Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
o razglasitvi Sinagoge v Mariboru za kulturni spomenik državnega pomena
(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Maribor – Sinagoga (EŠD 6253).
(2) Enota iz prejšnjega odstavkaima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, mariborska prostorska dominanta in najstarejše ter edino ohranjeno srednjeveško judovsko svetišče v Sloveniji. Srednjeveška sinagoga je ena redkih v Evropi.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z arhitekturnimi, simbolnimi, zgodovinskimi, arheološkimi in urbanističnimi vrednotami.
(4) Sinagoga se razglasi z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, njena prepoznavnost ter javna kulturna raba.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– sinagoga v Mariboru je najstarejše namensko postavljeno, delno rekonstruirano in ohranjeno svetišče judovske skupnosti na ozemlju Slovenije. Zgrajena je bila v srednjem veku, verjetno že v 13. stoletju in za tem dvakrat dozidana v 14. stoletju. Po izgonu Judov leta 1497 je bila prezidana v katoliško cerkev Vseh svetnikov. Po letu 1785 so jo uporabljali v različne namene, rekonstrukcija sinagoge pa je bila izpeljana med letoma 1992 in 1999;
– stavba z visoko šotorasto streho je dominanta nekdanje mariborske judovske četrti in jugovzhodnega vogala srednjeveškega jedra mesta;
– rekonstruirana sinagoga je pomembno kulturno središče in edini center za raziskavo in predstavljanje judovske kulture v Sloveniji.
(1) Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 2270 (del št. 1), k. o. 657 – Maribor-Grad in parcelo št. 1967/1, k. o. 657 – Maribor-Grad.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 27. septembra 2000, Uradni list RS, št. 91/00; datoteka z dne 2. februarja 2015; izvorno merilo 1:500) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Varovane sestavine spomenika so:
– izjemna zgodovinska in simbolna vrednost celote,
– javna kulturna namembnost,
– avtentična lokacija na robu obzidanega srednjeveškega mesta,
– vsi višinski in tlorisni gabariti stavbe,
– vsa pročelja v celoti, z vsemi odprtinami, kamnitim portalom, rozeto in ostalimi v zidovih prezentiranimi ostalinami ter zunanji oporniki mestnega obzidja nad bregom reke Drave,
– notranja tlorisna razporeditev z dvorano, nekdanjo molilnico,
– lokalni kamen kot gradbeni material.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje kulturnih, simbolnih, zgodovinskih, arhitekturnih in arheoloških sestavin v celoti,
– ohranjanje javne kulturne namembnosti,
– ohranjanje lokacije, vključno z vedutami,
– ohranjanje in varovanje gabaritov sinagoge,
– ohranjanje pročelij objekta z vsemi klesanimi gotskimi odprtinami, vhodnim portalom in rozeto,
– ohranjanje avtentičnih materialov,
– ohranjanje stopnjevanih zunanjih opornikov na južni strani, nad levim bregom Drave,
– ohranjanje notranjih tlorisov in dvorane, nekdanje molilnice, v celoti,
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in širše kulturno izpovednih ostalin, je te treba prezentirati in situ,
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika,
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture.
Lastnik in upravljavec spomenika morata omogočiti javnosti brezplačno dostopnost spomenika najmanj trikrat letno: ob kulturnem prazniku 8. februarja, 3. decembra in ob dnevih kulturne dediščine. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
Spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 62000-6/2015
Ljubljana, dne 28. avgusta 2015
EVA 2014-3340-0025
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
