pogodbo o dobavi toplote.
(2) Če odjemalec zaradi sprememb splošnih pogodbenih pogojev ne želi več odjemati toplote pod spremenjenimi pogoji lahko, razen v primerih, ko odpoved od pogodbe o dobavi toplote v skladu z določili tega akta ni mogoča, odstopi od pogodbe o dobavi toplote najkasneje v roku trideset dni po začetku veljave sprememb splošnih pogodbenih pogojev. Če distributer toplote ne prejme pisnega odstopa odjemalca v navedenem roku, se šteje, da je odjemalec pristal na spremembe splošnih pogodbenih pogojev.
2. Posebna razmerja na skupnih odjemnih mestih
68. člen 
(skupno odjemno mesto) 
Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v večstanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba toplote za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem primeru izvršujejo obveznosti in pravice, ki jih imajo po teh pogojih odjemalci, vse te osebe skupaj in se jih obravnava kot enega odjemalca.
69. člen 
(urejanje pogodbenih razmerij na skupnem odjemnem mestu) 
(1) Pogodbo o dobavi toplote za skupno odjemno mesto sklene v imenu in za račun odjemalcev, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega odjemnega mesta, upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe oziroma drug pooblaščenec lastnikov posameznih delov stavb v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov posameznih delov.
(2) Če večstanovanjska, poslovna ali stanovanjsko-poslovna stavba s skupnim odjemnim mestom nima upravnika ali pooblaščenca lastnikov posameznih delov stavb, lahko sklepa distributer toplote eno pogodbo o dobavi toplote, ki jo podpišejo vsi odjemalci oziroma pogodbo o dobavi toploto z vsakim odjemalcem posebej.
(3) Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjemanja toplote ali po njegovem prenehanju s posredovanjem upravnika stavbe sporočiti distributerju naslednje podatke:
a) ime in priimek ali firmo odjemalca:
– za fizične osebe: ime in priimek, naslov odjemalca, davčno številko,
– za pravne osebe: naziv družbe, sedež družbe, davčno številko ali ID za DDV, matično številko družbe, zakoniti zastopnik družbe;
b) naslov in podatke o delu stavbe oziroma o stavbi, v kateri odjema toploto;
c) datum začetka ali prenehanja odjema toplote;
d) priloženo listino kot dokazilo o prenosu lastninske pravice (fotokopijo).
(4) Če distributer nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz tretjega odstavka tega člena, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.
(5) V kolikor odjemalec, ki je postal lastnik dela stavbe, ki je oskrbovan s toploto iz skupnega odjemnega mesta, iz katerega se oskrbuje še več drugih odjemalcev toplote, ne želi vstopiti v obstoječe pogodbeno razmerje namesto prejšnjega lastnika dela stavbe se šteje, da je pogodbeno razmerje nastalo z dnem, ko je odjemalec postal lastnik oziroma ko je pričel z uporabo dela stavbe oziroma stavbe, v kateri odjema toploto.
70. člen 
(razdelilnik stroškov za toploto) 
(1) Stroški za toploto so določeni za skupno odjemno mesto, odjemalci na skupnem odjemnem mestu pa so dolžni distributerju toplote posredovati razdelilnik stroškov za toploto, ki vključuje stroške dobavljene toplote, s katerim si v odstotkih razdelijo celotno obveznost plačila stroškov oskrbe s toploto na skupnem merilnem mestu. Vsota vseh deležev na razdelilniku stroškov mora znašati 100 odstotkov.
(2) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote mora biti izdelan v skladu s pravilnikom, ki ureja načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in posredovan v skladu z navodili distributerja toplote.
(3) Razdelilnik stroškov dobavljene toplote se lahko spremeni v skladu s pravilnikom in se upošteva s prvim naslednjim obračunskim obdobjem, ko distributer toplote prejme razdelilnik stroškov v svoje vložišče.
71. člen 
(način in odgovornost glede sporočanja razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto distributerju) 
(1) Merjenje dobave toplote vsakemu posameznemu delu stavbe ni obveznost niti strošek distributerja toplote.
(2) Distributer toplote ni odgovoren za pripravo in pravilnost razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto. Distributer toplote ni izvajalec delitve stroškov dobavljene toplote po pravilniku.
(3) Odjemalci morajo določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto, ki je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve. Pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto in upravnik stanovanjske in/ali poslovne stavbe ali drug pooblaščenec na podlagi pisnega pooblastila lastnikov stavb morajo podpisati z distributerjem toplote pogodbo o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, v katerem se določi način, roki in pogoji sporočanja mesečnih razdelilnikov dobavljene toplote.
(4) Če mesečni razdelilniki stroškov za dobavljeno toploto za obračun toplote niso izdelani in posredovani v roku in na način, kot to določa pogodba o načinu sporočanja mesečnih razdelilnikov stroškov, ima distributer toplote pravico, da se porabniški delež določi skladno s pravilnikom.
(5) Upravnik oziroma drug pooblaščenec lastnikov stavb ali pooblaščenec za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov lahko v primeru reklamacije posreduje popravljen razdelilnik stroškov z vsebovanimi popravki v naslednjem mesecu, kjer se bo popravek upošteval v naslednjem obračunskem obdobju. V primeru popravka računov distributer toplote zaračuna strošek izrednega obračuna po ceniku distributerja toplote.
72. člen 
(sporočanje sprememb odjemalca na skupnem odjemnem mestu) 
(1) Ob spremembi odjemalca na skupnem merilnem mestu plača dotedanji odjemalec račun do konca obračunskega obdobja, v katerem se je zgodila sprememba.
(2) Ne glede na dejstvo, da se je lastninsko pravna ali statusna sprememba dogodila znotraj obračunskega obdobja, je zavezanec za plačilo stroškov oskrbe s toploto do konca obračunskega obdobja dotedanji odjemalec. Če odjemalec izrecno zahteva poračun ter odčitovanje distributerja na dan spremembe odjemalca, distributer toplote zaračuna strošek izrednega obračuna po veljavnem ceniku storitev, hkrati pa lahko zahteva tudi povračilo stroškov, ki so mu nastali s pridobitvijo izrednega odčitka.
73. člen 
(odpoved pogodbe o dobavi na skupnem odjemnem mestu) 
Odpoved pogodbe o dobavi toplote na skupnem odjemnem mestu velja le, če jo podajo odjemalci skladno z veljavno zakonodajo. Odpoved lahko poda tudi upravnik stavbe oziroma drug pooblaščenec odjemalcev, v skladu s pooblastili, ki jih ima pri zastopanju lastnikov delov stavb. Z dnem prejema popolne odpovedi začne teči odpovedni rok po pogodbi o dobavi toplote oziroma po tem aktu.
3. Storitev dobave toplote
74. člen 
(čas dobave toplote) 
(1) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto neprekinjeno vse leto in mu zagotavlja na odjemnem mestu v priključni postaji parametre skladno z določili tega akta.
(2) Izjemoma so možne prekinitve dobave toplote le skladno z določili tega akta oziroma če se distributer toplote in odjemalec tako dogovorita.
(3) Distributer dobavlja toploto s prekinitvijo do največ osem ur v primeru motenj na distribucijskem sistemu (izpad proizvodnega vira in izpolnjevanja proizvajalčevih pogodbenih obveznosti z obratovanjem po pogodbeno dogovorjenih obratovalnih režimih.
75. člen 
(spremenjeni pogoji oskrbe s toploto v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj) 
(1) Če se v skladu z razvojem oskrbe s toploto v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj pogoji za dobavo toplote toliko spremenijo, da so potrebne tehnično tehnološke spremembe, predelave ali zamenjave na distribucijskem omrežju in ali na odjemalčevih toplotnih napravah, poravna vse stroške, ki nastanejo na distribucijskem omrežju, distributer toplote, odjemalec pa praviloma vse stroške na priključkih in vse stroške na svojih napravah, v primeru, če je presežena ekonomska življenjska doba njegovih naprav.
(2) Če odjemalec ne prevzame stroškov iz prejšnjega odstavka ali če potrebne spremembe niso opravljene pravočasno in niso časovno usklajene z deli na distributerjevih napravah, mu distributer toplote ni dolžan dobavljati toplote, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji za varno in pravilno obratovanje.
4. Začetek dobave toplote
76. člen 
(začetek dobave toplote) 
(1) Distribucijski sistem je mogoče pričeti uporabljati, ko:
– je izdano soglasje za priključitev;
– so izpolnjeni pogoji iz izdanih soglasij;
– je sklenjena pogodba o priključitvi;
– je priključitev pravilno izvedena;
– je sklenjena pogodba o dobavi toplote;
– so izvedeni pregledi in preizkusi;
– lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja za priključitev predloži uporabno dovoljenje za stavbo ali za toplotne naprave (v kolikor je v objektu predviden industrijski, poslovni in ostali odjem), če je bilo izdano gradbeno dovoljenje;
– so poravnane finančne obveznosti bodočega odjemalca toplote do distributerja toplote;
– je podpisan zapisnik o nastavitvi toplote postaje.
(2) Odjemalec in distributer toplote z zapisnikom določita dejanski začetek dobave toplote. Zapisnik mora med drugim vsebovati obračunsko moč, začetno stanje merilnih naprav in datum začetka dobave. Lastnik nepremičnine ali imetnik soglasja lahko zaprosi za začetek dobave toplote pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja na osnovi predložene naročilnice za gradbeno ogrevanje.
(3) Distributer toplote dobavlja odjemalcu toploto praviloma neprekinjeno. Prekinitve so možne v primerih kot so določeni s tem aktom in skladno s določbami pogodbe o dobavi toplote.
5. Ugotavljanje dobavljenih količin toplote
77. člen 
(ugotavljanje dobavljenih količin toplote) 
(1) Količina dobavljene toplote se ugotovi na podlagi odčitka merilne naprave, nameščene na odjemnem mestu v priključni postaji.
(2) Količine dobavljene toplote za namen ogrevanja ali hlajenja se merijo neposredno s toplotnim merilnikom izražene v MWh.
(3) Količine dobavljene toplote za pripravo sanitarne tople vode se merijo neposredno s toplotnim merilnikom izražene v MWh in posredno z vodomerom sanitarne tople vode izražene v m3 in preračunane s faktorjem v MWh.
(4) Pri ugotavljanju količine dobavljene toplote se ne upoštevajo merilne naprave, ki so namenjene za interno razdelitev porabljene toplote.
(5) Količino dobavljene toplote ugotavlja distributer toplote na stroške lastnika merilne naprave z merilnimi napravami na odjemnem mestu posameznega odjemalca oziroma na skupnem odjemnem mestu več odjemalcev ali stavb, kjer odjemalci prevzamejo toploto.
(6) Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba distributerja toplote ali po predhodnem dogovoru z distributerjem toplote odjemalec sam ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.
(7) Šteje se, da odjemalec prevzame toploto na odjemnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana, in v količini, kot je bila izmerjena na odjemnem mestu.
(8) Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo ali količino toplote, prevzete na odjemnem mestu, je dokazno breme na strani odjemalca.
(9) Distributer toplote posreduje podatke meritev pridobljenih iz merilne naprave le odjemalcu oziroma njegovemu pooblaščencu. V primeru zahtev po pridobitvi podatkov tretje osebe, mora tretja oseba distributerju posredovati pooblastilo odjemalca oziroma njegovega pooblaščenca o možnosti pridobitve tovrstnih podatkov v njegovem imenu.
78. člen 
(merilne naprave) 
(1) Merilne naprave so v lasti odjemalca, ki je lastnik nepremičnine oziroma imetnik soglasja za priključitev.
(2) Merilne naprave namešča na merilno mesto v priključni postaji distributer toplote na stroške odjemalca.
(3) Merilne naprave, ki merijo odjem toplote, so odvisne od ogrevnega medija in načina meritev in so:
– merilniki toplotne energije s pripadajočimi tipali in računsko enoto;
– vodomeri za hladno vodo;
– vodomeri sanitarne tople vode.
(4) Merilne ali delilne naprave, ki so nameščene v hišni postaji ali na internih napravah odjemalca služijo le za interno razdelitev stroškov toplote, ki je izmerjena z merilno napravo na merilnem mestu v priključni postaji.
(5) Za merilne naprave in s tem količine predane toplote se za merila, ki niso zajeta v pravilniku, ki ureja merilne instrumente, ali v drugem predpisu, določijo pogoji uporabe merilne naprave v pogodbi o dobavi toplote.
79. člen 
(ustreznost merilnih naprav) 
Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s pogoji distributerja toplote. Vse merilne naprave morajo imeti veljavno overitveno oznako v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje. Po namestitvi merilne naprave, se na napravo in njene sestavne dele namestijo plombe, ki onemogočajo njeno demontažo brez poškodbe.
80. člen 
(kontrola merilne naprave) 
(1) Merilne naprave pregleduje, vzdržuje in zamenjuje ter izvaja redne menjave distributer toplote na stroške odjemalca.
(2) Odjemalec plačuje strošek števnine glede na dimenzijo merilne naprave. Strošek števnine zajema strošek rednih pregledov, popravil, overjanja in zamenjav merilnih naprav na odjemnem mestu po pretečeni dvakratni overitveni periodi. Obračunava se mesečno po potrjenem in javno objavljenem ceniku distributerja toplote.
81. člen 
(redni pregledi in zamenjava merilne naprave) 
(1) Redne preglede merilne naprave in njihovo zamenjavo v zakonitem roku izvaja na stroške lastnika merilne naprave distributer toplote v skladu z veljavno zakonodajo.
(2) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali odstranitve internih toplotnih naprav ali drugih razlogov na strani odjemalca, potrebno zamenjati merilno napravo z novo drugih dimenzij ali karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave ter ostale stroške predelave napeljave odjemalec.
(3) Distributer toplote in odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri pregledu ugotovi, da točnost merilne naprave presega vrednost predpisanega največjega dopustnega merilnega pogreška, plača stroške pregleda distributer toplote, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik merilne naprave.
82. člen 
(okvara merilnih naprav) 
(1) V primeru okvare merilnih naprav, poškodbe ali motnje v delovanju merilne naprave, mora odjemalec o tem takoj obvestiti distributerja toplote. Distributer toplote je dolžan navedene napake odpraviti takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(2) Če se ugotovi, da je odgovornost za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave odjemalca, v nasprotnem primeru pa distributerja toplote.
83. člen 
(način izvajanja meritev) 
(1) Distributer toplote zagotavlja merjenje količin toplote v okviru pogodbe o dobavi toplote. Odjem mora biti znotraj delovnega območja merilne naprave, ki je bil določen na osnovi zahteve k priključitvi.
(2) Če je odjem toplote izven delovnega območja merilne naprave, distributer toplote ne odgovarja za predpisano natančnost merjenja. V tem primeru je odjemalec dolžan plačati odmerjene količine toplote ne glede na možne merske napake.
(3) Če je odjem toplote večkrat zaporedoma izven pogodbenih okvirov, mora odjemalec nemudoma podati vlogo za spremembo soglasja za priključitev.
84. člen 
(naprave za daljinski prenos podatkov) 
(1) Naprave, ki v toplotni postaji omogočajo daljinski prenos podatkov za potrebe obračuna in učinkovito delovanje toplotne postaje namešča, premešča in vzdržuje distributer toplote na stroške odjemalca. Distributer toplote tudi predpiše zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa podatkov.
(2) Odjemalci, ki imajo nameščene naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, morajo distributerju toplote, če je to tehnično možno, dati na voljo kabelsko povezavo ali možnost napeljave take povezave do ustreznega komunikacijskega omrežja.
(3) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave in naprave, ki omogočajo daljinski prenos podatkov, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo distributerju toplote brezplačno omogočiti priklop na električno omrežje.
6. Merjenje količin toplote
85. člen 
(obveznost distributerja za zagotavljanje merilnih podatkov) 
Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote.
86. člen 
(odčitovalno obdobje) 
(1) Redno odčitovalno obdobje je časovni interval, v katerem distributer toplote izvaja redna odčitavanja merilnih naprav.
(2) Redno odčitovalno obdobje je mesečno, polletno ali letno. Distributer toplote vsem odjemalcem toplote, ki so glede na vrsto odjema razdeljeni v tarifne skupine, izvaja odčitavanja, in sicer:
– za gospodinjske odjemalce v več stanovanjskih stavbah je odčitovalno obdobje mesečno;
– za gospodinjske odjemalce v eno stanovanjskih stavbah je odčitovalno obdobje polletno oziroma najmanj enkrat letno;
– za industrijske odjemalce, poslovne in ostale odjemalce je odčitovalno obdobje mesečno.
87. člen 
(obveznost odjemalca glede zagotavljanja meritev) 
(1) Odjemalec mora distributerju toplote omogočiti neoviran dostop do vseh merilnih naprav, poskrbeti, da so merilne naprave vedno dostopne in lahko čitljive, zavarovati merilne naprave pred poškodbami overitvenih oznak merilnih naprav, poškodbo plomb (kot npr. za računsko enoto, temperaturo tipala dovoda, temperaturo tipala povratka ipd.), drugimi poškodbami ter jih zavarovati pred zmrzaljo.
(2) Če distributer toplote zaradi odsotnosti odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je odjemalec dolžan na osnovi obvestila distributerja toplote javiti pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi distributer toplote.
88. člen 
(določanje količin dobavljene toplote brez odčitka) 
Za obračunsko obdobje, za katerega niso bile odčitane merilne naprave zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih razlogov na strani odjemalca (kot npr. onemogočanje dostopa do merilne naprave), distributer toplote zaračuna toploto kot v primeru okvare merilne naprave v skladu s tem aktom.
89. člen 
(določanje količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca) 
(1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde odjemalca, količine predane toplote nepravilno registrirane oziroma nepravilno merjene, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine toplote sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene. Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v katerih je odjemalec prejemal toploto v času, ko je merilna naprava nepravilno merila oziroma registrirala količine predane toplote.
(2) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine toplote za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na osnovi srednjih vrednosti predanih količin, v obdobju pred in po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike dobave toplote oziroma temperaturnega primanjkljaja.
90. člen 
(izračun količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave) 
(1) Za obdobje, ko je merilna naprava pokvarjena, se določi dobavljena količina na podlagi porabe v primerljivem obračunskem obdobju, ko je merilna naprava še pravilno delovala, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki vplivajo na odjem toplote.
(2) Primerljivo obračunsko obdobje določi distributer toplote. Za stavbe, za katere ni mogoče določiti primerljivega obračunskega obdobja (nove stavbe), se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe.
(3) Dobavljena količina toplote, ki je odvisna od zunanje temperature, se za obračunsko obdobje, ko je bila merilna naprava pokvarjena, določi:
Q=Qh x K x Y x Fk 
pri tem pomenijo:
Q …
dobavljena količina toplote (MWh)
Qh …
obračunsko (priključno) moč toplotnih naprav za ogrevanje in klimatizacijo prostorov (MW)
K …
število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko (priključno) močjo v obračunskem obdobju
Y …
faktor odjema toplote za primerljivo obračunsko obdobje
– za dobavo toplote, ko so toplotne naprave prevzete v redno obratovanje in je uporabno dovoljenje izdano, znaša 1,0; 
– za dobavo toplote v času poskusnega obratovanja, ko toplotne naprave niso prevzete v redno obratovanje in ni izdano uporabno dovoljenje, znaša 1,3; 
– za dobavo toplote brez odčitka zaradi odsotnosti odjemalca ali drugih razlogov na strani odjemalca, znaša 1,3; 
– za neupravičen odjem toplote, znaša 2,0;
Fk …
faktor korekcijski (MWh), ki se izračuna tako, da se za zadnja tri primerljiva obdobja, ko je merilnik deloval, izračuna število ur obratovanja odjemalčevih toplotnih naprav z obračunsko (priključno) močjo ob upoštevanju povprečnih dnevnih zunanjih temperatur zraka.
 
K=
24 x Z x (tn – tzsr)
tnp – tzmin
 
pri tem pomenijo:
Z …
število ogrevalnih dni
tn …
srednja projektna ali predpisana temperatura prostorov (20 °C)
tnp …
srednja projektna notranja temperatura prostorov (20 °C)
Tzsr …
srednja zunanja temperatura v obračunskem obdobju, merjena na meteorološki postaji distributerja glede na 15-letno povprečje
Tzmin …
–13 °C, računska minimalna zunanja temperatura
91. člen 
(neupravičen odjem) 
(1) Za neupravičen odjem toplote se šteje:
– odjem toplote, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin dobavljene toplote;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, ki je namerno poškodovana;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, kjer so nepooblaščeno odstranjene oziroma poškodovane plombe merilne naprave oziroma njeni sestavni deli;
– odjem toplote, merjen z merilno napravo, katere overitev pri akreditiranem kontrolnem organu je potekla, zamenjava merilne naprave pa ni mogoča iz razlogov na strani odjemalca;
– odjem toplote, izveden z nedovoljenim posegom v distribucijski sistem;
– odjem toplote, ki ga izvaja odjemalec s tem, da je priključil svoje interne toplotne naprave na distribucijski sistem brez soglasja distributerja toplote.
(2) Dokazno breme upravičenega odjema je na strani osebe, za katero obstaja utemeljen sum, da izvaja neupravičen odjem toplote.
(3) Če trajanje neupravičenega odjema ni mogoče ugotoviti, se neupravičen odjem toplote obračuna od zadnjega odčitka merilne naprave s strani distributerja toplote. Če zadnjega odčitka merilne naprave ni bilo mogoče pridobiti, je dokazno breme o trajanju neupravičenega odjema na strani osebe, ki izvaja neupravičen odjem toplote.
(4) Če ni mogoče ugotoviti količin neupravičeno odvzete toplote, se količina toplote določi v skladu s tem aktom, pri čemer se uporabi podatke iz primerljive druge stavbe, z upoštevanjem najvišjega faktorja odjema toplote.
(5) Odjemalec mora distributerju toplote plačati tudi stroške, ki jih je povzročil z neupravičenim odjemom, kot so fiksni stroški dobave, ki bi jih plačeval, če bi toploto prejemal nepretrgoma, ter toploto opredeljeno z izračunom količin dobavljene toplote v primeru okvare merilne naprave, vendar največ za obdobje 12 mesecev.
(6) Vsak neupravičen odjem toplote, odstranitev oziroma poškodovanje plombe merilne naprave oziroma njenih sestavnih delov se prijavi organom pregona in energetskemu inšpektorju.
92. člen 
(priključitev internih toplotnih naprav brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem) 
(1) Če odjemalec priključi svoje interne toplotne naprave brez vednosti distributerja toplote na sistem ogrevanja v stavbi, ki je že priključena na distribucijski sistem, distributer toplote sam sestavi zapisnik z datumom, ko je bil tak poseg tehnično mogoč ali dejansko ugotovljen. Če distributer ne razpolaga s podatki o obračunski moči takega odjemalca, le tega predhodno pozove k pridobitvi soglasja za priključitev skladno z določili tega akta.
(2) Distributer toplote v takem primeru odjemalcu obračuna novo obračunsko moč z dnem ugotovitve, ostale odjemalce na istem odjemnem mestu pa obvesti preko pooblaščenca o dodatni priključitvi in povečanju obračunske toplotne moči zaradi ureditve razdelilnika stroškov in spremembe pogodbenega razmerja. Če distributer toplote ne prejme novega razdelilnika ima pravico, da razdeli stroške skladno s kriteriji, ki so veljali za razdelitev stroškov pred povečanjem obračunske moči na račun dodatnega priklopa.
7. Nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev
93. člen 
(nujna oskrba gospodinjskih odjemalcev) 
(1) Distributer toplote v primeru predvidenega odklopa distribucije toplote zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti obvesti gospodinjskega odjemalca o datumu predvidenega odklopa, možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora predložiti, ter rokih za predložitev dokazil.
(2) Nujna oskrba je ukrep, ki preloži odklop gospodinjskega odjemalca in je namenjena samo skrajnim primerom ogrožanja življenja in zdravja gospodinjskega odjemalca, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za najnujnejšo ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(3) Do nujne oskrbe so upravičeni gospodinjski odjemalci iz drugega odstavka tega člena izključno v primeru, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca in oseb, ki z odjemalcem prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Gospodinjski odjemalec, ki je prejel obvestilo distributerja toplote o odklopu zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti in želi uveljaviti pravico do nujne oskrbe na podlagi prvega odstavka 296. člena Energetskega zakona, mora v roku desetih dni od prejema obvestila o odklopu podati distributerju toplote vlogo za priznanje te pravice in predložiti ustrezna dokazila. Obrazec vloge za uveljavitev pravice do nujne oskrbe je odjemalcem dostopen na spletni strani distributerja toplote.
(5) Distributer toplote pri presoji upravičenosti do nujne oskrbe najprej ugotavlja, ali gospodinjski odjemalec izpolnjuje kriterije iz drugega odstavka tega člena, nato pa, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje ali zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu, ki se ugotavljajo na podlagi izpolnjevanja enega izmed naslednjih dveh pogojev:
– ali glede na letni čas in temperaturne razmere ter vrsto stavbe, v kateri gospodinjski odjemalec prebiva, odklop distribucije toplote ogroža življenje in zdravje tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, zaradi neobstoja možnosti uporabe drugega vira ogrevanja z enakimi ali nižjimi stroški;
– ali bi bilo v primeru odklopa distribucije toplote ogroženo zdravstveno stanje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(6) Do nujne oskrbe glede na letni čas in temperaturne razmere so gospodinjski odjemalci lahko upravičeni le v obdobju od 1. oktobra do 30. aprila.
(7) Do nujne oskrbe v obdobju ogrevalne sezone niso upravičeni gospodinjski odjemalci, ki prebivajo v stavbah, v katerih je vsaj v enem bivalnem prostoru odjemalca omogočeno ogrevanje s trdimi gorivi ali drugim virom ogrevanja.
(8) Distributer toplote kot ustrezno dokazilo za izpolnjen pogoj, da gre za gospodinjskega odjemalca iz drugega odstavka tega člena, upošteva potrdilo Centra za socialno delo, iz katerega je razvidno, da je odjemalec vložil vlogo za dodelitev redne denarne socialne pomoči že pred prejemom obvestila o odklopu.
(9) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi letnega časa in temperaturnih razmer zahteva potrdilo oziroma zapisnik o rednem letnem pregledu kurilnih naprav pristojne dimnikarske službe, iz katerega je nedvoumno razvidno, da ni vsaj v enem prostoru možno ogrevanje na trda ali druga goriva in izjavo odjemalca, da v nobenem prostoru ni vgrajena kurilna naprava za ogrevanje na trda ali druga goriva ali druga ogrevalna naprava. Dokazilo ne sme biti starejše od enega leta.
(10) Upravičenost do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja distributer toplote presoja na podlagi dokazila, iz katerega izhaja, da bi bilo v primeru odklopa ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca oziroma oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu.
(11) Distributer toplote v postopku ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe zaradi zdravstvenega stanja upošteva potrdilo osebnega zdravnika, da gospodinjski odjemalec za ohranjanje življenja in zdravja nujno potrebuje distribucijo toplote z namenom zagotavljanja ustreznih bivalnih razmer. Potrdilo mora biti izdano posebej za namen ugotavljanja upravičenosti do nujne oskrbe in mora natančno opredeliti obdobje, v katerem bi odklop ogrožal življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca.
(12) Če distributer toplote presodi, da je gospodinjski odjemalec upravičen do nujne oskrbe, o tem pisno obvesti odjemalca. Obvestilu, ki je namenjeno odjemalcu priloži seznam nasvetov za varčevanje z energijo, ki lahko pripomorejo k znižanju porabe energije oziroma stroškov ogrevanja. Distributer toplote sme pri izvajanju nujne oskrbe omejiti odjem toplote gospodinjskemu odjemalcu do količine, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo.
(13) Gospodinjski odjemalec je upravičen do nujne oskrbe za čas od predvidenega odklopa, kot izhaja iz obvestila iz prvega odstavka tega člena in dokler obstajajo okoliščine, ki povzročajo ogrožanje življenja in zdravja tega odjemalca ter oseb, ki z njim prebivajo, vendar najdlje do dokončne odločbe Centra za socialno delo glede dodelitve redne denarne socialne pomoči. Za ta čas se odklop gospodinjskega odjemalca preloži.
(14) Če distributer toplote presodi, da niso izpolnjeni pogoji za nujno oskrbo, o tem nemudoma pisno obvesti gospodinjskega odjemalca in nadaljuje s postopkom odklopa.
8. Obveščanje odjemalcev
94. člen 
(kontaktna točka za odjemalce) 
(1) Distributer toplote mora odjemalcem zagotoviti potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem na spletni strani distributerja toplote in v kontakti točki, ki se nahaja na sedežu distributerja toplote.
(2) V kontaktni točki distributer toplote zagotovi najmanj informacije o:
– načinih reševanja sporov;
– veljavnih cenah toplote;
– splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;
– načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
– pravicah do oskrbe s toploto določene kakovosti po razumni ceni v skladu s predpisi in splošnimi akti.
95. člen 
(obveščanje odjemalcev) 
(1) Distributer toplote odjemalcem toplote dvakrat letno poda informacije o obračunu toplote, ki vključujejo:
– veljavne cene in porabo energije;
– energijo in dejanske stroške v obračunskem obdobju;
– primerjave porabe energije odjemalca s porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta;
– primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije, kadar je to mogoče.
(2) Distributer toplote odjemalcem toplote posreduje podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek mora distributer toplote na zahtevo odjemalca podati informacije o obračunu toplote najmanj štirikrat letno, če tako zahteva odjemalec ali če je odjemalec izbral možnost prejemanja elektronskega obračuna.
(4) Dostop do informacij iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je za odjemalce brezplačen.
9. Kakovost toplote
96. člen 
(kakovost toplote) 
(1) Kakovost dobavljene toplote se ugotavlja na odjemnem mestu odjemalca.
(2) Dobavljena toplota iz distribucijskega sistema je ustrezne kakovosti, če izmerjeni parametri na odjemnem mestu ustrezajo vrednostim navedenih v Diagramih poteka temperature ogrevne vode v dovodnem in povratnem vodu primarnega omrežja na odjemnem mestu glede na vrsto sistema v odvisnosti od zunanje temperature iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
(3) Distributer toplote odgovarja za kakovost dobavljene toplote skladno s tem aktom, pogodbo o dobavi toplote in zapisnikom, pod pogojem, da so odjemalčeve toplotne naprave zgrajene in obratujejo skladno s projektno dokumentacijo in da so obratovalno sposobne.
10. Obračun, način plačil, postopek opominjanja in reševanje reklamacij
97. člen 
(obračunsko obdobje) 
(1) Obračunsko obdobje je časovni interval, na katerega se nanaša obračun.
(2) Redno obračunsko obdobje stroškov dobavljene toplote je mesečno, polletno ali letno.
(3) Distributer toplote vsem odjemalcem toplote, ki so glede na vrsto odjema razdeljeni v tarifne skupine, izvaja mesečni obračun, in sicer:
– za gospodinjske odjemalce v več stanovanjskih stavbah se izvaja obračun mesečno na podlagi dejansko odčitanih in porabljenih količin;
– za gospodinjske odjemalce v eno stanovanjskih stavbah se izvaja obračun mesečno akontativno na osnovi povprečnih količin preteklega primerljivega obračunskega obdobja. Dejanska poraba se ugotavlja polletno oziroma najmanj enkrat letno, ko se izvede poračun akontacij;
– za industrijske odjemalce, poslovne in ostale odjemalce se izvaja obračun mesečno na podlagi dejansko odčitanih in porabljenih količin.
98. člen 
(obračun toplote) 
(1) Stroški toplote se obračunavajo glede na:
– razvrstitev odjemalca v ustrezno tarifno skupino;
– obračunsko moč;
– dobavljeno količino toplote.
(2) Pri obračunu dobavljenih količin toplote industrijskim odjemalcem se lahko dodatno upošteva kakovost dobavljene toplote v skladu z določili pogodbe o dobavi in načinom obračuna kakovosti dobavljene toplote industrijskim odjemalcem iz Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
(3) Če se pri obračunu dobavljenih količin toplote iz prejšnjega odstavka upošteva kakovost dobavljene toplote, se to izvaja s korekcijo osnovne cene CE na osnovi faktorja diferenciranja osnovne cene toplote, kar medsebojno uskladita in mesečno potrjujeta pooblaščena predstavnika distributerja toplote in odjemalca. Osnova za izračun kakovosti dobavljene toplote je podrobno opredeljena v Prilogi 2 tega akta.
(4) Obračun dobavljenih količin toplote se izvede glede na dejanske odčitke merilne naprave.
(5) Obračun obračunske moči se izvede vsak mesec v višini 1/12 letnega stroška.
99. člen 
(zaračunavanje storitev dobavljene toplote) 
(1) Distributer toplote zaračunava storitve dobave toplote in druge obveznosti, v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost distribucije toplote ter pogodbo o dobavi za vsako odjemno mesto posebej za vse tipe odjemalcev.
(2) Perioda izstavljanja računov je mesečna.
100. člen 
(ostale storitve) 
(1) Ostale storitve, ki jih distributer toplote zaračunava, vendar v tarifnem sistemu za distribucijo toplote niso zajete, obračuna distributer toplote po ceniku, ki ga objavi na spletni strani in sedežu podjetja.
(2) Obračun števnine se izvaja mesečno na enoto in dimenzijo merilne naprave.
(3) Obračun ostalih nestandardnih storitev se izvaja po naročilu odjemalca.
101. člen 
(postopek določanja priključne oziroma obračunske moči) 
(1) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku izdaje soglasja za priključitev na distribucijski sistem določi priključno moč za posamezne namene rabe toplote:
– ogrevanje prostorov (OGP);
– priprava sanitarne tople vode (STV);
– hlajenje prostorov (HLP).
Priključno moč distributer toplote določi na osnovi nazivne moči internih toplotnih naprav, določene s projektno dokumentacijo strojnih instalacij in strojne opreme internih toplotnih naprav, ki jo korigira v skladu z določili tega akta in določili tehničnih zahtev distributerja toplote o priključitvi stavb na distribucijski sistem.
(2) Za vsako spremembo priključne oziroma obračunske moči, kot posledice spremembe toplotne zaščite stavbe, spremembe namembnosti in uporabe dela stavbe, razširitve, posodobitve ali ukinitve internih toplotnih naprav ipd., mora odjemalec pridobiti novo soglasje za spremembo. Vlogi za izdajo soglasja mora odjemalec priložiti projektno dokumentacijo, ki dokazuje izvedene spremembe, ki imajo za posledico spremembo priključne moči, morebitne predelave internih toplotnih naprav in preverbe ustreznosti, oziroma zamenjave elementov toplotne postaje. Vloga se zaračuna v skladu z veljavnim cenikom.
(3) Priključne moči za ogrevanje ni možno znižati pod vrednost toplotnih izgub stavbe.
(4) Distributer toplote na osnovi vloge odjemalca v postopku sklepanja pogodbe o dobavi toplote določi obračunsko moč. Obračunska moč je lahko enaka ali manjša od priključne moči po izdanem soglasju za priključitev in se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote.
(5) Obračunsko moč je mogoče spremeniti enkrat letno, pri čemer je vlogo za spremembo potrebno vložiti do konca meseca avgusta za prihodnje obdobje. Riziko spremembe obračunske moči prevzema odjemalec. Spremembe obračunske moči se izvedejo skladno s tehničnimi zahtevami distributerja.
(6) Obračunska moč je lahko manjša od priključne moči samo kadar posamezni deli stavbe in njihove interne toplotne naprave niso zgrajeni v celotnem obsegu po predloženi dokumentaciji ob izdaji soglasja za priključitev.
102. člen 
(rok in način plačila) 
(1) Rok plačila računov je 15 dni od datuma izstavitve računa, če s pogodbo o dobavi toplote ali predpisi ni drugače določeno.
(2) Če odjemalec ne plača računa pravočasno, distributer toplote odjemalca pozove k izpolnitvi obveznosti s pisnim opominom, v katerem določi nov rok plačila, ki za gospodinjske odjemalce ne sme biti krajši od 15 dni. Če odjemalec ne plača računa niti po preteku roka navedenega v opominu, odjemalca po predhodnem obvestilu odklopi in prične postopek sodne izterjave. Rok od prejema obvestila o ustavitvi dobave toplote do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Za nepravočasna plačila dobavitelj zaračunava zamudne obresti.
103. člen 
(zavarovanje plačil) 
Distributer toplote lahko v času trajanja pogodbe o dobavi toplote zahteva od poslovnega odjemalca ali industrijskega odjemalca ustrezno zavarovanje za plačilo obveznosti (kot npr. bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv, menico, predplačilo ipd.), pri čemer lahko znesek zavarovanja znaša največ izračunani povprečni znesek dvomesečnega računa.
104. člen 
(reklamacija) 
(1) Odjemalec lahko pri distributerju toplote reklamira:
– količino in kvaliteto dobavljene toplote v priključni postaji;
– nepravilno delovanje merilnikov toplote;
– zastoje ter okvare pri dobavi toplote;
– obračun dobavljene toplote;
– druge storitve.
(2) Odjemalec lahko reklamacijo pošlje pisno ali po elektronski pošti oziroma poda ustno na zapisnik pri distributerju toplote.
(3) V primeru reklamacije računa za obračun toplote je odjemalec dolžan poravnati nesporni del v pogodbenem roku, za sporni del pa mora podati pisno reklamacijo najkasneje v roku osmih dni od prejema računa.
(4) Distributer toplote je dolžan pisno odgovoriti najkasneje v roku osmih delovnih dneh od prejema reklamacije in sicer tako, da odjemalcu pisno odgovori na zadnji distributerju toplote posredovani naslov.
105. člen 
(način reševanja reklamacij) 
(1) Distributer toplote mora odjemalca pisno obvestiti o svojem stališču do prejete reklamacije in njegovih že sprejetih ukrepih in predlogih za ustrezno rešitev reklamacije.
(2) Če je na osnovi reklamacije ugotovljena napaka po krivdi distributerja toplote v zvezi s kakovostjo dobavljene toplote v priključni postaji in se je ne da odpraviti v najkrajšem času (do 24 ur), mora distributer toplote posredovati odjemalcu ali pooblaščencu odjemalcev pisni odgovor o rešitvi reklamacije v najkrajšem času, najkasneje pa v treh delovnih dneh od prejema reklamacije.
(3) Upravičene reklamacije upošteva distributer toplote pri obračunu toplote sorazmerno s časom njihovega trajanja in upoštevaje okoliščine v času motenj pri dobavi toplote.
VI. TARIFNI SISTEM IN TARIFNI ELEMENTI ZA DOBAVO TOPLOTE 
106. člen 
(tarifni elementi in tarifne postavke) 
(1) Tarifna elementa, za katera distributer toplote določi tarifne postavke toplote na način in pod pogoji, določenimi s tem aktom, sta obračunska moč in dobavljena količina toplote.
(2) Tarifne postavke toplote za posamezne tarifne elemente so:
– fiksni del tarife za toploto (TPF), ki predstavlja ceno za enoto obračunske moči v EUR/MW/leto;
– variabilni del tarife za toploto (TPV), ki predstavlja ceno za enoto dobavljene količine toplote v EUR/MWh.
(3) Fiksni in variabilni del tarifnih postavk toplote za namen ogrevanja prostorov, pripravo tople sanitarne vode, distributer toplote oblikuje in določi v skladu s tarifnim sistemom, opredeljenim v tem aktu, in aktom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje.
107. člen 
(tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov) 
(1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen ogrevanja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSOGP)
Ogrevni medij
Tarifna postavka (TP)
Variabilni del cene 
Toplota (TPV)
Fiksni del cene 
Obračunska moč (TPF)
OGP01
Gospodinjski odjem
Vroča/topla voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
OGP02
Industrijski odjem
Vroča/topla voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
OGP03
Poslovni in ostali odjem
Vroča/topla voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
108. člen 
(tarifni sistem toplote za namen hlajenja prostorov) 
Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen hlajenja prostorov, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSHLP)
Ogrevni medij
Tarifna postavka (TP)
Variabilni del cene 
Toplota (TPV)
Fiksni del cene 
Obračunska moč (TPF)
HLP01
Gospodinjski odjem
Ohlajena voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
HLP02
Industrijski odjem
Ohlajena voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
HLP03
Poslovni in ostali odjem
Ohlajena voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
109. člen 
(tarifni sistem toplote za namen priprave sanitarne tople vode) 
(1) Distributer toplote razvrsti odjemalce, ki uporabljajo toploto za namen priprave sanitarne tople vode, glede na vrsto odjemalca in njegovo obračunsko moč (POBR) v posamezne tarifne skupine naslednjega tarifnega sistema:
Tarifna skupina (TSSTV)
Ogrevni medij
Tarifna postavka (TP)
Variabilni del cene 
Toplota (TPV)
Fiksni del cene 
Obračunska moč (TPF)
STV01
Gospodinjski odjem
Vroča/topla voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
STV02
Industrijski odjem
Vroča/topla voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
STV03
Poslovni in ostali odjem
Vroča/topla voda
[EUR/MWh]
[EUR/MW/leto]
1. podskupina
0 < POBR ≤ 0,050 MW
2. podskupina
0,050 < POBR ≤ 0,300 MW
3. podskupina
POBR > 0,300 MW
(2) Pri odjemalcih, ki za merjenje porabe toplote uporabljajo posredno meritev za količino sanitarne tople vode, se dobavljene količine toplote (MWh) določajo posredno z upoštevanjem pretvorbenega normativa 0,09 MWh/m3.
(3) Če odjemalec uporablja skupni prenosnik toplote, ki se hkrati uporablja za namene ogrevanja prostorov in pripravo sanitarne tople vode, se za namen obračuna uporablja le tarifni sistem toplote za namen ogrevanja prostorov.
(4) V primeru, če na predajnem mestu sanitarne tople vode za posamezno stavbo tehnično ni možno vgraditi vodomera za merjenje porabe sanitarne tople vode, se izvaja obračun količine po prejetem delilniku lastnika oz. upravnika stavbe, kateri pa lahko uporabi tudi pavšal po iztočnih mestih:
– veliko iztočno mesto (VIM) 10 m3 (tuš in kopalna kad, pomivalno korito, pomivalni, pralni stroj …);
– malo iztočno mesto (MIM) 2 m3 (umivalnik …).
110. člen 
(tarifni sistem za obračun ostalih storitev) 
(1) Tarifni sistem za obračun ostalih storitev sestavljajo tarifne postavke za števnino in tarifne postavke za ostale storitve, ki niso vključene v ceni za toploto.
(2) Tarifne postavke za števnino so :
– števnina merilnik toplote (EUR/merilnik);
– števnina vodomer sanitarna topla voda (EUR/vodomer).
(3) Števnina zajema periodične stroške distributerja toplote v povezavi z izvajanjem meritev. Obračunava se mesečno po potrjenem in javno objavljenem ceniku distributerja toplote. Namenjena je pokrivanju stroškov izvajanja odčitkov merilnih naprav, prenosom, obdelavo in arhiviranjem merjenih podatkov, rednih pregledov, popravil, zamenjav in stroškom overjanja merilnih naprav na odjemnem mestu skladno s predpisi.
(4) Ostale storitve, ki niso v vključene v ceni za toploto in števnino, so storitve, ki jih lahko distributer toplote ponudi na podlagi naročila in dogovora z odjemalcem. Storitev se obračuna skladno z veljavnim cenikom, ki je stroškovno naravnan in javno dostopen vsem odjemalcem.
111. člen 
(priprava in objava tarifnih postavk) 
(1) Distributer toplote mora pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk toplote tarifne postavke javno objaviti ter vsaj tri dni pred objavo obvestiti Agencijo za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Distributer toplote posreduje obvestilo agenciji v obliki in na način, kot ga določi agencija v skladu s splošnim aktom, ki ureja način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti.
VII. KONČNI DOLOČBI 
112. člen 
(prenehanje uporabe predpisov) 
Z dnem uveljavitve tega akta se prenehajo uporabljati Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj (Uradni list RS, št. 41/08), Splošni pogoji za dobavo in odjem hladu iz distribucijskega omrežja v Mestni občini Velenje (Uradni list RS, št. 87/08), Tarifni sistem za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja toplotne energije v Mestni občni Velenje in Občini Šoštanj (Uradni list RS, št. 41/08), Tarifni sistem za dobavo in odjem hladu iz distribucijskega omrežja v Mestni občini Velenje (Uradni list RS, št. 87/08) in Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj (Uradni list RS, št. 35/08).
113. člen 
(uveljavitev akta) 
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 105807/XI-2016/KM
Velenje, dne 29. novembra 2016
EVA 2016-2430-0106
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. 
Direktor 
dr. Uroš Rotnik l.r.