Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2016 z dne 4. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2016 z dne 4. 11. 2016

Kazalo

2959. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Lucije v Mišjem Dolu za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 9512.

  
Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13 in 32/16) in 16., 106. in 109. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 12. redni seji dne 19. 10. 2016 sprejel
O D L O K 
o razglasitvi cerkve sv. Lucije v Mišjem Dolu za kulturni spomenik lokalnega pomena 
1. člen 
(namen razglasitve) 
Z namenom, da se ohranijo umetnostnozgodovinske, arhitekturne, kulturne in arheološke vrednote in se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enota dediščine: Mišji Dol-Cerkev sv. Lucije, EŠD 2192.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranita njegov sakralni pomen in raba;
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno delo.
2. člen 
(lastnosti spomenika) 
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Baročna romarska cerkev je bila v 17. stoletju postavljena na mestu prejšnje. Pravokotna ladja se nadaljuje v enako visok, vendar ožji pravokotno zaključen prezbiterij. Baročni zvonik je postavljen pred levi del ladje, desni prislonjeni del pa predstavlja vhodno lopo z dvema lokoma v pritličju; strešina zahodnega pročelja se nadaljuje kot enotna streha ladje in prezbiterija. Zunanjščina je členjena s širokimi lizenami, ki obrobljajo plitva polja okrog okenskih odprtin. Na zunanji zahodni steni ladje v vhodni lopi so ohranjeni sledovi poslikav, desno od kamnitega vhodnega portala pa je ohranjen kamnit oltar, na katerem je včasih stal lesen oltar sv. Lucije, ki so ga leta 1963 preselili v cerkev pod kor. Celotno širino prezbiterija zavzema glavni oltar sv. Lucije s konca 17. stoletja (čas stiškega opata Antona barona Gallenfelsa, 1688–1719). Letnica 1759 na zlatem oltarju je verjetno nastala ob prvi prenovi. Glavni tron s sliko sv. Lucije zakriva kip svetnice s palmo mučeništva, obkroženo z angeli. Sočasna sta stranska oltarja, levi Marije Brezmadežne in desni sv. Jožefa. Ob severni steni ladje je prižnica s kipi štirih evangelistov iz enakega obdobja. Mali leseni oltar sv. Lucije pod korom je s konca 17. stoletja.
Prenosne orgle iz začetka 18. stoletja (morda celo iz 17. stoletja), so uporabljali ob procesijah in so vsekakor med pomembnejšimi v Sloveniji (izvor glasbila po razkošni dekoraciji lahko pripišemo župnijski cerkvi na Primskovem ali samostanu Stična); na notranji strani lesenih poslikanih kril, sta za razliko od ustaljenega motiva drugod po Sloveniji (Davida in Cecilije), prizora Poklona treh kraljev in Kristusovega rojstva.
3. člen 
(lokacija in obseg spomenika) 
Cerkev stoji v bregu, zahodno od naselja na parc. št. 260/2, k.o. Gradišče.
Vplivno območje spomenika obsega parcele št. 298, 260/1, 261/1, 880/1 – južni del (cesta), 249, vse k.o. Gradišče.
Meje spomenika in vplivnega območja so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju ZVKDS, OE Ljubljana).
4. člen 
(varstveni režim) 
Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– celostno ohranjanje varovanih kulturnih, zgodovinskih, umetnostnih, arhitekturnih in arheoloških vrednot spomenika v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, tako na zunanjščini kot v notranjščini z vso originalno stavbno in slikarsko opremo;
– redno strokovno vzdrževanje in obnavljanje spomenika in njegovih delov ter vseh ovrednotenih in ohranjenih izvirnih prvin arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine spomenika ter notranje opreme po načelu ohranjanja izvirne lege, oblike, konstrukcijskih elementov, materialov, struktur in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot izvirne arhitekturne zasnove zunanjščine in notranjščine z rušenjem, odstranjevanjem, kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela, je potrebno zagotoviti strokovno prenovo in vzpostavitev stanja pred posegom, oziroma prvotnega stanja na stroške povzročitelja;
– zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih delov v skladu z varovanimi vrednotami spomenika in njegovo osnovno namembnostjo;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic lastnika;
– pri funkcionalnem posodabljanju objekta in dostopa gibalno oviranim, je potrebno varovane sestavine spomenika ohranjati v največji možni meri;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.
V vplivnem območju kulturnega spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora;
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora;
– prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS OE Ljubljana;
– prepoved vseh posegov v plasti vplivnega območja, razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem zavoda.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje so v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1, potrebni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
5. člen 
(ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada) 
Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada:
– priprava ocene protipotresne in poplavne ogroženosti;
– izdelava arhitekturnih izmer stavb.
Zakon določa, da morajo biti nepremični spomeniki označeni v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11).
6. člen 
(zaznamba statusa kulturnega spomenika) 
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ na parceli iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika, na parcelah iz drugega odstavka 3. člena tega odloka pa status vplivnega območja.
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7. člen 
(kršitve) 
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
8. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 617-10/2015
Šmartno pri Litiji, dne 19. oktobra 2016
Župan 
Občine Šmartno pri Litiji 
Rajko Meserko l.r.