Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO) in 54. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2014, 7/2015) je Nadzorni odbor Občine Kranjska Gora na 8. redni seji dne 27. 8. 2015 sprejel
o delu Nadzornega odbora Občine Kranjska Gora
S tem poslovnikom Nadzorni odbor Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju: nadzorni odbor) podrobneje ureja organizacijo, pristojnosti in način dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora, način odločanja, načrtovanje dela in postopek opravljanja nadzora.
Nadzorni odbor deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, pošteno, vestno in nepristransko. Svoje delo opravlja v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Kranjska Gora in tega poslovnika.
Delo nadzornega odbora je javno. Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom, z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
Nadzorni odbor uporablja svoj žig, ki je okrogle oblike, na zgornji polovici kroga je napis: OBČINA KRANJSKA GORA, na spodnji polovici kroga pa napis: NADZORNI ODBOR. Žig se hrani v prostorih občinske uprave Občine Kranjska Gora.
II. PRISTOJNOSTI IN NALOGE NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini in ima skladno z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon ali statut občine.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
Za izvajanje z zakonom in statutom občine določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo),
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj,
– priprava osnutka poročila s priporočili in predlogi,
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,
– obravnavanje odzivnega poročila nadzorovane osebe,
– obveščanje občinskega sveta in župana o ugotovitvah in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti,
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu,
– druge naloge v skladu z določili statuta občine.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo programa dela.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA IN ČLANOV NADZORNEGA ODBORA
Delo nadzornega odbora vodi in organizira predsednik nadzornega odbora, v njegovi odsotnosti pa član nadzornega odbora, ki ga pisno pooblasti predsednik nadzornega odbora.
Predsednika izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov. Kandidata za predsednika lahko predlaga vsak član nadzornega odbora. Prav tako lahko vsak član nadzornega odbora poda utemeljeno pobudo za razrešitev člana nadzornega odbora s funkcije predsednika nadzornega odbora.
Predsednik nadzornega odbora ima naslednje pristojnosti:
– predstavlja nadzorni odbor,
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,
– pripravi in predlaga dnevni red seje nadzornega odbora,
– podpisuje sklepe, zapisnike, poročila in druge akte nadzornega odbora,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi predlog letnega programa in finančnega načrta nadzora,
– predlaga delitev nalog članom nadzornega odbora,
– zastopa ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora pred organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev,
– skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora,
– opravlja druge naloge skladno s sklepi nadzornega odbora.
Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej nadzornega odbora in na njih odločati ter opravljati nadzore in druge naloge, za katere jih pooblasti oziroma zadolži predsednik in nadzorni odbor.
Če se član nadzornega odbora zaradi opravičenih razlogov ne more udeležiti seje nadzornega odbora, mora to nemudoma sporočiti predsedniku nadzornega odbora ali javnemu uslužbencu občinske uprave, ki skrbi za tehnično administrativne naloge nadzornega odbora.
Če se član nadzornega odbora trikrat zapored ali štirikrat v zadnjih šestih mesecih ne udeleži seje nadzornega odbora ali če dvakrat ne opravi naloge, za katero ga pooblasti oziroma zadolži nadzorni odbor oziroma nalog ne izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in tem poslovnikom, mora predsednik nadzornega odbora na prvi naslednji seji nadzornega odbora predlagati njegovo razrešitev. Na podlagi sprejete odločitve na seji nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora oblikuje predlog za razrešitev, ki ga predloži občinskemu svetu.
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta, ki določa plače funkcionarjem ter članom odborov in drugih delovnih teles.
Strokovno in administrativno pomoč pri delu nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi vabil za sklic seje, pisanju in odpravi zapisnikov sej nadzornega odbora, arhiviranju gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter opravljanju drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativno tehnična dela nadzornega odbora.
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi, zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Strokovna pomoč obsega predvsem:
– obveščanje nadzornega odbora o sprejemu in spremembah aktov občine,
– obveščanje nadzornega odbora o sprejemu ali spremembah zakonodaje,
– posredovanje gradiv in mnenj ministrstev članom nadzornega odbora,
– posredovanje gradiv izobraževanj in seminarjev, ki se jih udeležijo predstavniki občine s področja pristojnosti nadzornega odbora.
Administrativna pomoč obsega predvsem:
– pripravo vabil in tehnično organizacijska dela za sklic seje,
– posredovanje gradiva za seje nadzornega odbora, razen gradiva, za katerega so zadolženi člani nadzornega odbora,
– pripravo posameznih aktov, ki spremljajo postopek nadzora (sklepi o izvedbi nadzora, dopisi nadzorovanim osebam, pooblastila in podobno),
– pisanje zapisnikov sej nadzornega odbora in vodenje evidence sprejetih sklepov na sejah nadzornega odbora,
– obveščanje nadzornega odbora o izobraževanjih, organiziranih za nadzorne odbore,
– sprejemanje in urejanje pošte za nadzorni odbor,
– arhiviranje gradiva nadzornega odbora,
– vodenje evidence o opravljenem delu članov nadzornega odbora in posredovanje podatkov za obračun v finančno službo občinske uprave.
IV. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA
V postopku priprave predloga proračuna občine oziroma najkasneje do konca meseca septembra nadzorni odbor sprejme letni programa dela in predlog finančnega načrta. Med letom lahko nadzorni odbor program dela spremeni ali dopolni. Pri tem mora upoštevati finančne posledice in višino sredstev namenjenih za delo nadzornega odbora v proračunu občine.
Vsak član nadzornega odbora lahko predlaga, da nadzorni odbor sklepa o začetku nadzora nad določenim prejemnikom sredstev občinskega proračuna oziroma aktivnostjo.
Nadzorni odbor je pri sprejemanju programa dela samostojen. Pri obravnavi predloga letnega programa dela nadzorni odbor obravnava tudi zaprosila občinskega sveta in župana za izvedbo nadzora pri posameznem uporabniku proračunskih sredstev.
Občinski svet ali župan lahko zaprosita, da nadzorni odbor opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev. Nadzorni odbor te predloge oziroma zaprosila obravnava in o svoji odločitvi glede izvedbe ali ne-izvedbe nadzora obvesti predlagatelja.
Nadzorni odbor v letnem programu dela načrtuje:
1. izvedbo nadzorov, ki se delijo na:
– redne, za katere se navede najmanj nadzorovane osebe oziroma aktivnosti, ki bodo predmet nadzora, obseg nadzora in cilje nadzora,
– izredne, za katere se navede le predvideno število nadzorov, ki se opravijo na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor;
2. spremljanje določenega dela poslovanja proračunskih uporabnikov in izvajalcev javnih služb preko obravnave pripravljenih gradiv in poročil o njihovem poslovanju;
3. sprejem potrebnih odločitev v zvezi z delom nadzornega odbora,
4. potrebna sredstva za izvedbo predvidenih aktivnosti nadzornega odbora.
Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani občinski svet in župan.
V. NAČIN DELA IN ODLOČANJA NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na sejah. Seje sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, v skladu s programom nadzora, na zahtevo treh članov nadzornega odbora in na zahtevo občinskega sveta ali župana.
Konstitutivno sejo skliče župan v 30 dneh od imenovanja in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora.
Vabilo za sejo nadzornega odbora mora biti pisno in praviloma skupaj z gradivom za sejo posredovano članom nadzornega odbora najmanj 5 delovnih dni pred sejo. Vabilo se s soglasjem člana nadzornega odbora lahko posreduje tudi v elektronski obliki.
Predsednik nadzornega odbora lahko v izjemnih primerih skliče dopisno sejo nadzornega odbora. Članom nadzornega odbora mora biti posredovano gradivo in določen rok najmanj 24 ur, da izrazijo svoje stališče. Posamezna odločitev je sprejeta, če se zanjo opredeli več kot polovica članov nadzornega odbora. Dopisna seja se lahko opravi preko elektronske pošte ali na drug ustrezen način.
Na sejah nadzornega odbora se vodi evidenca prisotnosti.
Predsednik nadzornega odbora predlaga dnevni red za sejo, potrdi pa ga nadzorni odbor na začetku seje.
Pri določanju dnevnega reda člani nadzornega odbora lahko predlagajo umik posamezne zadeve z dnevnega reda, razširitev dnevnega reda ali spremembo vrstnega reda obravnavanih zadev.
Po sprejetih odločitvah iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik nadzornega odbora da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. Potem, ko je dnevni red potrjen, ga med sejo ni več mogoče spreminjati.
O poteku seje nadzornega odbora se piše zapisnik, ki vsebuje:
– zaporedno številko seje, datum in kraj seje ter čas začetka in zaključka seje ali njene prekinitve,
– navedbo prisotnih članov, odsotnih članov (opravičeno ali neopravičeno), prisotnost vabljenih na seji, odsotnih vabljenih, ostalih morebitnih prisotnih,
– ugotovitev sklepčnosti in sprejeti dnevni red,
– poročilo o realizaciji sklepov prejšnje seje in potrditev zapisnika,
– potek seje z navedbo poročevalcev ter kratkim povzetkom razprave,
– izjave članov nadzornega odbora, ki so zahtevali, da se jih vnesejo v zapisnik,
– morebitna ločena mnenja pri glasovanju o predlaganih sklepih,
– sklepe in stališča nadzornega odbora in
– druge podatke, za katere se nadzorni odbor odloči, da se vnesejo v zapisnik.
Sprejeti zapisnik podpiše predsednik nadzornega odbora in javni uslužbenec, ki je pisal zapisnik.
Prva točka dnevnega reda seje nadzornega odbora je pregled sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje nadzornega odbora. Sprejete sklepe zadnje seje nadzornega odbora pregleda predsednik in poda poročilo o njihovi izvršitvi.
Uvodno obrazložitev k posameznim točkam dnevnega reda nadzornega odbora podajo predsednik nadzornega odbora ali pripravljavci gradiva. Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda oblikuje sklep in ga da na glasovanje.
Člani nadzornega odbora imajo pravico pridobivati informacije in se posvetovati o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja nadzorni odbor.
Predsednik nadzornega odbora zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda. Predsednik nadzornega odbora sme prekiniti sejo, če meni, da je potrebno in če o tem soglaša večina prisotnih članov nadzornega odbora. O nadaljevanju seje odloči predsednik nadzornega odbora, vendar se mora seja nadaljevati najkasneje v 14 dneh.
Nadzorni odbor lahko odloži obravnavanje posameznega predloga če ugotovi, da je za odločitev o njem potrebno zahtevati še dodatne podatke ali pridobiti mnenja ustreznih organov oziroma institucij.
Nadzorni odbor sprejema svoje odločitve oziroma sklepe na seji nadzornega odbora. Seja je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov nadzornega odbora. Navzočnost na seji oziroma sklepčnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov nadzornega odbora v prostoru, kjer teče seja.
Predsednik nadzornega odbora po opravljeni razpravi oblikuje k posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa oziroma sklepov. Nadzorni odbor glasuje o vsakem predlaganem sklepu posebej. O posameznem predlogu se na isti seji glasuje samo enkrat.
Nadzorni odbor sprejema odločitve na svoji seji, ki je sklepčna, z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Odločitev je sprejeta, če ja zanjo glasovala večina opredeljenih članov nadzornega odbora, ki so glasovali, razen če je z zakonom statutom, statutom občine ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
Na sejah nadzornega odbora lahko sodelujejo tudi strokovnjaki s posameznih področij, ki se lahko vključijo v razpravo in podajo predloge, nimajo pa pravice glasovanja. Pobudo za udeležbo na seji lahko dajo člani nadzornega odbora. Odločitev o povabilu na sejo nadzornega odbora sprejme predsednik nadzornega odbora.
Nadzori, ki jih opravlja nadzorni odbor, so lahko redni ali izredni. Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa so tisti, ki niso opredeljeni v letnem programu in se opravijo na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor.
Glede na obseg nadzora so nadzori lahko celoviti, delni ali ponovni.
Za izvedbo posameznega nadzora lahko nadzorni odbor pooblasti posameznega člana nadzornega odbora ali v ta namen oblikovano skupino članov nadzornega odbora. Pri odločanju o izvajalcih posameznega nadzora nadzorni odbor upošteva zahtevnost in obseg nadzora.
Člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, pripravijo načrt izvedbe nadzora, izvedejo nadzor in pripravijo osnutek poročila o opravljenem nadzoru, v katerem podajo ugotovitve, ocene, mnenja in priporočila.
Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec oziroma strokovna organizacija, ki jo na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor, na podlagi sprejetega letnega programa nadzora. Nadzorni odbor lahko skliče tudi izredni nadzor, ki ni opredeljen v letnem programu in se opravi na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati: predmet in obseg nadzora, čas nadzora in dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti nadzornemu odboru zaradi izvedbe nadzora.
Sklep o izvedbi nadzora se pošlje županu in odgovorni osebi uporabnika proračuna. Od dne vročitve sklepa o nadzoru do dne začetka izvajanja nadzora mora poteči najmanj 7 (sedem) dni.
Nadzorni odbor ali pooblaščeni člani nadzornega odbora lahko pred uvedbo nadzora izdajo posameznemu porabniku sredstev občinskega proračuna zahtevo za predložitev podatkov, ki jih potrebujejo pri načrtovanju nadzora.
Zahteva za predložitev podatkov vsebuje identifikacijo porabnika sredstev občinskega proračuna, navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti in rok za predložitev podatkov.
Pooblaščeni član nadzornega odbora lahko pridobi podatke, ki jih potrebuje pri načrtovanju nadzora tudi tako, da opravi poizvedbo pri porabniku sredstev občinskega proračuna.
Izvedba nadzora se opravlja na podlagi načrta izvedbe nadzora. V načrtu izvedbe nadzora se navede predmet nadzora, številka zadeve, nadzorovano osebo, cilj nadzora, obseg nadzora, način dela, člane nadzornega odbora, ki nadzor opravijo in razpored ter čas izvajanja naloge.
Načrt izvedbe nadzora izdelajo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo nadzora. Nadzorni odbor lahko sprejme odločitev, da se načrt izvedbe nadzora izdela pred sprejemom sklepa o izvedbi nadzora. V ta namen nadzorni odbor določi tudi člane nadzornega odbora, ki so zadolženi za pripravo načrta in rok za dokončanje.
Na začetku izvajanja nadzora se z nadzorovano osebo praviloma opravi začetni sestanek z namenom seznanitve z vsebino, obsegom in predvidenim potekom nadzora, pridobitve podatkov in dokumentacije za začetek nadzora ter določitve kontaktne osebe s strani nadzorovane osebe.
Člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico od nadzorovanih oseb zahtevati vse podatke, ki so jim potrebni za izvedbo zaupanih nalog. Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžne dati.
V postopku nadzorovanja je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ter odgovarjati na ugotovitve in priporočila nadzornega odbora.
Zahteva za predložitev podatkov vsebuje identifikacijo nadzorovane osebe, navedbo podatkov, obvestil, listin ali druge dokumentacije, ki jo je treba predložiti in rok za predložitev podatkov.
Zahteva za predložitev podatkov je lahko dana pisno ali ustno. V primeru ustne zahteve član nadzornega odbora sestavi uradni zaznamek z navedbo vseh podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena in podatkov o načinu in času sporočanja zahteve ter z obvezno navedbo osebe, kateri je bila zahteva sporočena.
Zahtevane podatke in dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru najkasneje v roku desetih (10) dni od prejema zahteve za dokumentacijo. Ta rok se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejmejo člani nadzornega odbora, ki nadzor izvajajo.
Vsa dejanja in postopke nadzora je potrebno opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in zberejo dokazi, ki so pomembni za presojo in odločanje v postopku nadzora. Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Člani nadzornega odbora opravljajo preiskave in preverjanja v razumnem obsegu. Informacije za dosego cilja morajo člani nadzornega odbora prepoznati, proučiti, ovrednotiti in zabeležiti. Pri nadzoru je lahko ves čas nadzora prisoten predstavnik nadzorovane osebe.
Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila izvede ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in organizacijsko mogoče. O izvedenih ukrepih seznani nadzorni odbor s pisnim poročilom. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.
Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, osnutek poročila. Osnutek poročila mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa veljavni predpis.
Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga posreduje nadzorovani osebi, najpozneje v roku osem dni po sprejemu.
Nadzorovana oseba ima pravico v roku deset (10) dni od dneva prejema odgovoriti na posamezne navedbe v osnutku poročila (odzivno poročilo).
Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovana oseba razpolaga tudi z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
V odzivnem poročilu nadzorovana oseba navede, na kakšen način je upoštevala ugotovitve, mnenja in priporočila nadzornega odbora, ter sprejete ukrepe, ki jih je uvedla za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Če nadzorovana oseba ugotovitev, mnenj in priporočil nadzornega odbora ni upoštevala in ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ni uvedla, je dolžna ta dejstva v odzivnem poročilu navesti in ustrezno strokovno obrazložiti.
V roku, določenem za odzivno poročilo, lahko nadzorovana oseba izvede določene ukrepe za odpravo nepravilnosti, ugotovljene v osnutku poročila ali pa tudi že odpravi ugotovljene nepravilnosti in to navede v odzivnem poročilu.
Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, pripravijo poročilo s priporočili in predlogi in ga posredujejo v sprejem nadzornemu odboru.
Nadzorni odbor sprejme poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt in mora to navesti že v naslovu poročila. Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila ter priporočila in predloge kot to določa veljavni predpis.
Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnosti je treba navesti odgovore nadzorovane osebe iz odzivnega poročila. V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovane osebe je nadzorni odbor upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
Priporočila in predlogi nadzornega odbora so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovane osebe, zato morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi.
V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovane osebe poročati odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
Nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt pošlje nadzorovani osebi, županu in občinskemu svetu.
V primeru, ko nadzorni odbor v okviru svoje pristojnosti ugotovi hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v roku petnajst (15) dni od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Hujše kršitve predpisov pri poslovanju so naslednje:
1. nezakonito razpolaganje s premoženjem občine (ravnanje s premoženjem v nasprotju z določili Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti),
2. nenamenska poraba proračunskih sredstev (poraba proračunskih sredstev za namene, ki niso določeni v proračunu občine),
3. nepravilnosti pri poslovanju ali poslovanje v nasprotju z zakonom (kršitev določb Zakona o javnih financah, kršitev določb Zakona o javnih naročilih).
Občinski svet, župan in pristojni organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora, ki predstavljajo dokončni akt in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat letno, najkasneje do konca januarja vsakega koledarskega leta za preteklo leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
VII. MNENJA IN OPOZORILA NO
Nadzorni odbor o posameznih zadevah lahko izda tudi mnenje ali opozorilo, in sicer na lastno pobudo ali na predlog občinskega sveta, župana ali posameznega uporabnika javnih sredstev.
Delo nadzornega odbora je javno. Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.
Član nadzornega odbora brez soglasja nadzornega odbora ne sme sporočati javnosti podatkov s seje nadzornega odbora, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost oziroma dokler predsednik nadzornega odbora ne informira javnosti o seji oziroma dokler ni potrjen zapisnik seje.
Nadzorni odbor zagotavlja javnost svojega dela s predložitvijo poročil o delu, predložitvijo poročil o posameznem nadzoru kot dokončnem aktu s priporočili in predlogi občinskemu svetu in županu, z objavljanjem zapisnikov in dokončnih poročil o posameznem nadzoru na internetni stran občine kot tudi dajanjem uradnih obvestil za javnost.
Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.
O nadzoru, ki je v postopku izvajanja, se lahko javno navaja le, v kateri fazi izvajanja je nadzor in kdaj bo predvidoma končan. Osnutek poročila o nadzoru ni informacija javnega značaja.
IX. SPREJEMANJE POSLOVNIKA
Poslovnik o delu nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Za področja delovanja nadzornega odbora, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Kranjska Gora in veljavni predpisi, ki veljajo za področje nadzornih odborov občin.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Kranjska Gora, št. 032/17-6/2010-LR z dne 12. 1. 2011.
Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati dan po objavi.
Št. 032-14/2014-35
Kranjska Gora, dne 26. oktobra 2015
Robert Plavčak l.r.
