Uradni list

Številka 65
Uradni list RS, št. 65/2015 z dne 11. 9. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 65/2015 z dne 11. 9. 2015

Kazalo

2688. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom, stran 7600.

  
Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15) ministrica za izobraževanje, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
2. člen
(opredelitev pojmov)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
– univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,
– visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
– univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
– magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
3. člen
(izobrazba)
(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program izpopolnjevanja v skladu s 33.a členom ZViS.
(2) Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni končan javnoveljavni izobraževalni program.
4. člen
(posebnosti študijskih programov)
(1) Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
(2) Če je v tem pravilniku pri posameznem predmetu naveden dvopredmetni študijski program, je ustrezen ne glede na to, na katerem mestu je predmet naveden.
5. člen
(smeri študijskih programov)
(1) Če je v tem pravilniku naveden univerzitetni študijski program defektologije ustrezne smeri, je ustrezna smer za:
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne in za prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za govorno-jezikovne motnje smer defektologija za osebe z motnjami sluha in govora,
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane in za prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju.
(2) Če je v tem pravilniku naveden univerzitetni študijski program specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri, je ustrezna smer za:
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne in za prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za govorno-jezikovne motnje smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami sluha in govora,
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane in za prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju.
(3) Če je v tem pravilniku naveden magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika, je za:
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne in za prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za govorno-jezikovne motnje ustrezen le magistrski študijski program druge stopnje logopedija in surdopedagogika,
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za gibalno ovirane in za prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami ustrezen le magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer posebne razvojne in učne težave),
– prilagojeni izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne ustrezen le magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer tiflopedagogika in specifične učne težave).
II. UČITELJI
1. Učitelji obveznih predmetov
6. člen
(učitelj slovenščine)
(1) Učitelj slovenščine od prvega do petega razreda je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj slovenščine v šestem razredu in v tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program slovenščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in književnost ali slovenistika.
7. člen
(učitelj matematike)
(1) Učitelj matematike od prvega do petega razreda je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj matematike v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko,
– enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti.
8. člen
(učitelj likovne umetnosti)
(1) Učitelj likovne umetnosti v prvem obdobju ter v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj likovne umetnosti v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program likovne pedagogike, kiparstva ali slikarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika ali slikarstvo.
(3) Učitelj likovne umetnosti v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program likovne pedagogike, kiparstva ali slikarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), likovna pedagogika ali slikarstvo.
9. člen
(učitelj glasbene umetnosti)
(1) Učitelj glasbene umetnosti v prvem obdobju ter v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj glasbene umetnosti v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika.
(3) Učitelj glasbene umetnosti v šestem razredu in v tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika.
10. člen
(učitelj športa)
(1) Učitelj športa v prvem obdobju ter v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj športa v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program športne vzgoje ali
– magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.
(3) Učitelj športa v šestem razredu in v tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program športne vzgoje ali
– magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.
11. člen
(učitelj spoznavanja okolja)
Učitelj spoznavanja okolja v prvem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
12. člen
(učitelj angleščine)
(1) Učitelj angleščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz angleščine.
(2) Učitelj angleščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program angleščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.
(3) Učitelj angleščine v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje angleščine.
(4) Učitelj angleščine v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program angleščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.
(5) Učitelj angleščine v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program angleščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.
13. člen
(učitelj nemščine)
(1) Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz nemščine.
(2) Učitelj nemščine v prvem obdobju je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program nemščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja.
(3) Učitelj nemščine v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz nemščine.
(4) Učitelj nemščine v četrtem in petem razredu je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program nemščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik.
(5) Učitelj nemščine v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program nemščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika ali nemščina kot tuj jezik.
14. člen
(učitelj družbe)
Učitelj družbe v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
15. člen
(učitelj naravoslovja in tehnike)
Učitelj naravoslovja in tehnike v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
16. člen
(učitelj gospodinjstva)
(1) Učitelj gospodinjstva v petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj gospodinjstva v petem razredu je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program gospodinjstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – gospodinjstvo).
(3) Učitelj gospodinjstva v šestem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program gospodinjstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – gospodinjstvo).
(4) Učitelj gospodinjstva v petem in šestem razredu je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije ali kemije v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz gospodinjstva.
17. člen
(učitelj geografije)
Učitelj geografije v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije ali
– magistrski študijski program druge stopnje geografija.
18. člen
(učitelj zgodovine)
Učitelj zgodovine v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.
19. člen
(učitelj naravoslovja)
Učitelj naravoslovja v šestem in sedmem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program biologije, fizike ali kemije ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija, fizika ali kemija), izobraževalna biologija, pedagoška fizika, izobraževalna fizika, fizika, kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika
in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz naravoslovja.
20. člen
(učitelj tehnike in tehnologije)
(1) Učitelj tehnike in tehnologije v šestem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program tehnike, proizvodno-tehnične vzgoje, elektrotehnike, strojništva ali lesarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – tehnika), izobraževalna tehnika, strojništvo (smer inženirska pedagogika), lesarstvo ali elektrotehnika.
(2) Učitelj tehnike in tehnologije v sedmem in osmem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program tehnike, proizvodno-tehnične vzgoje, elektrotehnike, strojništva ali lesarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – tehnika), izobraževalna tehnika, strojništvo (smer inženirska pedagogika), lesarstvo ali elektrotehnika.
(3) Učitelj tehnike in tehnologije v šestem, sedmem in osmem razredu je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja matematike, fizike, kemije, biologije, gospodinjstva ali izbirnih predmetov s področja računalništva v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz tehnike in tehnologije.
21. člen
(učitelj biologije)
(1) Učitelj biologije v osmem in devetem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program biologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija), biološko izobraževanje ali izobraževalna biologija.
(2) Učitelj biologije je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike, kemije ali gospodinjstva v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz biologije.
22. člen
(učitelj kemije)
(1) Učitelj kemije v osmem in devetem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program kemije, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – kemija) kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika.
(2) Učitelj kemije je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije, gospodinjstva ali tehnike in tehnologije v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz kemije.
23. člen
(učitelj fizike)
(1) Učitelj fizike v osmem in devetem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program fizike ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – fizika), pedagoška fizika, izobraževalna fizika ali fizika.
(2) Učitelj fizike je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja matematike, kemije, biologije, gospodinjstva, tehnike in tehnologije ali izbirnih predmetov s področja računalništva v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz fizike.
24. člen
(učitelj domovinske in državljanske kulture in etike)
Učitelj domovinske in državljanske kulture in etike je lahko, kdor je končal:
– dvopredmetni univerzitetni študijski program filozofije, geografije, politologije, sociologije, teologije ali zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje filozofija, geografija, sociologija, politologija – svetovne študije, politologija – politična teorija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, teologija ali zgodovina.
25. člen
(učitelj italijanščine kot drugega jezika)
(1) Učitelj italijanščine kot drugega jezika v prvem obdobju ter v četrtem in petem razredu je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz italijanščine.
(2) Učitelj italijanščine kot drugega jezika v šestem razredu in tretjem obdobju je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program italijanščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.
26. člen
(drugi učitelj v prvem razredu)
(1) Drugi učitelj v prvem razredu je lahko, kdor je končal:
– visokošolski strokovni študijski program predšolske vzgoje,
– visokošolski strokovni študijski program prve stopnje predšolska vzgoja,
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Drugi učitelj v prvem razredu je lahko tudi, kdor je končal
– univerzitetni študijski program in si pridobil strokovni naslov profesor,
– univerzitetni študijski program s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
– visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program socialno delo,
– magistrski študijski program druge stopnje in si pridobil strokovni naslov magister profesor,
– magistrski študijski program druge stopnje s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja,
– magistrski študijski program druge stopnje socialno delo, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etičnosti in spola ali socialno delo z družino
in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje. Kdor je pridobil srednjo strokovno izobrazbo iz predšolske vzgoje, mu študijskega programa za izpopolnjevanje iz predšolske vzgoje ni potrebno opravljati.
2. Učitelji izbirnih predmetov
27. člen
(učitelj angleščine)
Učitelj angleščine je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja angleščine v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
28. člen
(učitelj nemščine)
Učitelj nemščine je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja nemščine v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
29. člen
(učitelj italijanščine)
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program italijanščine ali
– magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.
30. člen
(učitelj francoščine)
Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program francoskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje francistične študije ali francistične in romanistične študije.
31. člen
(učitelj latinščine)
Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program latinskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje latinski jezik, književnost in kultura.
32. člen
(učitelj španščine)
Učitelj španščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program španskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje španščina, španski jezik in književnost ali hispanistika.
33. člen
(učitelj ruščine)
Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program ruskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje rusistika.
34. člen
(učitelj hrvaščine)
Učitelj hrvaščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program hrvaščine, srbščine, makedonščine.
35. člen
(učitelj srbščine)
Učitelj srbščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program hrvaščine, srbščine, makedonščine.
36. člen
(učitelj makedonščine)
Učitelj makedonščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program hrvaščine, srbščine, makedonščine.
37. člen
(učitelj kitajščine)
Učitelj kitajščine je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program vzhodnoazijske študije (smer sinologija),
– magistrski študijski program druge stopnje sinologija.
38. člen
(učitelj predmetov s področja slovenščine)
Učitelj predmeta literarni klub, šolsko novinarstvo in gledališki klub je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– je končal univerzitetni študijski program primerjalne književnosti in literarne teorije ali magistrski študijski program druge stopnje primerjalne književnosti in literarne teorije.
39. člen
(učitelj predmeta informacijsko opismenjevanje)
Učitelj predmeta informacijsko opismenjevanje je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo.
40. člen
(učitelj predmetov s področja vzgoje za medije)
Učitelj predmetov radio, tisk in televizija je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine, kateregakoli tujega jezika, geografije, zgodovine ali domovinske in državljanske kulture in etike v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– izpolnjuje pogoje za učitelja izbirnih predmetov s področja filozofije za otroke, etnologije ali umetnostne zgodovine v izobraževalnem programu osnovne šole,
– je končal univerzitetni študijski program komunikologije, kulturologije ali novinarstva ali magistrski študijski program druge stopnje komunikologija – komuniciranje, mediji in družba, kulturologija – kulturne in religijske študije ali novinarske študije.
41. člen
(učitelj predmetov s področja filozofije za otroke)
(1) Učitelj predmetov kritično mišljenje, etična raziskovanja ter jaz in drugi je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program filozofije ali
– magistrski študijski program druge stopnje filozofija.
(2) Učitelj predmetov kritično mišljenje, etična raziskovanja ter jaz in drugi je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije, pedagogike, politologije, slovenščine, sociologije, sociologije kulture ali zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje geografija, pedagogika, slovenistika, slovenski jezik in književnost, sociologija, politologija – svetovne študije, politologija – politična teorija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija kulture ali zgodovina.
42. člen
(učitelj predmeta s področja etnologije)
(1) Učitelj predmetov srečanje s kulturami in sodobnosti z razsežnostmi dediščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program etnologije in kulturne antropologije.
(2) Učitelj predmeta srečanje s kulturami in sodobnosti z razsežnostmi dediščine je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije, pedagogike, sociologije, umetnostne zgodovine ali zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje antropologija, geografija, pedagogika, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, pedagogika, umetnostna zgodovina ali zgodovina.
43. člen
(učitelj predmetov s področja glasbe)
Učitelj predmetov glasbena dela, ansambelska igra in glasbeni projekt je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja glasbene umetnosti v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– je končal univerzitetni študijski program dirigiranja, kompozicije in glasbene teorije, muzikologije, petja ali kateregakoli glasbenega instrumenta ali magistrski študijski program instrumentalna in pevska pedagogika, glasbeno-teoretska pedagogika, glasbena umetnost ali muzikologija.
44. člen
(učitelj predmetov s področja umetnostne zgodovine)
(1) Učitelj predmetov kaj nam govorijo umetnine, življenje, upodobljeno v umetnosti, ter oblika in slog je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.
(2) Učitelj predmetov kaj nam govorijo umetnine, življenje, upodobljeno v umetnosti, ter oblika in slog je lahko tudi, kdor
– izpolnjuje pogoje za učitelja likovne umetnosti v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– je končal univerzitetni študijski program primerjalne književnosti in literarne teorije, slovenščine, sociologije ali zgodovine ali magistrski študijski program druge stopnje primerjalne književnosti in literarna teorija, slovenistika, slovenski jezik in književnost, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja ali zgodovina.
45. člen
(učitelj predmetov s področja plesnih dejavnosti)
(1) Učitelj predmetov ples, ljudski plesi ter starinski in družabni plesi je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program baleta ali plesa ali magistrski študijski program druge stopnje baleta ali plesa,
– univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer ali
– univerzitetni študijski program dramske igre in umetniške besede ali športne vzgoje ali magistrski študijski program druge stopnje dramska igra ali športna vzgoja.
(2) Učitelj predmetov ples, ljudski plesi ter starinski in družabni plesi je lahko tudi, kdor je končal:
– visokošolski strokovni študijski program baleta ali plesa,
– visokošolski strokovni prve stopnje ples, koreografija, sodobni ples ali balet,
– univerzitetni študijski program prve stopnje balet ali ples,
– višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet ali
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe ples ali umetniške gimnazije, plesna smer
in je najmanj pet let solist opernega baleta in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa ali najmanj deset let solist v zboru opernega baleta in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa,
– izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne oziroma srednje izobrazbe, ima status samozaposlenega v kulturi na področju plesa in je koreograf oziroma izvajalec najmanj treh projektov na področju sodobnega plesa.
46. člen
(učitelj predmetov s področja verstev in etike)
Učitelj predmetov verstva in etika I, verstva in etika II ter verstva in etika III je lahko, kdor je končal:
– dvopredmetni univerzitetni študijski program filozofije, pedagogike, sociologije, teologije ali zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje filozofija, sociologija, pedagogika, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, teologija ali zgodovina
in je opravil ustrezen študijski program izpopolnjevanja iz verstev in etike.
47. člen
(učitelj predmeta retorika)
Učitelj predmeta retorika je lahko,
– kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– kdor je končal univerzitetni študijski program dramaturgije, filozofije, komunikologije, novinarstva, primerjalne književnosti in literarne teorije, sociologije ali kateregakoli tujega jezika ali magistrski študijski program druge stopnje dramaturgija in scenske umetnosti, filozofija, komunikologija – komuniciranje, mediji in družba, novinarske študije, primerjalna književnost in literarna teorija, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja ali sociologija – upravljanje človeških virov in znanja.
48. člen
(učitelj predmetov s področja astronomije)
Učitelj predmetov Sonce, Luna in Zemlja, daljnogledi in planeti ter zvezde in vesolje je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike ali učitelja matematike v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
49. člen
(učitelj predmetov s področja biologije)
Učitelj predmetov raziskovanje organizmov v domači okolici, organizmi v naravi in umetnem okolju ter rastline in človek je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
50. člen
(učitelj predmetov s področja geografije)
Učitelj predmetov življenje človeka na Zemlji ter raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja geografije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
51. člen
(učitelj predmeta logika)
(1) Učitelj predmeta logika je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program iz filozofije ali matematike,
– enovit magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali
– magistrski študijski program druge stopnje filozofija, poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti.
(2) Učitelj predmeta logika je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
52. člen
(učitelj predmetov s področja obdelave gradiv)
Učitelj predmetov les, umetne snovi in kovine je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
53. člen
(učitelj predmeta projekti iz fizike in tehnike)
Učitelj predmeta projekti iz fizike in tehnike je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike ali učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
54. člen
(učitelj predmeta projekti iz fizike in ekologije)
Učitelj predmeta projekti iz fizike in ekologije je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike ali učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
55. člen
(učitelj predmeta elektronika z robotiko)
Učitelj predmeta elektronika z robotiko je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike ali učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
56. člen
(učitelj predmeta risanje v geometriji in tehniki)
Učitelj predmeta risanje v geometriji in tehniki je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
57. člen
(učitelj predmeta elektrotehnika)
Učitelj predmeta elektrotehnika je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
58. člen
(učitelj predmeta robotika v tehniki)
Učitelj predmeta robotika v tehniki je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja tehnike in tehnologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
59. člen
(učitelj predmetov s področja računalništva)
(1) Učitelj predmetov urejanje besedil, multimedija in računalniška omrežja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.
(2) Učitelj predmetov urejanje besedil, multimedija ter računalniška omrežja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
60. člen
(učitelj predmeta okoljska vzgoja)
(1) Učitelj predmeta okoljska vzgoja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije, učitelja kemije ali učitelja geografije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
(2) Učitelj predmeta okoljska vzgoja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja fizike, tehnike in tehnologije, gospodinjstva ali državljanske in domovinske vzgoje ter etike v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
61. člen
(učitelj predmetov s področja športa)
Učitelj predmetov šport za zdravje, izbrani šport ter šport za sprostitev je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja športa v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
62. člen
(učitelj predmetov s področja prehrane)
Učitelj predmetov sodobna priprave hrane ter načini prehranjevanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
63. člen
(učitelj predmetov s področja matematične delavnice)
Učitelj predmetov matematična delavnica 7, matematična delavnica 8 in matematična delavnica 9 je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja matematike v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
64. člen
(učitelj predmetov s področja klekljanja)
Učitelj predmetov osnovne tehnike klekljanja, temeljne tehnike v slovenski čipki in široki ris je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
65. člen
(učitelj predmetov s področja likovnega snovanja)
Učitelj predmetov likovno snovanje I, likovno snovanje II in likovno snovanje III je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja likovne umetnosti v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
66. člen
(učitelj predmeta turistična vzgoja)
(1) Učitelj predmeta turistična vzgoja je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja geografije ali zgodovine v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– je končal univerzitetni študijski program etnologije in kulturne antropologije ali umetnostne zgodovine ali
– je končal magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.
(2) Učitelj predmeta turistična vzgoja je lahko tudi, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program razrednega pouka, defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer poučevanje na razredni stopnji), razredni pouk ali specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
67. člen
(učitelj predmetov s področja klaviature in računalnika)
Učitelj predmetov klaviatura in računalnik 1 in klaviatura in računalnik 2 je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja glasbene umetnosti v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– je končal univerzitetni študijski program dirigiranja, kompozicije in glasbene teorije, muzikologije, petja ali kateregakoli glasbenega instrumenta ali magistrski študijski program instrumentalna in pevska pedagogika, glasbeno-teoretska pedagogika, glasbena umetnost ali muzikologija.
68. člen
(učitelj predmeta državljanska kultura)
Učitelj predmeta državljanska kultura je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja državljanske in domovinske vzgoja ter etike v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
69. člen
(učitelj predmeta genetika)
Učitelj predmeta genetika je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja biologije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
70. člen
(učitelj predmetov s področja kmetijstva)
Učitelj predmetov kmetijska dela, sodobno kmetijstvo in kmetijsko gospodarstvo je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja predmeta geografija ali biologija v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v šestem razredu prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– je končal univerzitetni študijski program kmetijstva – agronomije ali kmetijstva, ali magistrski študijski program druge stopnje agronomija ali kmetijstvo.
71. člen
(učitelj predmeta čebelarstvo)
Učitelj predmeta čebelarstvo je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
72. člen
(učitelj predmetov s področja kemije)
Učitelj predmetov poskusi v kemiji, kemija v okolju in kemija v življenju je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja kemije v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
73. člen
(učitelj predmetov s področja šaha)
Učitelj predmetov šah 1 – šahovske osnove, šah 2 – šahovsko kombiniranje in šah 3 – šahovske strategije je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
74. člen
(učitelj predmeta romska kultura)
Učitelj predmeta romska kultura je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program etnologije in kulturne antropologije, filozofije, kulturologije, slovenščine, sociologije, sociologije kulture, umetnostne zgodovine ali zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje antropologija, filozofija, kulturologija – kulturne in religijske študije, slovenski jezik in književnost, slovenistika, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov, sociologija kulture, umetnostna zgodovina ali zgodovina.
75. člen
(učitelj predmetov s področja vezenja)
Učitelj predmeta osnovni vbodi in tehnike vezenja, slikarski, marjetični in gobelinski vbodi ter angleško vezenje in rišelje vezenje je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
76. člen
(učitelj predmeta s področja zgodovine)
Učitelj predmeta odkrivajmo preteklost mojega kraja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja zgodovine v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
77. člen
(učitelj predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Učitelj predmeta varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
3. Učitelji specialnopedagoških dejavnosti
78. člen
(učitelj računalništva)
(1) Učitelj računalništva je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj računalništva je lahko tudi, kdor:
– je končal univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
– je končal magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika,
– izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
79. člen
(učitelj komunikacije)
(1) Učitelj komunikacije je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj komunikacije je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja slovenščine v tretjem obdobju prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
80. člen
(učitelj komunikacijskih veščin)
Učitelj komunikacijskih veščin je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika, smer posebne razvojne in učne težave, ali logopedija in surdopedagogika.
81. člen
(učitelj socialnih veščin)
(1) Učitelj socialnih veščin je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj socialnih veščin je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za svetovalnega delavca v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
82. člen
(učitelj orientacije in mobilnosti)
(1) Učitelj orientacije in mobilnosti je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ustrezne smeri ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika ustrezne smeri oziroma logopedija in surdopedagogika.
(2) Učitelj orientacije in mobilnosti je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za svetovalnega delavca v prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
4. Učitelji podaljšanega bivanja in drugih oblik varstva
83. člen
(učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja)
Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
84. člen
(učitelj v jutranjem varstvu)
Učitelj v jutranjem varstvu je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.
III. OSTALI STROKOVNI DELAVCI
85. člen
(svetovalni delavec)
Svetovalni delavec je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje psihologija, pedagogika, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
86. člen
(knjižničar)
(1) Knjižničar je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo.
(2) Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva ni potrebno opravljati tistemu, ki je pridobil višjo izobrazbo z višješolskim študijskim programom knjižničarstva.
87. člen
(organizator šolske prehrane)
Organizator šolske prehrane je lahko, kdor:
– izpolnjuje pogoje za učitelja gospodinjstva v izobraževalnem programu osnovne šole ali
– je končal univerzitetni študijski program živilske tehnologije.
88. člen
(računalnikar – organizator informacijske dejavnosti)
(1) Računalnikar – organizator informacijske dejavnosti je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika) ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, računalništvo in informacijske tehnologije, računalništvo in informatika, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika.
(2) Računalnikar – organizator informacijske dejavnosti je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
89. člen
(laborant)
Laborant je lahko, kdor je opravil splošno maturo z izbirnim predmetom biologija, kemija ali fizika ali ima srednjo oziroma srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 240 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja, najmanj 240 ur kemije oziroma drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja ali najmanj 240 ur fizike oziroma drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.
IV. POSEBNI DOLOČBI
90. člen
(specialnopedagoška oziroma pedagoško-andragoška izobrazba)
(1) Učitelj in laborant morata imeti ustrezna specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(2) Svetovalni delavec in knjižničar morata imeti ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS.
(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov ima ustrezno specialnopedagoško izobrazbo, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijske pedagogika, logopedija in surdopedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
91. člen
(magisterij znanosti in doktorat znanosti)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelja, svetovalnega delavca, knjižničarja, organizatorja šolske prehrane in računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.
V. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
92. člen
(učitelj v prilagojenem izobraževalnem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne)
Ne glede na določbe tega pravilnika je lahko učitelj v prilagojenem izobraževalnem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, na delovnih mestih, za katera je kot ustrezen določen magistrski študijski program druge stopnje specialna in rehabilitacijska pedagogika (smer tiflopedagogika in specifične učne težave), do šolskega leta 2019/2020 tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program defektologije (smer defektologija za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju) ali specialne in rehabilitacijske pedagogike (smer specialna in rehabilitacijska pedagogika za osebe z motnjami v duševnem razvoju in osebe z motnjami v telesnem in gibalnem razvoju).
93. člen
(učitelji in drugi strokovni delavci)
(1) Učitelji, ki so izpolnjevali pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v programu življenja in dela osnovne šole za osnovno šolo za slepe in slabovidne učence, programu življenja in dela osnovne šole za slušno motene in programu življenja in dela osnovne šole za invalidne za predmete, ki jih ureja ta pravilnik, v skladu s 146. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D in 47/15; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI), lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v ustreznem prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
(2) Svetovalni delavci oziroma knjižničarji, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjeval pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela svetovalnega delavca oziroma knjižničarja v vzgoji in izobraževanju po 148. členu ZOFVI ali 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 36/08), so lahko svetovalni delavci oziroma knjižničarji v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom tudi po uveljavitvi tega pravilnika.
94. člen
(veljavnost)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-18/2015
Ljubljana, dne 18. avgusta 2015
EVA 2015-3330-0012
dr. Maja Makovec Brenčič l.r.
Ministrica
za izobraževanje,
znanost in šport

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti