Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/2015 z dne 25. 5. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/2015 z dne 25. 5. 2015

Kazalo

1509. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, stran 4008.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), in 14/15 – ZUUJFO) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/14) je Občinski svet Občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 6. redni seji dne 20. 5. 2015 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (v nadaljevanju OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je izdelal ZEU – družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Staneta Rozmana 5, 9000 Murska Sobota, pod št. projekta OPN 4/08. Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.
2. člen
(vsebina in sestavine prostorskega načrta)
(1) OPN Občine Sveti Jurij ob Ščavnici vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del OPN določa:
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
– zasnova prostorskega razvoja občine;
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
– usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;
– usmeritve za razvoj v krajini;
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
– usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo;
– posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote;
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev;
– koncept prostorskega razvoja občinskega središča.
(3) V izvedbenem delu prostorskega načrta se določijo:
– enote urejanja prostora (EUP);
– območja namenske rabe prostora (NRP);
– območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– prostorski izvedbeni pogoji (PIP);
– območja, za katere se pripravi občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN).
(4) OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi izvedbenimi prostorskimi akti.
(5) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta: uvodne določbe, strateški del, izvedbeni del, končne določbe;
– grafični del prostorskega načrta: grafični prikazi strateškega dela, grafični prikazi izvedbenega dela in grafični prikazi posebnega dela.
(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora.
II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. Zagotavlja se varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti.
(2) Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je ena od treh novo nastalih občin na območju bivše Občine Gornja Radgona in zavzema del Ščavniške doline, na severu južne obronke Kapelskih goric, na jugu pa prehaja v hribovite Slovenske gorice. Ustanovljena je bila leta 1994. Celotna občina meri 5132 ha in šteje 2894 prebivalcev (Statistični Urad, leto 2012). Povprečna gostota naseljenosti je 56 prebivalca na km2.
Občino sestavlja 27 naselij in sicer: Biserjane, Bolehnečici, Blaguš, Brezje, Čakova, Dragotinci, Gabrc, Galušak, Grabonoš, Grabšinci, Jamna, Kočki Vrh, Kokolajnščak, Kraljevci, Kupetinci, Kutinci, Mali Moravščak, Rožički Vrh, Selišči, Slaptinci, Sovjak, Stanetinci, Stara Gora, Terbegovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Ženik, Žihlava.
Prebivalstvo v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici se še v veliki meri ukvarja s kmetijstvom, ostali so zaposleni v okoliških mestih ali pa so samozaposleni.
(3) Naselje Sveti Jurij ob Ščavnici zagotavlja prebivalcem možnost za vsakodnevno oskrbo, informiranje, izobrazbo in druženje (vrtec in osnovna šola, pošta, banka, kulturni dom, zdravstveni dom, krajevni urad ipd.), medtem ko v ostalih naseljih prevladuje stanovanjska in kmetijska funkcija. Zaradi opremljenosti z družbenimi in servisnimi dejavnostmi v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna se spodbuja urbanizacija v občinskem središču in povezava z ostalimi naselji.
(4) Lokacija v bližini priključka na avtocesto in oskrbne postaje ter siceršnja dobra povezanost z zaledjem dveh občin daje možnost za razvoj nekaterih aktualnih dejavnosti, ki bodo zagotavljale nekaj delovnih mest v bližini kraja bivanja in pospešeno vplivale na razvoj občine.
(5) Cilji prostorskega razvoja Občine Sveti Jurij ob Ščavnici so:
– varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti,
– ustvariti kvalitetne pogoje bivanja s sanacijo obstoječih in z zagotovitvijo novih bivalnih površin,
– zagotoviti opremljenost vseh naselij z javno komunalno infrastrukturo,
– usmeriti dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja,
– zagotoviti delovna mesta v občini z zagotovitvijo površin za gospodarske dejavnosti ob avtocestnem priključku in v bližini občinskega središča,
– v občinskem središču zagotoviti stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti in stanovanjskih območij in ohraniti kulturno dediščino in identiteto centralnega dela naselja Sveti Jurij ob Ščavnici,
– ohraniti prostorsko identiteto vseh naselij,
– zagotoviti možnost dopolnilne gradnje v vinogradniških območjih zaradi ohranjanja poselitve, ohranjanja vinogradniške dejavnosti in razvoja podeželskega turizma,
– vzpodbujati rabo obnovljivih virov energije,
– vzpodbujati racionalno ravnanje z odpadki, postavitev zbiralnic ločeno zbranih odpadkov,
– razvijati turistično dejavnost v vinorodnih območjih, v občinskem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, v naselju Stara Gora in ob Blaguškem jezeru,
– dopolniti mrežo kolesarskih in pohodniških poti kot turistično ponudbo v sklopu izletniškega turizma,
– varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske pestrosti,
– varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
4. člen
(zasnova prostorskega razvoja občine)
Poselitev
(1) Prednostno območje za razvoj poselitve je občinsko središče, ki ga predstavlja strnjeni del naselij Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane ter del naselja Blaguš, v katerih je zagotovljena večina družbenih funkcij, ki zadovoljujejo potrebe prebivalstva na lokalnem nivoju. Občinsko središče je opremljeno z vso potrebno gospodarsko infrastrukturo oziroma je ta v fazi izvedbe in leži na križišču dveh pomembnih regionalnih cest in sicer ob cesti Ljutomer–Sveti Jurij ob Ščavnici–Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici–Senarska ter v bližini avtocestnega priključka, zato predstavlja kvalitetno bivalno območje.
Kot dopolnilna gradnja in zaokrožitev se razvijajo tudi ostala podeželska naselja. Gričevnato območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici predstavljajo razpotegnjena slemenska naselja in razpršena poselitev v dolinah s posameznimi večjimi in manjšimi zaselki in s posameznimi domačijami ob komunikacijah. Kot turistično središče je v občini opredeljeno še naselje Stara Gora. Ostala naselja so podeželska naselja, z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi. Zaradi ohranjanja lokalnega prebivalstva na gričevnatem predelu občine se poleg gradnje stanovanjskih dopušča tudi gradnja vinogradniških objektov in počitniških hiš. Poselitev naj se usmerja izven območij naravnih vrednot in varovanih habitatnih tipov.
Stanovanjain centralne dejavnosti
(2) Stanovanja se zagotavljajo kot individualne stanovanjske hiše v vseh naseljih. V naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer je že nekaj večstanovanjskih objektov, se novo blokovsko zazidavo umesti v centralni del naselja, poleg obstoječih večstanovanjskih objektov in odmaknjeno od glavne ceste. V ostalih naseljih površin za blokovsko zazidavo ne načrtujemo.
Proizvodne in ostale gospodarske dejavnosti
(3) Potrebno je ohranjati in razvijati dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljivimi programi. Proizvodne dejavnosti se usmerja v novo poslovno obrtno cono Grabonoš v bližini avtocestnega priključka in oskrbne postaje. Manjše širitve poslovno obrtnih dejavnosti so dopustne še ob rastlinjaku v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, ob trgovsko-skladiščnem obratu Panvita z bencinsko črpalko v naselju Žihlava in na območju obstoječe gospodarske cone (bivše državno kmetijsko gospodarstvo) v naselju Žihlava. V naselju Jamna, ob regionalni cesti, se načrtuje manjša trgovsko poslovna cona. Manjši poslovni objekti se nameščajo tudi v ostalih naseljih z namenom ohranjanja poselitve, vendar ne smejo presegati normativnih vrednosti negativnih vplivov na okolje. Drugih večjih proizvodnih-gospodarskih dejavnostih občina ne načrtuje.
Športne, rekreacijske in turistične dejavnosti
(4) Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že določene in nove površine v in izven naselij. Širitev rekreacijskih površin se nameni poleg obstoječih športno rekreacijskih površin ob Osnovni šoli.
Razvoj turistične dejavnosti se intenzivno razvija ob Blaguškem jezeru. Nekatere dejavnosti so ob jezeru že aktivirane. Okolica Blaguškega jezera ima razgibano konfiguracijo terena, kar omogoča vsebinsko delitev na dve temeljni interesni coni. Prva se nahaja v JV delu in ima neposreden dostop na glavno cesto, zato je cilj obiska večine dnevnih obiskovalcev. Druga se nahaja na nasprotni, ves dan sončni strani in bo v prihodnosti namenjena pretežno bivalnim vsebinam.
Prav tako se spodbuja kmetijsko-vinski turizem na vinorodnih območjih, za katerega je v občini dovolj priložnosti.
Kolesarske poti se načrtujejo predvsem po slemenih vinogradniških območij, okoli Blaguškega jezera v navezavi na občinsko središče in tudi v povezavi s sosednjimi občinami.
Kmetijstvo
(5) Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz 80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Kmetijska dejavnost postaja čedalje bolj panoga, enakovredna ostalim dejavnostim, s katero se je možno tudi preživljati. Poljedelstvo in živinoreja se intenzivno razvijata.
Na gričevnatem območju občine narašča težnja po dopolnilnih kmetijskih dejavnostih (turistične kmetije, vinotoči) v povezavi z intenzivnim vinogradništvom. Na gričevnatem območju je zaznati je tudi povečan trend razvoja sadjarstva. Kmetijstvo je potrebno ohranjati predvsem z vidika kulturne krajine.
5. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)
Prometna infrastruktura
(1) Na območju občine je prometno omrežje sestavljeno iz cestnega prometnega sistema ter površin za mirujoči promet. Avtocestni priključek Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš izrazito povečuje promet skozi lokalno središče, kar predstavlja velike obremenitve cestne infrastrukture ter posledično obremenjenost okolja z emisijami in hrupom.
(2) Nadaljnji razvoj prometne infrastrukture je treba usmerjati tako, da se v občini zagotovi zadovoljivo pretočnost cest, višjo raven opremljenosti prometne infrastrukture z namenom zagotovitve večje varnosti za vse udeležence v prometu (kolesarji, pešci) in dvigovanja kvalitete bivanja. Kvaliteten razvoj prometne infrastrukture, zlasti z rekonstrukcijami regionalnih cest, se bo odražal v nadaljnjem pozitivnem razvoju poselitve, manjših negativnih učinkih prometa na bivalno okolje ter pospešenem razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti.
(3) Omrežje državnih cest sestavljajo avtocesta ter regionalne ceste.
(4) Lokalno cestno omrežje bo občina vzdrževala, prenavljala ter dopolnjevala s cestno opremo z namenom zagotovitve dostopnosti ter varnosti. Na posameznih odsekih lokalnih cest, zlasti pa na poteku skozi naselje, se občina zavzema za prenovo cestnega omrežja ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa. Pred novogradnjami, oziroma novimi kategorizacijami je treba urediti katastrsko (geodetsko in lastniško) stanje obstoječih kategoriziranih občinskih cestah.
(5) Predvidena je širitev avtoceste za en prometni pas, to je minimalno 7 m obojestransko.
(6) Kolesarsko omrežje naj se uredi tako na državnem (daljinske, regionalne poti), kot tudi občinskem in medobčinskem nivoju.
(7) Mirujoči promet je treba urediti z zagotovitvijo predpisanega števila parkirnih površin v okviru javnih površin, zlasti ob javnih objektih oziroma na območjih javnih in oskrbnih dejavnosti. Gradnja novih objektov oziroma spremembe namembnosti objektov, se pogojuje z zagotovitvijo zakonsko določenega števila parkirnih mest. Najmanjše obvezno število parkirnih mest se zagotavlja tako za zaposlene kot tudi za obiskovalce v skladu z določili zakonodaje oziroma izvedbenega dela tega odloka.
(8) Javni potniški promet je vezan zgolj na avtobusni promet, na relacijah med posameznimi občinskimi, regionalnimi in ostalimi središči. Prevoz osnovnošolskih otrok je organiziran.
(9) Temeljne smeri prometnega povezovanja.
Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste:
Avtocesta A5 (Pomurska avtocesta), ki povezuje avtocesto A1 od razcepa Dragučova z Madžarsko pri Pincah. Avtocesta je preko priključka Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš povezana z omrežjem regionalnih državnih cest v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Regionalna cesta II. reda 439 (Kobilje–Dobrovnik–Beltinci in Bratonci–Križevci–Sv. Jurij ob Ščavnici–Senarska), ki v treh odsekih v skupni dolžini 4,4 km, iz smeri Križevec čez naselje Bolehnečice, Žihlavo, Jamno Sveti Jurij ob Ščavnici, Blaguš ter Kraljevce naprej proti Cerkvenjaku pelje čez občino.
Regionalna cesta III. reda 714 (Sv. Jurij ob Ščavnici–Grabonoš–Spodnji Ivanjci–Gornja Radgona), ki v dveh odsekih v skupni dolžini 4,4 km, z začetkom v lokalnem središču (križišče z R439) čez naselje Čakova v smeri AC priključka Sv. Jurij ob Ščavnici v naselju Grabonoš pelje čez Grabonoš proti Spodnjim Ivanjcem in Gornji Radgoni in predstavlja glavno povezovalno prometnico z Avtocesto.
Regionalna cesta III. reda – turistična cesta 941 Grabonoš–Kapela–Radenci, ki v delu prvega odseka v skupni dolžini 4,4 km, z začetkom na križišču z regionalno cesto RIII-714) čez reko Ščavnico pelje čez Kapelo proti Radencem.
Regionalna cesta III. reda 712 Žihlava–Rogoznica (Ptuj), v skupni dolžini 4,4 km, z začetkom na križišču z regionalno cesto RIII-439 v naselju Žihlava v smeri Juršinci povezuje občino z Ptujem.
Prioritetno se urejajo državne ceste z večjimi prometnimi obremenitvami in pomenijo povezavo na avtocestno omrežje.
Križišča državnih cest Sveti Jurij in Grabonoš Žihlava naj se zaradi varnosti in prometne pretočnosti uredijo s krožišči.
Ob rekonstrukciji državnih cest naj se v naseljih predvidi gradnja javne razsvetljave in pločnikov skupaj s kolesarskimi potmi ter kolesarskih povezav izven naselja.
Pri urejanju križanja regionalnih cest z lokalnimi se občina zavzema za uporabniku prijazno ureditev križišč s ciljem zagotovitve prometne varnosti priključkov oziroma križanj.
Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavnih poselitvenih in prometnih oseh kot sledi:
Sveti Jurij ob Ščavnici–Slaptinci–Selišči–Bučečovci
Biserjane–Dragotinci–Rožički vrh
Rožički Vrh–Stanetinci–Murščak
Blaguš–Brezje–Sovjak–Kutinci–Terbegovci
Kutinci–Kokolajnščak
Grabonoš–Grabonoški Vrh
Na lokalnih cestah se izvedejo tehnične izboljšave kot so rekonstrukcije in razširitve vozišča, izravnava krivin, prenova podpornih in premostitvenih objektov, dograditev hodnikov za pešce v naseljih in na območjih z večjim deležem peš prometa, umik avtobusnih postajališč izven vozišča in modernizacije, kot so gradnja ter prenova opornih zidov, sanacija brežin, sprememba prometnih ureditev, izboljšanje prometne varnosti in odvodnjavanje, ukrepi za umirjanje prometa in podobno.
Vodooskrba
(2) Vodooskrba se rešuje v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma veljavnim predpisom, ki ureja to področje. Na območjih, kjer je predvidena javna vodooskrba, se dograjuje in obnavlja javni vodovodni sistem. Na ostalih je dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
(3) Ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uredi v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi. Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v naselju Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna, Biserjane ter v delu naselja Blaguš, vendar še ni v uporabi, saj čistilna naprava še ni zgrajena. Le ta je načrtovana v naselju Biserjane.
Na območju ostalih naselij se zaradi pretežno razpršene poselitve načrtuje individualne ali manjše skupinske sisteme za zbiranje in čiščenje odpadnih komunalnih vod.
Čiščenje industrijske odpadne vode se rešujejo ločeno za posamezne proizvodne objekte, oz za posamezna območja gospodarskih con.
Padavinska voda se zbira ločeno.
Elektro omrežje
(4) Zagotavlja se stabilna oskrba z električno energijo. Znotraj območja naselij se spodbuja ozemljitev kablov. Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
Telekomunikacijsko omrežje
(5) Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoječih TK omrežij in gradnja novih širokopasovnih optičnih ali drugih sodobnih omrežij elektronskih komunikacij.
Odvoz, zbiranje in ravnanje z odpadki
(6) Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadna embalaža, surovine in odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V naselju Rožički vrh se nahaja deponija gradbenih materialov in ruševine. Potrebna je sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 14.
Oskrba s toplotno energijo
(7) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase. V občinskem središču se preveri možnost daljinskega ogrevanja. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi lesne biomase in odpadkov iz kmetijstva.
6. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev. V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici je razvoj vseh naselij usmerjen predvsem v notranji razvoj, to pomeni zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah ter v dodatne širitve tam, kjer je zaradi socialnih razlogov to interes lastnikov parcel in je širitev skladna s konceptom razvoja naselja. Pomemben razlog za usmerjanje razvoja naselij je ohranitev poselitve na celotnem območju občine.
(2) V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni degradiranih območij. Prenova naselij vključuje le sprotno izboljšavo funkcionalnih, tehničnih, prostorsko-oblikovalskih, bivalnih in ekoloških razmer v naseljih z namenom ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja.
(3) Nove širitve strnjenih naselij oziroma zaselkov so načrtovane le tam, kjer so zaradi kmetijske rabe ali neugodnih terenskih razmer za gradnjo sedanja nezazidana stavbna zemljišča vrnjena v kmetijsko rabo in kjer ni dovolj prostih površin.
(4) Širijo se tudi naselja na gričevnatih območjih. Glede na demografsko ogroženost območja Slovenskih goric se z dopolnilno gradnjo ohranja poseljenost, s tem se ohranja tudi vinogradništvo in kmetijska dejavnost nasploh. Vinogradništvo je na tem območju pomembna gospodarska panoga, to območje pa se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v turistično območje.
(5) Gospodarske dejavnosti (obrt, servisi) in poslovne dejavnosti se načrtujejo v občinskem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, v naselju Biserjane, v naselju Jamna, v naselju Žihlava in v naselju Grabonoš ob avtocestnem priključku. Kot osrednji turistični območji se v občini razvijata območje ob Blaguškem jezeru in območje naselja Stara Gora, ki sta že priljubljeni izletniški točki. Ob Blaguškem jezeru se z OPPN načrtuje turistično območje z nastanitvenimi in gostinskimi kapacitetami in rekreacijskimi površinami.
(6) Centralne dejavnosti se razvija le v občinskem središču, kjer se rezervira površine za morebitne širitve. V ostalih naseljih razvoj centralnih dejavnosti ni načrtovan.
(7) Stanovanjska gradnja je usmerjena v vseh naseljih na zemljišča, ki so že rezervirana za stanovanja. Največ je teh površin v občinskem središču, v ostalih strnjenih delih naselij je praznih površin manj. Nove širitve so načrtovane v naselju Jamna, ki se funkcionalno navezujejo na občinsko središče. Stanovanjska gradnja se razvija tudi v podeželskih naseljih v vrzelih ob vaških ulicah, kjer se z zapolnitvijo izkoristi gospodarska javna infrastruktura.
(8) Prenovo je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Na strehah objektov se spodbuja namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene, razen na območjih, kjer je to izrecno prepovedano. Prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb.
7. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva, to je poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo. Vzpodbuja naj se oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina. V nižini poljedelstvo in živinoreja, v gričevnatem delu pa vinogradništvo, sadjarstvo ter tudi živinoreja. Na varovanih območjih narave naj se ne načrtujejo in izvajajo kmetijske operacije (komasacije, agromelioracije).
V teh panogah se izkoristijo naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov. Na celotnem območju se poljedelstvo usmerja v trajnostno pridelavo.
(2) V gričevnatem delu ima vinogradništvo pomembno gospodarsko vlogo, zato se ga ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve. Na tem delu občine se vzpodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma.
(3) Posebna območja so območja režimov, ki so zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine in območja varstvenih območij vodnih zajetij. Vsa območja se varuje na podlagi področnih predpisov in na podlagi splošnih izhodišč za varstvo in ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in varstvo vodnih virov pitne vode.
(4) Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.
8. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnova za določitev namenske rabe je sedanja pretežna raba zemljišč (namenska in dejanska raba zemljišč) in nove spremembe namenske rabe, ki sledijo težnjam in ciljem prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, rekreacijske, prometne, ipd. površine) za katere je v izvedbenem delu občinskega prostorskega načrta določena podrobna namenska raba glede na pretežnost rabe. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v prostorskem načrtu prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.
Osnovna namenska raba zemljišč se deli na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča.
(2) V izvedbenem delu prostorskega načrta se območja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upoštevajo naslednje usmeritve:
– naselja se opredelijo kot kmečka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti;
– območja s pretežno individualnimi stanovanjskimi objekti znotraj občinskega središča (Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane) se opredelijo kot stanovanjska območja s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi;
– v občinskem središču s pripadajočim območjem se podrobnejša namenska raba določi z upoštevanjem obstoječe namembnosti površin,
– proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo ob regionalni cesti R2-439 in ob priključku na avtocesto.
(3) Kmetijska zemljišča z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom pokrivajo v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici kar 42 % celotnega območja občine, drugih kmetijskih površin pa je 16 %, skupaj torej 58 %. Občina na kmetijskih zemljiščih še v nadaljnje načrtuje intenzivno izrabo.
Kmetijska zemljišča se v največji možni meri ohranja, vzpodbuja se oživitev rabe površin v zaraščanju. Del stavbnih zemljišč je predviden za izvzem in spremembo namembnosti v primarno rabo – predvsem v kmetijsko rabo – saj so zaradi reliefa ali drugih pogojev manj primerna za gradnjo.
(4) Gozdna zemljišča so zemljišča porasla z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem s katerokoli gozdno funkcijo. Gozdovi so povzeti po prostorskih sestavinah planov Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ter usklajena z dejansko rabo prostora in jih je približno 32 %. Veliko površin je tudi v zaraščanju. V osrednjem delu so gozdne površine pretežno ostanki gozdov v kmetijski krajini, zato je značilna prepletajoča dejavnost. V gozdovih se ohranjajo ekološka, socialna in proizvodna funkcija, ohranjajo se vse gozdne površine: zaplate, obmejki, biokoridorji v kmetijski krajini. Gozdna zemljišča se ohranja v največji možni meri. Kljub temu pa se v primerih potreb po novih stavbnih ali drugih zemljiščih prednostno posega na gozdna zemljišča ali zaraščajoče se površine, saj površine gozdov naraščajo, kmetijska zemljišča pa se krčijo.
(5) Vodna zemljišča so zemljišča vodotokov in priobalna zemljišča ob njih ter zemljišča ostalih vodnih površin (akumulacijsko Blaguško jezero, ribniki …). Vseh vodnih površin v občini je 0,76 %. Vodna zemljišča se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kmetijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
(6) Na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici trenutno ni raziskovalnega ali pridobivalnega prostora niti ni nobeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeljeno kot območje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih vsebin. Za namen raziskovanja in izkoriščanja mineralnih vsebin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.
(7) Zemljišča prometne infrastrukture so zemljišča državnih cest, to je avtocesta in regionalne ceste ter zemljišča občinskih cest, ki so lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane občinske ceste, gozdne ceste, parkirišča, pločniki in kolesarske poti.
9. člen
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja
ter območij za obrambo)
(1) Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska, plazljiva in požarna območja.
(2) Poplavna območja so ob reki Ščavnici, ki je vodotok 1. reda. Akumulacija Blaguško jezero je zajezena z nasipom.
(3) Območje Občine Sv. Jurij ob Ščavnici se nahaja na območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(4) Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje, kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise.
(5) V Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni posebnih požarno ogroženih območij. V območja požarne ogroženosti naravnega okolja štejemo gozdne površine, vendar je požarna ogroženost običajna. Za dejavnosti, ki so opredeljene v predpisu o požarni varnosti, se preveri požarna ogroženost, kar se kot pogoj opredeli v izvedbenem delu prostorskega načrta. Na območju vseh naselij delujejo prostovoljna gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov.
(7) Ob obstoječem pokopališču v naselju Sveti Jurij se načrtuje območje za množične pokope.
Območij za pokop kadavrov v občini ni. V primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto za gospodarsko cono v Žihlavi, od koder se jih odvaža k pooblaščenemu izvajalcu za ravnanje in uničenje kadavrov.
Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju opuščenega peskokopa v naselju Kutinci.
(8) Območje za zbiranje in nastanitev prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah se načrtuje v obstoječi Osnovni šoli Sveti Jurij ob Ščavnici.
(9) V Občini Sv. Jurij ob Ščavnici ni objektov za potrebe obrambe in se jih ne načrtuje.
10. člen
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)
(1) Posebna območja so območja režimov, ki so že zavarovana s področnimi predpisi. To so območja varstva narave, območja kulturne dediščine območja varstvenih območij vodnih zajetij ter poplavna območja ob vodotokih, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča.
Območja varstva narave
(2) Kot posebna območja z vidika krajinskih značilnosti so območja naravnih vrednot, območja Nature 2000, ekološko pomembna območja in elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Severni del občine, ki sega v vinorodne gorice, je predlagan za zavarovanje kot Krajinski park Radenska Kapela. Območje še ni zavarovano in je v spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine predlagano za zavarovanje kot obvezno republiško izhodišče.
V območju občine sta tudi dela posebnega varstvenega območja Natura 2000. To je gozdna površina južno od Grabonoša in območje ob Stanetinskem in Kupetinskem potoku.
(3) V območju občine sta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04), razglašeni ekološko pomembno območje Grabonoš in ekološko pomembno območje Stanetinski in Kupetinski potok in z Uredbo o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) naslednje naravne vrednote: Slugova gledičija (Id. št. 7085), Zlume – gorski brest (Id. št. 7007), Belečov hrast (Id. št. 877), Vrbnjakov bor (Id. št. 7091), Korošakova hruška (Id. št. 6990), Mariničova murva (Id. št. 7087), Sovjak – bukev (Id. št. 6984), Ščavnica -stara struga (Id. št. 6950) in Zamudove smreke (Id. št.7017). V območju občine je tudi nova predlagana naravna vrednota Ščavnica – koridor vidre in območje pričakovanih naravnih vrednot Slovenske Gorice, ki pa še nista določeni.
Območja kulturne dediščine
(4) Območja kulturne dediščina so območja in objekti iz registra kulturne dediščine. Kulturni spomeniki so zavarovani tudi z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona in Ljutomer (za območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici) ter na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine.
11. člen
(koncept prostorskega razvoja občinskega središča)
(1) Cilji prostorskega razvoja naselja občinskega središča Občine Sveti Jurij ob Ščavnici so ustvariti kvalitetne pogoje bivanja v naselju z zagotovitvijo dodatnih, bolj ugodnih površin za stanovanjsko gradnjo in območij za rekreacijo, zagotoviti opremljenost naselij z javno komunalno infrastrukturo, ohraniti prostorsko identiteto naselja, vzpostaviti urbani center naselja, ohraniti staro jedro naselja in zagotoviti aktivno prenovo varovanih, kvalitetnih in degradiranih delov stavb in naselbinske dediščine, zagotoviti celostno varstvo kulturnih vrednot v prostoru, zagotoviti delovna mesta v občini, za katere je treba rezervirati nove površine.
(2) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se za mesta in naselja mestnega značaja. V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici ni mest. Občinsko središče, ki je opredeljeno kot lokalno središče z urbanim značajem je predstavlja strnjeni obcestni del naselij Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna in Biserjane ter del naselja Blaguš, kjer so zagotovljene družbene, servisne in nekatere upravne funkcije. Območje urbanističnega načrta je definirano z mejo poselitvenega območja naselja, ki so mu priključene površine načrtovanih širitev za stanovanjsko gradnjo in trgovsko dejavnost.
(3) Prostorski razvoj občinskega središča je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih poselitvenih območij, v ureditev urbanega centra naselja, rekreacijskih in zelenih površin in v razvoj trgovske cone med naseljema Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna. Zemljišča rezervirana za družbene dejavnosti se rezervirajo poleg obstoječih družbenih objektov.
(4) Osnovne usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje so:
– razviti in ohraniti oblikovno podobo naselja,
– urediti center naselja Sv. Jurij,
– vzpostaviti zeleni sistem naselja,
– ohraniti razpoznavnost v kmečkih poslopij oziroma posestev,
– nove stanovanjske površine nameniti za individualno stanovanjsko gradnjo,
– blokovsko gradnjo locirati v centralni del naselja,
– proizvodne in poslovne cone oblikovati v manjših, sestavljenih gabaritih in jih v največji možni meri ozeleniti.
Na križišču cest, v samem centru naselja Sveti Jurij ob Ščavnici so objekti višji gabaritov, visoko pritlične enonadstropne stavbe, zato so tu dovoljene gradnje novih objektov višjih gabaritov, možna je tudi blokovska gradnja. Stanovanjske objekte se tu kombinira z javnimi funkcijami (lokali).
(5) V koncept prometnega omrežja v občinskem središču se vključuje predvsem naslednje usmeritve:
– rekonstruira se obstoječe ceste in ulice, ki so navezane na lokalne ceste,
– uredijo se pločniki ob glavnih cestah, kjer jih še ni,
– ob javnih objektih se zagotovi ustrezno število parkirišč,
– uredijo se kolesarske steze v občinskem središču, kjer ji še ni in proti Blaguškem jezeru,
– uredi se prometna infrastruktura na območjih, ki se na novo urejajo.
(6) Ohranja in prenovi se vse urejene zelene površine ob cerkvi in javnih objektih.
Ozelenjena bodo tudi območja, ki so v območje naselja priključena na novo. Glede na namembnost območij ni možno načrtovati večjih sklenjenih zelenih površin, zato je predlagana obvezna ozelenitev parkirnih površin.
(7) Občinsko središče se v celoti opremlja z gospodarsko javno infrastrukturo. Javni vodovod je zgrajen. Po potrebi se po posameznih odsekih rekonstruira. Kanalizacijsko omrežje še ni priključeno na čistilno napravo, ker še ta ni zgrajena. V bodoče bo potrebna sprotna dograditev in po potrebi rekonstrukcija na posameznih odsekih ter opremljanje novih območij.Plinovoda ni, ta se zgradi ob povečanem povpraševanju.
(8) Med naseljema Sveti Jurij ob Ščavnici in Biserjane se načrtujejo večje površine za stanovanjsko gradnjo. Med naselji Sveti Jurij ob Ščavnici in Jamna pa površine za trgovsko dejavnost. Dodatne površine za družbene objekte se predvidijo ob že obstoječih javnih objektih.
12. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se določijo glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za posege v prostor s upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja.
(3) Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v naseljih podeželskega značaja in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upoštevajo značilnosti slovenjegoriške arhitekturne tipike, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(4) V obcestnih delih naselij se ohranja morfologija nižinskih obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele so gospodarski objekti.
III. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Splošni skupni prostorsko izvedbeni pogoji na stavbnih zemljiščih
13. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno namensko rabo (PNR), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
(2) Pogoji za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območju občinskega središča in območjih naselij določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambne potrebe,
– varovanje zdravja ljudi,
– druge pogoje.
(3) Če za posamezno enoto urejanja niso posebej navedeni PIP-i, se upoštevajo splošni oziroma skupni PIP-i.
(4) Občinski prostorski načrt Občine Sveti Jurij ob Ščavnici je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.
(5) Minimalno število parkirnih mest se določa po Tabeli 2 (število zahtevanih PM glede na vrsto objekta).
14. člen
(namembnost)
(1) Namembnost območja enote urejanja je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih enotah podrobne namenske rabe.
(2) Osnovna namenska raba prostora se deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč.
(3) Za celotno območje občine je za posamezno enoto urejanja prostora glede na pretežno rabo določena podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1 k Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).
15. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. Enote urejanja so naselja ter samostojni zaselki in deli nižinskih strnjenih naselij, strnjena obcestna vinogradniška naselja ter ostala območja stavbnih zemljišč (rekreacijska območja, zelene površine). Posebne enote urejanja so območja krajine s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči z razpršeno poselitvijo. V prostorski enoti je za posamezne površine določena osnovna in podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled enot urejanja prostora v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici
Oznaka enote / podenote
Ime enote / podenote
Naselje
Podrobnejša namenska raba enote / podenote
Režimi v enoti / podenoti
Način
urejanja
PIP
v členu
SJ 1
Sveti Jurij – Center
Sveti Jurij
ob Ščavnici
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
SS-stanovanjske površine
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 945, 957, 962, 1006, 1484, 6690, 24614)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
22.
SJ 1/1
Sveti Jurij – Cerkev svetega Jurija
Sveti Jurij
ob Ščavnici
CD-druga območja centralnih dejavnosti
– varstvo KD
(Ešd: 945, 962)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
22.
SJ 2
Sveti Jurij – Blaguš
Sveti Jurij
ob Ščavnici
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
23.
SJ 3
Sveti Jurij – Šola
Sveti Jurij
ob Ščavnici
CD-druga območja centralnih dejavnosti
BC-športni centri
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
24.
SJ 4
Sveti Jurij – Pokopališče
Sveti Jurij
ob Ščavnici
ZK-pokopališče
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PO-ostale prometne površine
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 28117, 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
25.
SJ 5
Sveti Jurij – Jamna
Sveti Jurij
ob Ščavnici, Jamna in Biserjane
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
PO-ostale prometne površine
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 929, 945, 999)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
23.
SJ 6
Sveti Jurij – Naselje "Sever"
Sveti Jurij
ob Ščavnici
SSm-mešane stanovanjske površine
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– varstvo KD (Ešd: 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
23.
SJ 7
Sveti Jurij – Soseska Center
Sveti Jurij
ob Ščavnici
SS-stanovanjske površine
– varstvo KD
(Ešd: 945)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
OPPN
31.
SJ 8
Sveti Jurij – Gospodarska cona
Sveti Jurij
ob Ščavnici
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
- del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
29.
JA 1
Naselje Jamna
Jamna
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
K1-najboljša kmetijska zemljišča
– varstvo KD
(Ešd: 19918)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
JA 2
Soseska Jamna – Jug
Jamna
SS-stanovanjske površine
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
OPPN
31.
JA 3
Soseska Jamna – Sever
Jamna
SS-stanovanjske površine
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 19917)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
23.
 
JA 4
Trgovski center Jamna
Jamna
IG-gospodarska cona
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
29.
BI 1
Biserjane
Biserjane
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 1000, 11263)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
BL 1
Turistično območje Blaguško jezero
Blaguš
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13)
31.
BL 2
Počitniško-stanovanjsko naselje Blaguš
Blaguš
SS-stanovanjske površine
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13)
31.
BL 3
Gostinski objekt
Blaguš s platojem
Blaguš
BT-površine za turizem
SK-površine podeželskega naselja
PO-ostale prometne površine
G-gozdna zemljišča
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13)
31.
BL 4
Piknik območje
Blaguško jezero
Blaguš
BT-površine za turizem
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport,
SK-površine podeželskega naselja
VC-celinske vode
VI-območja vodne infrastrukture
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
G-gozdna zemljišča
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
Sprejet OPPN
(URL RS,
št. 51/13)
31.
BL 5
Del naselja Kraljevci ob Blaguškem jezeru
Kraljevci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
BL 6
Del naselja ob
Blaguškem jezeru
Sveti Jurij
SK-površine podeželskega naselja
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
KR 1
Kraljevci
Kraljevci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
SO 1
Sovjak
Sovjak
Ženik
Brezje
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
ZD-druge urejene zelene površine
O-območja okoljske infrastrukture
T-območja komunikacijske infrastrukture
PC-površine cest
K2-druga kmetijska zemljišča
– varstvo KD
(Ešd: 675, 676, 955, 972, 992, 993, 994, 998, 1001, 1008, 6735, 17542, 17544, 17545, 17546, 17550, 17551, 23936, 24611)
– erozijsko območje
z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
BO 1
Naselje Bolehnečici
Bolehnečici
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest
– varstvo narave (NV 7087)
– varstvo KD
(Ešd: 1215, 1216, 1217, 17516, 17517, 17518, 24591, 29188)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
ŽI 1
Naselje Žihlava –
Severovzhod
Žihlava
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 17552)
– neznatni del
v poplavnem območju
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
ŽI 2
Zaselek Žihlava –
Jugozahod
Žihlava
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– neznatni del
v poplavnem območju
– del v HMO
/
26.
 
ŽI 3
Gospodarska cona Severovzhod
Žihlava
IG-gospodarska cona
PC-površine cest
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
29.
ŽI 4
Gospodarska cona – Jugozahod
Žihlava
IG-gospodarska cona
PC-površine cest
– del v HMO
/
29.
SG 1
Naselje Stara Gora – Severozahod
Stara Gora, Terbegovci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 997)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
SG 2
Naselje Stara Gora – Center
Stara Gora
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
CU-osrednja območja centralnih dejavnosti
BT-površine za turizem
G-gozdna zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 961, 1009)
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
28.
SG 4
Zaselek Stara Gora – Žihlava
Stara Gora
(Žihlava)
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
/
/
27.
SG 5
Naselje Stara Gora – Severovzhod
Stara Gora
SK-površine podeželskega naselja
– varstvo KD
(Ešd: 961)
/
27.
SG 6
Naselje Stara Gora
Stara Gora
SK-površine podeželskega naselja
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
GB 1
Naselje Grabšinci
Grabšinci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
MM 1
Naselje Mali
Moravščak
Mali
Moravščak
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
KO 1
Naselje Kokolajnščak – Gabrc
Kokolajnščak, Gabrc,
(Galušak)
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
GL 1
Zaselek Galušak – Rinkovci
Galušak
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
GL 2
Zaselek Galušak –
Borošak
Galušak
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
GL 3
Zaselek Galušak – Gmajne
Galušak
SK-površine podeželskega naselja
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
KV 1
Naselje Kočki Vrh
Kočki Vrh
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
GR 1
Zaselek Grabonoš – Pri poslovno obrtni coni
Grabonoš
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– varstvo narave (EPO)
– varstvo KD
(Ešd: 983, 984, 17523, 17524, 24598, 24600)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
GR 2
Grabonoški Vrh
Grabonoš
SK-površine podeželskega naselja
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
GR 3
Naselje Grabonoš - Rigel
Grabonoš
(Kraljevci)
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 985, 17525, 17526, 17527, 24599)
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
GR 4
Grabonoš-poslovno obrtna cona
Grabonoš
IG-gospodarska cona
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
OPPN
31.
ČA 1
Naselje Čakova
Čakova
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo narave
(NV-točkovna)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
DR 1
Zaselek Dragotinci – Severno od AC
Dragotinci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
/
/
27.
DR 2
Zaselek Dragotinci – Južno od AC
Dragotinci
SK-površine podeželskega naselja
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 17521, 24776)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
/
26.
RV 1
Naselje Rožički Vrh – Jug
Rožički Vrh
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
RV 2
Zaselek Rožički Vrh – Sever
Rožički Vrh
(Stanetinci)
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 24777)
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
ST 1
Zaselek Stanetinci – Sever
Stanetinci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
ST 2
Zaselek Stanetinci – Jug
Stanetinci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– varstvo narave (EPO, Natura 2000)
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
ST 3
Deponija za gnoj
Stanetinci
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
KU 1
Naselje Kupetinci
Kupetinci
SK-površine podeželskega naselja
PC-površine cest
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
SE 1
Naselje Selišči
Selišči
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
IK-površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
PC-površine cest
– varstvo narave (EPO, Natura 2000)
– varstvo KD
(Ešd: 24609)
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
SE 2
Parkirišče
Selišči
PO-ostale prometne površine
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
/
26.
SL 1
Naselje Slaptinci
Slaptinci
SK-površine podeželskega naselja
CD-druga območja centralnih dejavnosti
E-območja energetske infrastrukture
PC-površine cest
– varstvo KD
(Ešd: 971, 17538, 17540)
– del v HMO
/
26.
SL 2
Igrišče Slaptinci
Slaptinci
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport
BC-športni centri.
/
/
30.
SL 3
Kapelica
Slaptinci
CD-druga območja centralnih dejavnosti
/
/
26.
TB 1
Skedenj
Terbegovci
A-površine razpršene poselitve
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
27.
 
EU 1-DPA
DLN AC za odsek
Cogetinci–Vučja vas
SV del občine (Dragotinci, Slaptinci, Selišči, Kupetinci)
PC-površine cest
– varstvo narave (EPO; Natura 2000)
– varstvo KD
(Ešd: 932, 15430, 15566)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
– DPA
URL RS, št. 93/01-4637
34.
EU 2
Odprta krajina – SZ občine
SZ del občine
A-površine razpršene poselitve
G-gozdna zemljišča
K1-najboljša kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
PC-površine cest
VC-celinske vode
– varstvo narave (EPO)
– varstvo KD
(Ešd: 948, 14505)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi
in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
32., 33.
EU 3
Odprta krajina – SV občine
SV del občine (Dragotinci, Slaptinci, Kupetinci, Selišči,
Dragotinci)
A-površine razpršene poselitve
G-gozdna zemljišča,
K1-najboljša
kmetijska zemljišča
K2-druga kmetijska zemljišča
O-območja okoljske infrastrukture
T-območja komunikacijske infrastrukture
PC-površine cest
VC-celinske vode
– varstvo narave (NV 7085);
EPO; Natura 2000)
– varstvo KD
(Ešd: 932, 953, 974, 982, 10416, 14044, 15430, 15566, 17548, 17549)
– del v poplavnem območju
– del v HMO
– erozijsko območje
z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
32., 33.
EU 4
Odprta krajina –
pretežni del
občine
osrednji in
južni del
občine
A-površine razpršene poselitve,
IK-površine z objekti
za kmetijsko proizvodnjo
G-gozdna zemljišča,
K1-najboljša kmetijska zemljišča,
K2-druga kmetijska zemljišča,
O-območja okoljske infrastrukture,
VI-območja vodne infrastrukture
PC-površine cest,
VC-celinske vode.
– varstvo narave
(NV 7017, 6984, 7091);
EPO; Natura 2000);
– varstvo KD
(Ešd: 929, 930, 932, 939, 942, 944, 945, 961, 992, 994, 1003, 1005, 6735, 9651, 9737, 15566, 17537, 17541, 17545, 17550, 18287, 24601, 24603, 24610, 24778);
– del v poplavnem območju;
– del v HMO;
– VVO-državni nivo (3. režim);
– erozijsko območje
z običajnimi
in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
32., 33.
EU 4/1
Odprta krajina – čistilna naprava
Biserjane
O-območja okoljske infrastrukture
– v poplavnem območju;
– HMO.
/
32.
EU 5
Stara struga Ščavnice
Jamna,
Slaptinci, Žihlava
ZS-površine za oddih, rekreacijo in šport,
K1-najboljša kmetijska zemljišča,
G-gozdna zemljišča,
VC-celinske vode.
– varstvo narave
(NV 6950);
– v poplavnem območju;
– del v HMO,
– erozijsko območje
z običajnimi zaščitnimi ukrepi
OPPN
31.
EU 6-DPA
DLN AC za odsek Spodnja Senarska–Cogetinci–Vučja vas
SZ del občine (Grabonoš, Čakova)
PC-površine cest
– varstvo narave (EPO; Natura 2000);
– varstvo KD
(Ešd: 15561, 24597);
– del v poplavnem območju;
– del v HMO;
– erozijsko območje
z običajnimi in zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
– DPA
Uradni list RS, št. 93/01-4637;
Uradni list RS, št. 37/05-1282
34.
EU 7
Odprta krajina – naselje Kokolajnščak
Kokolajnščak
K2-druga kmetijska zemljišča
– erozijsko območje
z zahtevnejšimi zaščitnimi ukrepi
/
32., 33.
16. člen
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1) V enotah urejanja so dopustne gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov (stavbe in gradbeno inženirski objekti), ki so navedeni v podrobnejših prostorsko izvedbenih pogojih za posamezno enoto urejanja.
(2) V enotah urejanja prostora so dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno EUP določena v Prilogi 1 (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti in enostavnimi objekti ter začasnimi objekti).
17. člen
(vrste dopustnih gradenj)
(1) V vseh enotah urejanja so na območjih stavbnih zemljišč, razen če za posamezno enoto urejanja ni drugače določeno, dopustne naslednje vrste posegov oz gradenj in drugih del:
– gradnja novega objekta, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta ali njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta, če je skladna s PIP za posamezno EUP ali PNR,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječ objekt (legalizacija),
– vzdrževanje objektov in naprav,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte.
(2) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
18. člen
(lega objektov)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske linije, ki se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja. Pri določitvi odmika stavb od sosednjih zemljiških parcel se upošteva najbolj izpostavljeni del stavbe (npr. rob balkona ali strehe).
(2) V zaselkih in območjih razpršene poselitve se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov, osončenosti obstoječih in novih objektov ter dostopa.
(3) Odmiki novih stavb od cestnega telesa javnih cest morajo slediti regulacijski liniji in morajo biti v skladu s cestno-prometnimi predpisi. Ne glede na določbe prejšnjega stavka, odmik novih stavb od cestnega telesa občinskih cest ne sme biti manjši kot 4 m, razen pri dozidavah in nadzidavah, pri katerih je odmik lahko manjši od 4 m, vendar ne sme biti bližje kot obstoječi del stavbe. Enaki pogoji veljajo za rekonstrukcijo stavb v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ceste.
(4) Odmiki od državne ceste so 5 m oziroma manj v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca ceste.
(5) Odmik vseh vrst ograj, škarp in opornih zidov od cestnega telesa občinskih prometnih površin mora biti najmanj 1,5 m, v primeru, da ograja služi kot vrata na cestnem priključku – uvozu, mora na tem mestu znašati njen odmik od cestnega telesa minimalno toliko, da je pred ograjo lahko parkiran osebni avtomobil, brez da bi oviral odvijanje prometa na cesti, oziroma najmanj 4 m. Vrata ograje se odpirajo v notranjost parcele oziroma lahko so tudi drsna.
(6) Linijski vodi in jaški morajo potekati izven cestišča občinskih cest v takšnem minimalnem odmiku od roba vozišča ceste, da pri izvedbi del ne pride do nikakršnega fizičnega posega v vozišče, razen prečkanj. Izjema so linijski vodi in jaški lokalnih gospodarskih javnih služb, določenih s predpisom občine in drugi linijski vodi in jaški, ki jih gradi občina. Ti se lahko gradijo tudi znotraj cestišča občinskih cest.
(7) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– stavbe morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih zemljiških parcel oddaljene najmanj 4,0 m oziroma manj, če je tako določeno v posamezni enoti urejanja;
– odmiki objektov so lahko manjši, vendar ne manj kot 1,0 m, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
– Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od mej sosednjih zemljiških parcel odmaknjeni najmanj 1,0 m. Pri ograjah, škarpah in opornih zidovih najmanj 0,5 m Ograje, škarpe in oporni zidovi se lahko gradijo bližje ali tudi na parcelno mejo, če se o tem sporazumejo vsi (so)lastniki zemljišč.
– Objekti GJI ter drugi linijski vodi in jaški se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč.
19. člen
(velikost in oblikovanje objektov)
(1) Tlorisna oblika zahtevnih in manj zahtevnih objektov mora biti podolgovata, lahko je tudi lomljena v črki L, U, ali T. Prepovedani so večkotni ali okrogli oziroma polkrožni tlorisi.
(2) Strehe: naklon strehe je določen v PIP za posamično enoto urejanja. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, rjave, črne). Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Postavljanje naprav iz prejšnjega stavka ni dovoljeno direktno na zemljišče.
(3) Fasade se naj opleska v svetlih barvah. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki v prostoru delujejo izrazito moteče (npr. živo zelena, vijolična, turkizno modra ipd.). Fasade se lahko kombinirajo z lesom ali z drugim materialom (kot npr. vlaknocementne fasadne plošče).
(4) Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele (za objekti, medsoseske ograje) je lahko visoka do 1,80 m. Žične ograje okrog območij namenjenih varovanju (črpališča, ČN …) ali omejitvi gibanja (proizvodna cona, rekreacijska cona, otroška igrišča, šole, vrtci …) so lahko višine do 2,2 m. Ob rekreacijskih površinah se lahko postavljajo tudi višje zaščitne mreže, ki se z višino prilagodijo namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
20. člen
(parcelacija)
(1) Velikost in lega novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Lega in oblika gradbene parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.
(2) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 3 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(3) Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov navedeno v Prilogi 2 (Število zahtevanih parkirnih mest glede na vrsto objekta).
(4) Na območju stavbnih zemljišč, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN), se parcelacija izvaja v skladu z določili iz podrobnega izvedbenega akta.
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
21. člen
(postavitev in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo ustrezati vsem pogojem, ki so določeni s predpisi, ki urejajo gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. Lahko zgrajeni kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente.
(2) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti našteti iz skupine nezahtevnih objektov se lahko postavljajo na kmetijskih in gozdnih zemljiščih pod pogoji:
– če se poljska pot, gozdna cesta in gozdna vlaka, funkcionalno povezujejo in če gre na priključevanje na javno cesto ali pot,
– da se kmečka lopa, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojevke in gnojnice funkcionalno navezujejo na obstoječe zemljiške parcele kmečkega gospodarstva ali kmetijsko proizvodnjo (paša živine, vzgoja vrtnin, ipd.),
– na območju BT pod pogojem, da so objekti namenjen turistični dejavnosti,
– na območju ZD pod pogojem, da so objekti namenjeni osnovni dejavnosti, ki se nahaja na sosednjem stavbnem zemljišču oziroma sosednji namenski rabi in gre za funkcionalno zaokrožitev dejavnosti.
(3) Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani skladno z osnovnim objektom.
(4) Na enostavnih in nezahtevnih objektih so strehe lahko enokapne, ravne ali z manjšim naklonom.
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov v posameznih enotah urejanja
22. člen
(SJ 1 – centralni del občinskega središča)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SJ 1 so na območju stavbnih zemljišč v centralnem delu naselja Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim, družbenim in kulturnim dejavnostim ter bivanju z oznako podrobnejše namenske rabe CU, so dopustni posegi iz 17. člena, za naslednje vrste objektov:
– stanovanjske stavbe:
– eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic), pod pogojem, da je del objekta namenjen za javno funkcijo,
– več stanovanjske stavbe,
– stavbe za posebne družbene skupine;
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (razen sejemskih dvoran in bencinskih servisov),
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (razen športnih dvoran),
– druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) V enotah urejanja SJ 1 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SS dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 17. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– eno stanovanjske stavbe (razen počitniških hiš),
– več stanovanjske stavbe;
– nestanovanjske stavbe (pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije):
– gostinske in nastanitvene stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (samo stavbe za druge storitvene dejavnosti),
– druge nestanovanjske stavbe (samo kulturni spomeniki);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(3) V podenoti urejanja SJ1/1 s podrobno namensko rabo CD je dovoljena gradnja stavb za opravljanje verskih obredov in kulturne dediščine, ki se ne uporablja v druge namene. Dovoljenja je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov kot so lokalni cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeno inženirski objekti.
(4) V enoti urejanja se na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednje parcelne meje, razen v primeru gradnje v nizu, je 2,0 m. Odmik je lahko manjši, če je zagotovljena požarna varnost in vzdrževanje objekta ter soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Odmiki od enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v splošnih določbah tega odloka.
(3) Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Praviloma morajo biti objekti podolgovati. Pri stanovanjskih objektih so prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
(2) Višina objektov namenjenih javnim funkcijam se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti, to je do P+2+M, vendar ne smejo biti višji od obstoječih objektov. Objekti so lahko podkleteni.
(3) Višina eno in dvostanovanjskih objektov je lahko do P+1, Višina večstanovanjskih objektov pa so lahko višine do P+1+M. Višina se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v enoti urejanja. Objekti so lahko podkleteni.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov
(1) streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35-45°. Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico fasade in prilagojeno smeri slemen sosednjih objektov. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Pomožni objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice.
Kritina mora biti opečna ali v materialu, ki je po obliki in barvi podoben opeki. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Na ravnih strehah oziroma strehah z manjšim naklonom so dopustne druge vrste kritine v opečni, rjavi barvi. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.
(2) fasada: fasade morajo biti opleskane v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v drugem materialu kot na primer les, vlaknocementne plošče ipd. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki v prostoru delujejo izrazito moteče (npr. citronsko rumena, vijolična, turkizno modra ipd.) ter risanje okraskov in poševnin. Prepovedani so dodatki k objektom (večkotni/okrogli/polkrožni izzidki, stolpiči).
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,2 m.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
(5) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
(6) Objekti na posamezni parceli morajo biti medsebojno usklajeni glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Enota urejanja je v območju naselbinske dediščine – vas Sveti Jurij, kjer se varuje zgodovinski značaj naselja, njegovo naselbinsko zasnovo, odnose med grajeno strukturo in odprtim prostorom, prostorsko pomembne naravne prvine v naselju ter podobo naselja oziroma enote v prostoru. Ohranja se morfologija enote in prevladujoč stavbni tip.
(2) Ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
(3) Pri posegih v poti in ceste ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavbne dediščine. Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni dopustna. Upoštevati je potrebno tudi bravo fasade. Izvedba satelitskih anten in zunanjih klimatskih naprav na glavnih, obcestnih fasadah ni dopustna.
(4) V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka.
23. člen
(SJ 2, SJ 5, SJ 6, JA 3 – stanovanjska območja v občinskem središču)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja SJ 2, SJ 5, SJ 6 in JA 3 so na območju s podrobno namensko rabo SS (stanovanjske površine) in SSm (mešane stanovanjske površine) dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– stanovanjske stavbe:
– enostanovanjske stavbe,
– dvostanovanjske stavbe,
– večstanovanjske stavbe samo v enoti urejanja SJ5, v enoti urejanja SJ2 pa le rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječe večstanovanjske stavbe,
– stavbe za posebne družbene skupine;
– nestanovanjske stavbe pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža stanovanjske funkcije (izjemoma gostišča in penzioni):
– gostinske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: garažne stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe: kulturni spomeniki, druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene nikjer;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so osrednja območja centralnih dejavnosti, z oznako podrobne namenske rabe CU so dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste objektov:
– stanovanjske stavbe:
– stavbe za posebne družbene skupine;
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– poslovne in upravne stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (manjših dimenzij ali v kombinaciji z drugimi dejavnostmi),
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(3) Na območju s podrobno namensko CD ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC in PO, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
c) Pogoji glede velikosti
Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.
Višina stanovanjskih objektov je do P+M nad urejenim terenom, višina večstanovanjskih objektov je P+1+M, v primeru ravne streh P+2, pod pogojem, da ne presegajo višino obstoječih objektov v okolici. Objekti so lahko podkleteni.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov
(1) Tlorisna oblika objektov je pravokotna ali kvadratna ali lomljena v obliki črke L, T ali U. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki.
(2) Strehe so praviloma dvokapnice v naklonu od 30 do 45°, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.
(3) Fasade so opleskane v svetlih barvah, zemeljskih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Prepovedani so dodatki k objektom (večkotni/okrogli/polkrožni izzidki, stolpiči), uporaba signalnih barv ter risanje okraskov in poševnin.
(4) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
(6) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v enotI urejanja SJ 5 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(2) Enoti urejanja JA 3 in SJ 6, s podrobno namensko rabo SSm, je opredeljena kot II. stopnja varstva pred hrupom.
(3) V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka.
24. člen
(SJ 3 – osnovna šola)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SJ 3, kjer se nahaja osnovna šola, s podrobno namensko rabo CD, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 17. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– upravne in pisarniške stavbe,
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzeji in knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo),
– druge nestanovanjske stavbe (samo druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje; npr. prevzgojni domovi);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) V enoti urejanja SJ 3, kjer se nahaja šolsko igrišče s podrobno namensko rabo BC, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega posege iz 17. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– stavbe splošnega družbenega pomena (stavbe za kulturo in razvedrilo, športne dvorane;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik zahtevnih in manj zahtevnih objektov od sosednje parcelne meje, razen v primeru gradnje v nizu, je 2,0 m. Odmik je lahko manjši, če je zagotovljena požarna varnost in vzdrževanje objekta ter soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike.
(2) Višina objektov je največ štiri stanovanjske etaže nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov
(1) Streha: strehe na vseh objektih so lahko v poljubnem naklonu ali ravne s poljubno kritino.
(2) Fasada: sodobno oblikovanje fasade (steklo, fasadne plošče …). Možna je kombinacija različnih materialov ter na poudarkih objektov izrazitejše fasadne barve.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatnimi brežinami.
(4) Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje kričečih barv niso dovoljene. Višina ograje ob parcelni meji je 1,20 m, ob športnih kompleksih (igriščih) pa do 4,5 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
(5) Objekti na posamezni parceli morajo biti medsebojno usklajeni glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad.
(6) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka, ki se nanašajo na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
25. člen
(SJ 4 – pokopališče)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu za umrle, v enoti SJ 4, je na zemljiščih z oznako podrobne namenske rabe ZK možna postavitev spomenikov, spominskih obeležij, urbane opreme, ograje dostopne poti, potke ter pomožne infrastrukturne objekte in ostale gradbeno inženirske objekte, ki služijo dejavnosti na območju.
(2) Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CD je dopustna gradnja, rekonstrukcija in odstranitev mrliške vežice, gradbeno inženirskih objektov (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) in pomožnih objektov (nadstrešek, utrjeno dvorišče, ograja) pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, spomenikov in spominskih obeležij in urbane opreme.
(3) Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo PO je možna ureditev parkirišča za osebne avtomobile, ureditev javne razsvetljave in dopolnilna zasaditev ter gradnja gradbeno inženirskih objektov, razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Mrliško vežico se locira na mesto obstoječih oziroma na površini s podrobnejšo namensko rabo CD. Oblika in velikost objekta ter naklon strehe so poljubni.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
(3) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
(4) Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine na območju ZK se izvedejo s tlakovci, lahko so tudi peščene ali kamnite, območja parkirišč in CD pa s travnimi kockami, tlakovci, travnimi rešetkami ali v kombinaciji z asfaltom. Pri zasaditvi se uporabi avtohtona grmovna in drevesna vegetacija. Nadomestna ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele.
č) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka, ki se nanašajo na ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
26. člen
(BI 1, BO 1, ČA 1, DR 2, GR 1, JA 1, KU 1, SL 1, SL 3, SE 1, SE 2, ŽI 1, ŽI 2, SG 6, BL 5, BL 6 – podeželska naselja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja BI 1, BO 1, ČA 1, DR 2, GR 1, JA 1, KU 1, SL 1, SL 3, SE 1, ŽI 1, ŽI 2, BL 5, BL 6 in SG 6, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, so dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– stanovanjske stavbe:
– eno in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš);
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov),
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (do 200 m2),
– industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (samo dvorane za družabne prireditve),
– druge nestanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) V enotah urejanja B0 1, BL 5, DR 2, GR 1, SE 1 in SL 1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina, kapelice ipd.) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za:
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd),
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(3) V enoti urejanja BO 1 s podrobno namensko rabo CU (druga območja centralnih dejavnosti) je poleg dopustnih gradenj iz drugega odstavka tega člena dovoljenja tudi gradnja eno in dvostanovanjskih stavb.
(4) V enoti urejanja SL 3 s podrobno namensko rabo CD, je dovoljenja gradnja samo za verske objekte (kapelico) z zunanjo ureditvijo.
(5) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK v enotah urejanja BO 1, DR 2 in SE 1 so dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe:
– industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin),
– druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(6) V enoti urejanja SE 2, s podrobno namensko rabo PO (ostale prometne površine), je dovoljena samo gradnja parkirišč za poslovno obrtno dejavnost.
(7) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
(8) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K1 v enoti urejanja JA 1 in na območjih energetske infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe E v enoti urejanja SL 1, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske, obrtno/servisne in javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot, ki mora biti odmerjena.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje sistem zazidave, teren, obstoječi sistem zazidave in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1 m. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(3) Na območju s podrobno namensko rabo CD so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednjih zemljiščih, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali objekta.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.
(2) Višina stanovanjskih objektov je največ K+P+M, izjemoma K+P+1, če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Na objektih, ki so višine do P+1, pod streho ne sme biti kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere in višino talne vode.
Kmetijski silosi so lahko visoki do 10 m. Silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov
(1) Objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Tlorisna oblika objektov v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podolgovatega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v obliki črke L, T ali U. Prepovedani dodatki k vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno z opečno kritino oziroma opeki podobnem materialu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.
(3) Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu. Signalne (vijolične, turkizne, živo modre, živo rumene in zelene barve …) so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da se z nadvišavo terena na katerikoli način ne ogroža sosednjega zemljišča in da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.
(6) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
d) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) V vseh enotah urejanja še ni kanalizacije, zato se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi biološkimi greznicami ali manjšimi čistilnimi napravami.
(2) Gnoj in gnojnica na kmečkih gospodarstvih se zbira v ustreznih neprepustnih gnojiščih in gnojničnih jamah in se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla.
(3) Vse objekte, ki se preurejajo ali gradijo na novo, se priključi na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(4) Na vsaki parceli v enotah urejanja, ki so na nagnjenem terenu se uredi odvod meteornih voda. Odvod se izvede tako, da se prepreči erozija in plazljivost območja.
e) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja BO 1 je naravna vrednota Mariničova črna murva, v enoti urejanja ČA 1 pa naravna vrednota Bolečov hrast, zato se pri načrtovanju posegov v prostor v bližini upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravne vrednote. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala. Dopustno je le nujno vzdrževanje, ki se mora izvajati tako, da se ne zmanjša vitalnost in zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.
(2) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(3) Na delu območja enote urejanja DR 2, BI 1, ŽI 1 in ŽI 2, kjer so poplavna območja, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka.
27. člen
(GB 1, GL 1, GL 2, GL 3, GR 2, GR 3, DR 1, KR 1, KV 1, KO 1, MM 1, RV 1, RV 2, ST 1, ST 2, ST 3, SO 1, SG 1, SG 4, SG 5, TB 1 – slemenska podeželska naselja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja GB 1, GL 1, GL 2, GL 3, GR 2, GR 3, DR 1, KR 1, KV 1, KO 1, MM 1, RV 1, RV 2, ST 1, ST 2, SO 1, SG 1, SG 4 in SG 5 je na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine mešane gradnje počitniških hišic, vinogradniških objektov (vinskih kleti), stanovanjskih hiš in kmetijskih objektov, ki so namenjene bivanju, gospodarski vinogradniški in kmetijski dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– stanovanjske stavbe:
– eno in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš);
– nestanovanjske stavbe
– gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov),
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen bencinskih servisev, do 200 m2);
– industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin),
– druge nestanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) V enotah urejanja RV 1 in SO 1 na območju CD (druga območja centralnih dejavnosti) je dopustna gradnja vseh objektov navedenih v prvem odstavku tega člena pod pogojem, da v objektu prevladuje delež nestanovanjske dejavnosti.
(3) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe IK v enoti urejanja GR 2 so dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe:
– industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin),
– druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(4) V enoti urejanja ST3, s podrobnejšo namensko rabo IK, je dovoljena samo gradnja deponije za gnoj.
(5) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
(6) V enoti urejanja SO 1 je na območju namenske rabe ZD – druge zelene površine, dovoljena gradnja objektov prometne infrastrukture, cevovodov, komunikacijskih in elektroenergetski vodov. Upoštevajo se tudi splošni prostorski pogoji.
(7) V enoti urejanja SO 1 so še območja okoljske infrastrukture O, območja komunikacijske infrastrukture T in območje drugih kmetijskih površin K2. Za ta območja se upoštevajo splošni prostorski pogoji.
(8) V enoti urejanja TB 1 s podrobno namensko rabo A (razpršena poselitev) je dovoljena gradnja samo v kmetijske namene.
(b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija zazidave in tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli, pogojene z lego obstoječih objektov ob cesti. V strnjenih obcestnih nizih se bivalne objekte in vinogradniške objekte locira pravokotno na cestno gradbeno mejo oziroma pravokotno na višinske plastnice, znotraj gradbene meje, ki je ob cesti definirana z gradbeno linijo obstoječih objektov. Kmetijske ter nezahtevne in enostavne objekte se locira v notranjosti parcele.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 2,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje obstoječi sistem zazidave, teren, in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1 m. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest.
(2) Višina objektov je največ K+P+M, izjemoma K+ P+1, če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov
(1) Tlorisna oblika zahtevnih in manj zahtevnih objektov je pravokotna, lahko je lomljena v obliki črke L ali T. Prepovedani so dodatki k vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.
(2) Strehe so enakostranične dvokapnice, v naklonu 30 do 45 stopinj in krite z opečno kritino ali njej podobno kritino. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so obdelane z lesom, talni zidec je temen. Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Manjši nakloni strešin in ravne strehe so dopustne pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekti.
(3) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
(4) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni, pri turističnih objektih se uredi gramozirano ali tlakovano parkirišče. Asfalt ni dopusten.
(5) Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje na cestni strani ne sme presegati višine 1,20 m, znotraj parcelnih mej je lahko do 1,50 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno.
d) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi.
(2) V enoti urejanja veljajo še splošni prostorsko izvedbenih pogoji tega odloka.
28. člen
(SG 2 – centralni del naselja Stara Gora)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SG 2, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako podrobnejše namenske rabe SK, dopustne gradnje v skladu s 17. členom za vrste objektov:
– stanovanjske stavbe:
– eno in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hišic in vrstnih hiš);
– nestanovanjske stavbe
– gostinske stavbe (vse razen hotelov in motelov),
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (vse razen bencinskih servisev, do 200 m2),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (samo dvorane za družabne prireditve),
– industrijske stavbe in skladišča (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin),
– druge nestanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) Na območju CU je dopustna gradnja:
– stanovanjske stavbe:
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine;
– nestanovanjske stavbe
– gostinske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (vse razen bencinskih servisov),
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, knjižnica, muzej ipd.),
– druge nestanovanjske stavbe (razen nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1,
(3) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, trgovina, kapelice ipd.) z oznako podrobnejše namenske rabe CD v enotah urejanja iz 1. točke tega člena, so dopustni posegi za:
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– stavbe splošnega družbenega pomena (vse razen stavb za šport in stavb za zdravstveno oskrbo),
– druge nestanovanjske stavbe (vse razen nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(3) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe BT, ki so namenjene površinam za turizem, so dopustne gradnje:
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe,
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, (vse razen bencinskih servisev),
– stavbe splošnega družbenega pomena,
– druge nestanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(4) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe K2 (druga kmetijska zemljišča) je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1. Upoštevajo se tudi splošni prostorski pogoji tega odloka.
(5) Na območjih stavbnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
(6) Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako podrobnejše namenske rabe G (gozdna zemljišča) je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 ter gradnja peš poti in postavitev urbane opreme. Upoštevajo se tudi splošni prostorski pogoji tega odloka.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in se upošteva obstoječi koncept zazidave. Stanovanjske, obrtno/servisne in javne objekte se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Stanovanjske objekte se v notranjosti parcel lahko gradi le, če so v drugi vrsti že stanovanjski objekti in če je do parcele urejena javna dovozna pot, ki mora biti odmerjena.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m, lahko je manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča, če tako narekuje sistem zazidave, teren, obstoječi sistem zazidave in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi, vendar ne manjši od 1m. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Pogoji glede velikosti objektov
Višina stanovanjskih objektov je največ P+M, izjemoma P+1, če to dopušča zasnova naselja, kjer so sosednji objekti višjih gabaritov. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati vertikalni gabarit enote tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka. Objekti so lahko podkleteni, pri tem se upošteva terenske razmere.
č) Pogoji glede oblikovanja objektov
(1) Objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipiko območja. Tlorisna oblika objektov v vseh enotah urejanja iz 1. točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podolgovatega pravokotnega tlorisa. Oblika je lahko lomljena v obliki črke L, U ali T. Prepovedani dodatki k vsem vrstam objektov kot so večkotni izzidki, stolpiči, okrogli izzidki ipd.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni 30º do 45º, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in prilagojeno smeri slemena sosednjih objektov v opečni, rjavi in sivi barvi ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno z opečno kritino oziroma opeki podobnem materialu. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni, slemeni in kritinami. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno strešico in zidcem ob straneh.
(3) Fasade se opleska v svetle, zemeljske barve, lahko so delno obdelane v lesu. Signalne (vijolične, turkizne, živo modre, živo rumene in zelene barve …) so prepovedane, kakor tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah.
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv, zidovi in okrasne betonske ograje.
(5) Oblikovanje nadzemnih gradbeno inženirskih objektov je poljubno.
f) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
(1) Skoraj cela enota urejanja spada pod vplivno območje cerkve Sv. Duha. Za vsak poseg v enoto urejanja se mora pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) Za enoto urejanja veljajo še splošni pogoji tega odloka.
29. člen
(SJ 8, JA 4, ŽI 3 in ŽI 4 – območja proizvodnih dejavnosti v naseljih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enotah urejanja ŽI 3 in ŽI 4, na območjih gospodarskih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– gostinske stavbe (samo kot dopolnilna dejavnost),
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij,
– industrijske stavbe in skladišča,
– druge nestanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) V enoti urejanja SJ 8 so na območjih površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe IK, dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (samo pokrite tržnice),
– industrijske stavbe in skladišča (samo pokrite skladiščne površine ter specializirana skladišča),
– druge nestanovanjske stavbe (samo stavbe za rastlinsko predelavo in stavbe za spravilo pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(3) V enoti urejanje JA 4, na območjih gospodarskih površin z oznako podrobnejše namenske rabe IG so dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
Objekt se mora postaviti v notranjost parcele. Ob cesti se uredijo parkirišča in ostale površine za manevriranje. Utrjene površine se izvedejo s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, travnimi rešetkami in v kombinaciji z asfaltom (dovozne poti). Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. Na celotno površino se zagotovi vsaj 20 % zelenih površin vključno z vegetacijo na parkirišču. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja je potrebna izdelava krajinskega načrta, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt.
(4) Na območjih stavbnih zemljišč v enoti urejanja ŽI 3 in ŽI 4 z oznako podrobnejše namenske rabe PC, se upoštevajo splošni prostorski pogoji tega odloka.
(5) V enoti urjenja SJ 8 se obstoječi stanovanjski objekt lahko rekonstruira, dozida in nadzida po obstoječi obliki in namembnosti.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je prilagojena funkciji dejavnosti, strehe v naklonu ali ravne, kritina je poljubna.
(2) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 4,0 m. Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo varnost pred požarom, da omogočajo intervencijo v notranjost parcele in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Novi objekti morajo zagotavljati ustrezno osončenost sosednje parcele. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov gospodarske javne infrastrukture na predmetnem zemljišču.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena tako, da grmovna in drevesna vegetacija v čim večji zakriva fasade objektov.
(4) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se prednostno izvedejo podzemno.
(5) Urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino.
(6) Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, travnimi rešetkami, in v kombinaciji z asfaltom (dovozne poti). Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območju izvedenih hidromelioracij v enotah SJ 8 in ŽI 4 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke, ki se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(2) Za vse enote urejanja veljajo še splošni pogoji tega odloka.
d) pogoji glede varovanja zdravja ljudi
Stanovanjskim objektom v bližini gospodarske cone je treba zagotoviti protihrupno zaščito, če so mejne vrednosti kazalcev hrupa ob teh objektih zaradi dejavnosti v gospodarski coni prekomerne.
30. člen
(SL 2 – rekreacijske površine, igrišča)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) V enoti urejanja SL 2, na območju športnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe BC, so dopustni posegi iz 17. člena tega odloka za objekte:
– nestanovanjske stavbe:
– športne dvorane (klubski objekti, slačilnica s sanitarijami, garderobe, skupnimi prostori, shrambe),
– točilnice pod pogojem, da njihov delež ne presega deleža objekta namenjenega športni dejavnosti;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (samo objekti za šport, rekreacijo, turizem in drugi objekti za prosti čas);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) V enoti urejanja SL 2, na območjih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe ZS, je dovoljena dograditev ali novogradnjo objektov iz 1. odstavka tega člena, če gre za zaokrožitev obstoječega funkcionalnega zemljišča ali dejavnosti. Dopustni so tudi posegi iz 17. člena za nezahtevne in enostavne objekte iz priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Objekt naj bo pritličen oziroma je po potrebi največ P+M in je lahko tudi v montažni ali tipski izvedbi.
(2) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Oblika in obdelava pomožnih objektov je poljubna.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta in mora biti ozelenjena. Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče.
(4) Gradbeno inženirski objekti (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) se izvedejo podzemno. Uredi se lahko razsvetljava območja oziroma igrišča.
(5) Varovalna ograja je lahko višine do 4,5 m, ograja ob parcelni meji pa do 1,2 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnatno živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje kričečih barv niso dovoljene. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
3. Prostorsko izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
31. člen
(SJ 7, JA 2, BL 1, BL 2, BL 3, BL 4, GR 4, EU 5 – območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) V enotah urejanja SJ 7, JA 2, GR 4 in EU 5 je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. Do uveljavitve le-teh niso dopustni nobeni posegi razen, če ni s tem odlokom določeno drugače.
(2) Območje urejanja BL 1, BL 2, BL 3 in BL 4 se ureja z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Blaguško jezero, Uradni list RS, št. 51/13.
(3) Če ni z usmeritvami za posamezni OPPN določeno drugače, so na območjih, kjer je predvidena izdelava OPPN, do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje, rekonstrukcija, nadzidave in dozidave in odstranitev obstoječih objektov,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte in naprave (legalizacija), zgrajene pred sprejetjem tega akta in ki so v skladu s predvideno namembnostjo OPPN-ja,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov ob obstoječih objektih iz Priloge 1 za namensko rabo, ki je predvidena za posamezno območje OPPN,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov, ki so v skladu s predvideno namembnostjo OPPN-ja,
– gradnja infrastrukture za potrebe priključevanja obstoječih objektov,
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev,
– parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN),
– dostopne ceste do obstoječih objektov ter objektov ob OPPN,
– vodnogospodarske ureditve,
– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– nujni sanacijski ukrepi.
a) pogoji glede namembnosti območja:
Pri izdelavi občinskih podrobnih prostorskih načrtov se po posameznih enotah urejanja upoštevajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in oblikovanja območij:
– v enoti urejanja GR 4, s podrobno namensko rabo proizvodnih dejavnosti z oznako IG, so zemljišča namenjena gospodarski coni za obrtne, skladiščne, prometne in poslovne dejavnosti. Agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na okolje, niso dopustne. Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta je na območju nezazidanih gradbenih parcelah možna postavitev začasnih objektov. Na strani proti naselju Grabonoš in na stran avtoceste se mora zagotoviti zeleni pas. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevnino. Na celotno površino se zagotovi 20 % zelenih površin vključno vegetacijo na parkirišču. Ob pridobitvi gradbenega dovoljenja se izdela tudi krajinski načrt, ki ga izdela pooblaščen krajinski arhitekt. Investitorji objektov morajo glede na občutljivost posameznih dejavnostih načrtovati pasivno protihrupno zaščito v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah. Maksimalna višina objektov je P+2.
– v enotah urejanja SJ 7 in JA 2 so zemljišča namenjena za individualno stanovanjsko gradnjo – SS s pripadajočimi servisnimi dejavnostmi. Parcelacija naj bo pravokotna na dovozno cesto. Oblika objektov je podolžna, lahko lomljena v črki L ali T. Prepovedani so večkotni, okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Strehe na objektih morajo imeti enakostranične dvokapnice, v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta v opečni, rjavi in sivi barvi. Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na pomožnih objektih. Pomožni objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt.
Višina objektov je največ P+1.
– v enoti urejanja EU 5 so površine namenjen za ureditev rekreacijsko turističnih površin z podrobno namensko rabo ZS. Gradnja objektov ni dovoljena, vključno z enostavnimi. Prav tako ni dovoljeno zviševanje nivoja terena. Prepovedano je spreminjanje vegetacije, vodnih razmer reke Ščavnice ter rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vpliva na rastline in živali. Dovoljena je gradnja oziroma postavitev urbane opreme.
b) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enoti urejanja GR 4, so bile v sklopu gradnje avtoceste že opravljene arheološke raziskave. Varujejo se arheološke plasti in morebitne še ohranjene, a na površini ne več vidne strukture. Območje se mora urejati tako, da se priobalno zemljišče ohranja tako kot pufrska cona brez objektov in poti, v strugo potoka se ne sme posegati.
(2) V enoti urejanja BL 1 in BL 3, kjer je opredeljena podrobna namenska raba BT, ter v enoti urejanja BL 2, s podrobno namensko rabo SS, se opredeli II. območja varstva pred hrupom.
(3) Za enote urejanja veljajo še splošni pogoji iz tega odloka.
4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih krajine
32. člen
(EU 2, EU 3, EU 4, EU 7 – odprta krajina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Enota urejanja EU 2, EU 3, EU 4, in EU 7 je območje krajine, namenjeno kmetijski in gozdni dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se deli na najboljša kmetijska zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe K1, ostala kmetijska zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe K2, na gozdna zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe G, na vodna zemljišča, z oznako podrobne namenske rabe VC, na zemljišča vodne infrastrukture z oznako podrobne namenske rabe VI, na površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo z oznako podrobne namenske rabe IK, na površine cest, z oznako podrobne namenske rabe PC, na območja okoljske infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe O in na območja komunikacijske infrastrukture, z oznako podrobne namenske rabe T, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. Del krajine je tudi razpršena poselitev, z oznako podrobnejše namenske rabe A in tudi posamični objekti brez določene stavbne parcele (razpršena gradnja). Pogoji za posege na namenski rabi A so določeni v 33. členu tega odloka.
(2) Na kmetijskih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe, brez spremembe namenske rabe, dopustni posegi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve):
– na K1 in K2:
– agrarne operacije,
– pomožni kmetijski objekti opredeljeni v Prilogi 1 in opore za mreže proti toči (le v kmetijske namene),
– gradbeno inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi (iz skupine 221) ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja (iz skupine 222),
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rekonstrukcije lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste,
– pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toč, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža,
– začasni objekti iz Priloge 1.
– ostali posegi:
– rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh ter
– posegi iz Priloge 1 (nezahtevni in enostavni objekti).
(3) Za oblikovanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov se smiselno uporabijo PIP-i, ki veljajo za območje razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A.
(4) Na kmetijskih zemljiščih, ki so tudi poplavna območja, so posegi dopustni ob pogoju, da nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in da se s posegi ne povečuje poplavna ogroženost sosednjih območij.
(5) V enotah urejanja EU 2, EU 3, EU 4 in EU 7 je dopustno dodatno izvajanje lokalnih kmetijskih operacij (namakanje, agrooperacije, komasacije) za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo.
(6) V enotah urejanja, kjer so na kmetijskih zemljiščih izvedene kmetijske operacije za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo, se poleg dopustnih posegov iz 2. točke tega člena vzdržuje in obnavlja drenažni sistem in osnovna odvodnja s kmetijskih zemljišč. Na območju izvedenih kmetijskih operacij se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme in jarke ter se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.
(7) Gradbeno inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo ali so predvidene po kmetijskih zemljiščih, se umešča tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih, v čim krajšem poteku in po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin, po robovih parcelnih mej, ob cestnem svetu, med gozdno mejo in njivo in v času izven rasne sezone ter se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Linijske gradbeno inženirske objekte se izvede v zemeljski izvedbi pod enakimi pogoji iz prejšnjega stavka. Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in neprometne signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi. Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se po opustitvi objekta poruši, zemljišče se vzpostavi v prvotno stanje.
(8) Na gozdnih zemljiščih, z oznako podrobne namenske rabe G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, je poleg primarne rabe dopustna gradnja naslednjih vrst objektov v velikosti in pogojih kot so navedeni v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost:
– gradbeno inženirski objekti razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203; objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča,
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih, gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot so paintbol, adrenalinski park, ipd. in začasni objekti,
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(9) Na območjih prometne infrastrukture in pripadajočih varovalnih pasovih, ki so namenjeni za promet, z oznako podrobnejše namenske rabe PC je dopustna gradnja, rekonstrukcija in tekoča vzdrževalna dela prometnih površin, parkirišč, avtobusnih postajališč, kolesarskih in peš površin ter gradnja, rekonstrukcija, odstranitev podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge gospodarske javne infrastrukture. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(10) Na območjih celinskih vodnih zemljišč, z oznako podrobne namenske rabe VC, na območjih vodne infrastrukture s podrobno namensko rabo VI in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustni dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah. Možni so posegi, ki zajemajo gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve:
– objekti gospodarske javne infrastrukture in objekti, potrebni za rabo in varstvo voda,
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,
– objekti, namenjeni obrambi države ter zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(11) Na območju okoljske infrastrukture, razen v podenoti EU 4/1, namenjene za izvajanje gospodarske javne službe s področja oskrbe prebivalstva s pitno vodo in s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako podrobne namenske rabe O, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vodohranov in drugih objektov, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov: objekti transportne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti. Na območju komunalne čistilne naprave, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se poveča ali posodobi kapaciteta naprave. Dopustna je tudi gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, kot je opredeljeno v Prilogi 1. Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov. Na območju okoljske infrastrukture je dopustna zasaditev drevja, grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabijo listavci. Območja se lahko ogradijo z mrežno ali podobno ograjo višine do 2 m.
(12) V podenoti EU 4/1, s podrobno namensko rabo O, ki leži v poplavnem območju, ni dovoljena gradnja objektov.
(13) Na območjih površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe IK so dopustne gradnje v skladu z 17. členom za vrste objektov:
– nestanovanjske stavbe:
– industrijske stavbe (vse razen tovarn in rezervoarje za nafto in plin),
– druge nestanovanjske stavbe (samo nestanovanjske kmetijske stavbe);
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
b) pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje ob obstoječih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij, pri gradnji se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se sanira. Linijske gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se praviloma izvede podzemno.
c) pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V enotah urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 je več enot kulturne dediščine. Na objektih so dopustni posegi v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. Varuje se tlorisna in višinska zasnova objektov, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.
(2) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(3) Na območju naravnih vrednot, so dopustne le vodnogospodarske ureditve, ki se izvajajo sonaravno in tako, da se ne ogrozi obstoj naravne vrednote: ne spreminjajo se količina vode, hitrost pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka. Poseg v obrežno vegetacijo je dopusten le zaradi vzdrževalnih del in čiščenja, pri čemer se bistveno ne spremenijo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Kakršni koli drugi posegi morajo biti usklajeni z naravovarstveno službo in pridobiti ustrezna soglasja.
(4) V enoti urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva tudi usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah za Občinski prostorski načrta Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (ZRSVN, OE Maribor, marec 2009).
(5) Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven varovanih območij. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Spodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja obmejke, živice, gozdne otoke. Pri dopolnilni zasaditvi se uporabijo avtohtone vrste vegetacije.
(6) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (EPO, Natura). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(7) Regulirane vodotoke se vzdržuje tako, da se omogoči obnovo naravnih procesov in izboljšuje njihovo hidromorfološko stanje.
(8) Na delih območja enote urejanja EU 2, EU 3 in EU 4, so tudi poplavna območja, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(9) Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v posameznih enotah urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke.
(10) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji tega odloka.
33. člen
(razpršena poselitev in razpršena gradnja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe A, v enotah urejanja EU 2, EU 3 in EU 4 so dopustni posegi iz 17. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe:
– eno in dvo stanovanjske stavbe (razen počitniških hiš in vrstnih hiš);
– nestanovanjske stavbe:
– gostinske stavbe za dopolnilne kmetijske dejavnosti (vse razen hotelov in motelov),
– trgovske stavbe (za prodajo izdelkov iz dopolnilne kmetijske dejavnosti) in druge stavbe za storitvene dejavnosti; oboje do 200 m2,
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij (samo garaže),
– industrijske stavbe (samo obrtne delavnice kot so mizarske in avtomehanične, delavnice za namen dopolnilne dejavnosti na kmetiji, manjši proizvodni objekti kot so pivovarne, pekarne in podobno ter silosi, hladilnice in pokrite skladiščne površine),
– druge nestanovanjske stavbe;
– gradbeno inženirski objekti:
– objekti prometne infrastrukture,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– industrijski gradbeni objekti (samo energetski objekti kot so kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov),
– drugi gradbeno inženirski objekti (vse razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov);
– nezahtevni in enostavni objekti: glej Prilogo 1.
(2) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja, je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih posegov se smiselno uporabljajo prostorsko izvedbeni pogoji glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot je določeno za območje razpršene poselitve z oznako podrobne namenske rabe A v Prilogi 1.
(3) Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se za zgrajene objekte upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, kot je določeno za razpršeno poselitev z oznako podrobne namenske rabe A in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Smiselno se za območja razpršene gradnje upoštevajo tudi skupni prostorsko izvedbeni pogoji.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte v območjih razpršene poselitve se locira v okviru stavbnega zemljišča, s podrobno namensko rabo A. Pri tem se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli in predpisani odmiki od kategoriziranih cest. Pri oblikovanju, velikosti se upošteva urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja. Objekti morajo biti oblikovno poenoteni.
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, lahko tudi s slamnato kritino. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m) s poljubno vrsto kritine. Ti objekti morajo biti oblikovani in obdelani podobno kot osnovni objekt. Ravne strehe so možne tudi na stanovanjskih objektih, pod pogojem, da njen delež ne presega deleža dvokapne strehe in da ne presega slemena dvokapnice. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico strešine. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb na gričevnatem delu naselja naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Strehe so lahko tudi ozelenjene. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren so objekti lahko tudi delno vkopani v pobočje, lahko so z ozelenjeno streho in obvezno spojeni z okoliškim reliefom.
(3) Fasade se opleska v svetlih in zemeljskih barvah. Kričeče in žive barve, kakor tudi risanje okraskov in poševnin na fasadah je prepovedano. Letve lesenih oblog morajo biti pravokotne. Prepovedani so večkotni (razen pravokotni) ali okrogli ter polkrožni tlorisi in izzidki. Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcele mora biti ozelenjen. Pri zasaditvi se uporablja avtohtono drevnino in ekstenzivno sadno drevje.
34. člen
(EU 1-DPA, EU 6-DPA – državni prostorski načrti)
V območju enote urejanja EU 1- DPA in EU 6 – DPA je na območju avtoceste, ki so območja prometnih površin, dopustni posegi, ki so določeni v Uredbi o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Cogetinci–Vučja vas (Uradni list RS, št. 93/01) in drugi posegi v skladu z veljavno zakonodajo.
35. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji za obstoječe objekte)
(1) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt grajenega pred sprejetjem tega odloka (legalizacija) in rekonstrukciji se lahko ohrani lega in oblika objekta, če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in bistveno ne odstopajo od pogojev v odloku.
(2) Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava v obstoječih odmikih v soglasju s sosedom.
(3) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, vodovodni stolpi in podobni gradbeni inženirski objekti se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega odloka), strehe so poljubnih oblik, naklonov in kritino.
5. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
36. člen
(splošni pogoji za gradnjo in urejanje GJI)
(1) Gradbene posege v vseh prostorskih enotah naselij se izvede le na opremljenih zemljiščih z zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na zemljiščih, kjer je gradnja infrastrukture predvidena. Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če nestanovanjska stavba glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo, električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v območjih naselij prednostno izvede podzemno, v odprtem prostoru pa lahko zračno. Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi in odmiki od ostalih struktur v prostoru.
(3) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarska javna infrastruktura načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.
(4) Za gradnjo v varovalnem koridorju GJI je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.
(5) Oblikovanje gradbenih inženirskih objektov in naprav se prilagodi namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran, stolpne antene, silosi ipd) mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije.
37. člen
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
Oskrba s pitno vodo
(1) Oskrba objektov s pitno vodo se izvede v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma veljavnim predpisom, ki ureja to področje. Na območjih, kjer je zagotovljena javna vodooskrba, je priključitev na javni vodovod obvezna. Na območjih, kjer je javna vodooskrba predvidena, je obvezna priključitev na javni vodovod, ko je le ta omogočena. Če priključitev objektov na vododovodno omrežje zaradi fizičnih ali drugih ovir (kot npr. prevelika razdalja) ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvede v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za območje Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, oziroma z drugim veljavnim dokumentom ali predpisom, ki ureja to področje. Na območjih aglomeracij, kjer je predvidena izgradnja javne kanalizacije, je priključitev na javno kanalizacijo, ko je le ta omogočena, obvezna.
(2) V enotah urejanja, kjer še ni kanalizacije, se odvod komunalnih odplak reši z individualnimi ali skupinskimi biološkimi greznicami ali manjšimi čistilnimi napravami.
(3) Odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih voda se za objekte, ki proizvajajo tovrstno odpadno vodo se rešuje ločeno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja ali z OPPN, tam kjer je izdelava OPPN predvidena.
(4) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod s strešin in utrjenih površin. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Padavinske vode se ponika po lastnih zemljiščih, če to ni mogoče pa po drugih zemljiščih ob predhodni pridobitvi soglasja lastnika teh zemljišč. Odvajanje v površinske odvodnike je dovoljeno le pod pogoji in po predhodni pridobitvi soglasja lastnika, oziroma upravljavca površinskega odvodnika. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev olj. Zbiranje in odvod meteornih vod v gričevnatem delu občine se izvede na način, ki ne povzroča erozije in plazljivosti območja, v nasprotnem primeru investitor odgovarja za nastalo škodo in jo je dolžan sanirati. V teh območjih se pred izdelavo projektov za gradnjo objektov in izvedbo drugih posegov v prostor izdela geološko geomehansko poročilo in po potrebi ustrezne projekte za sanacijo širšega območja.
(5) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno. Gnoj, gnojnica ali gnojevka na kmečkih gospodarstvih se zbira v ustreznih neprepustnih gnojiščih in zbiralnikih gnojnice ali gnojevke, brez odtoka, ki morajo biti načrtovani v skladu z veljavnimi predpisi. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi.
Zbiranje, odstranjevanje, prevoz in predelava odpadkov
(1) Zbiranje, odstranjevanje, prevoz in predelava odpadkov komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja s strani občine izbran izvajalec. Dovoljeno je kompostiranje lastnih organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja v skladu s predpisi. Potrebna je sanacija nelegalnih odlagališč odpadkov, ki jih je v občini 14.
Oskrba z energijo
(1) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Nove in nadomestne električne vode in priključke se v odprtem prostoru lahko izvede zračno, v naseljih pa tudi zemeljsko. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(2) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(3) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav.
(4) Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor, ki znaša na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje;
– 40 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV,
– 10 m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV,
– 15 m za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV,
– 3 m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV,
– 10 m za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV,
– 1 m za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV,
– 1,5 m za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV,
– za razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti.
V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa je treba pridobiti tudi njegovo soglasje.
(5) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem toplotne črpalke, energijo biomase in sončno energijo. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi lesne biomase in odpadkov iz kmetijstva.
(6) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Telekomunikacijsko omrežje
(1) Pri prostorskem urejanju se upošteva obstoječe trase obstoječega TK omrežja. V primeru premestitve TK naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo TK omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec TK omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca TK omrežja in naprav.
(2) Telekomunikacijske antene in oddajnike se lahko locira v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov razen ob soglasju kulturnovarstvene službe.
(3) Postavitev baznih postaj vključno s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna v enotah urejanja z namensko rabo IG, O, E, PO, PC, K1, K2, G in T v soglasju z lastnikom parcele. Znotraj stavnih zemljišč z namensko rabo SS, SK, SP, CD, CU, BT, BC, ZS in A je možna postavitev baznih postaj, razen antenskih stolpov, v/na nestanovanjskih stavbah prav tako v soglasju z lastnikom objekta. V vseh enotah urejanja je postavitev možna pod pogoji zakonodaje, ki ureja to področje ter določili tega odloka. Bazne postaje je možno umeščati v prostor ob soglasju pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(4) Za zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za umestitev bazne postaje na antenskih stebrih je potrebna okoljska presoja tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(5) Oblikovanje objektov mobilne telefonije naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objekta pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni.
(6) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega za gozdove.
(7) Objektov mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov in otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave in njihove varovalne pasove.
(8) Kadar je v EUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje, nameščena obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje ali je izvedena v skladu z predpisi o graditvi, je za čas gradnje dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim stolpom. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma njeno postavitev uskladi z določili tega odloka.
Plinovodno omrežje
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(3) Dopustna je postavitev rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Manjši odmik je mogoč le, če je skladen z navedenim predpisom in če je bilo pred začetkom gradnje pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
Cestno omrežje
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
(2) Površine cest (PC) so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov in urejanje obcestnega zelenja so dopustni tudi izven površin cest.
(3) Ob državnih cestah in občinskih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor znotraj varovalnih pasov javnih državnih in občinskih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
(4) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocesti 40 m,
– pri glavni cesti 25 m,
– pri regionalni cesti 15 m,
– pri državni kolesarski poti 5 m.
(5) Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran občinske ceste širok:
– pri lokalni cesti 8 m,
– pri javni poti 6 m,
– pri javni poti za kolesarje 3 m.
(6) Pri načrtovanju, rekonstrukciji in vzdrževalnih delih se mora zagotoviti:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometna na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(7) Na območju avtoceste se upošteva Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Cogetinci–Vučja vas (Uradni list RS, št. 93/01. Avtocesti je določen varovalni pas, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Vse posege v varovalni pas, avtoceste je možno izvajati le po prehodnem soglasju upravljavca avtoceste. Posegi v varovalni pas avtoceste ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. V varovalnem pasu se ne načrtuje stanovanjskih objektov in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. V varovalnem pasu avtoceste za katerokoli dejavnost reklamiranje v kakršni koli obliki ni dovoljeno.
(8) Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledice obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te.
Gradnja in urejanje parkirnih mest
(1) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnost objekta pri izračunu parkirnih mest (v nadaljevanju PM) upošteva minimalno število PM, prikazano v Prilogi 2 (število zahtevanih PM po vrstah objektov).
(2) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) ni, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:
– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali
– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
– na javnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta h kateremu pripadajo.
(3) Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5 % vseh parkirnih mest pri objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM. Parkirišča za tovorna vozila so v centralnem delu, turističnem, rekreacijskem in stanovanjskem delu izrecno prepovedana.
6. Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
38. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Gornja Radgona (Uradni objave Pomurskih občin, št. 2/91, Uradni list RS, št. 64/10, 62/11) ter evidentirana v registru kulturne dediščina na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem.
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5)  Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturno varstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v tem odloku.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(12) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloga ali drugih predpisov.
(13) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(14) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(15) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(16) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
39. člen
(ohranjanje narave)
(1) V območju občine sta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04), razglašeni ekološko pomembno območje Grabonoš in ekološko pomembno območje Stanetinski in Kupetinski potok in z Uredbo o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03) naslednje naravne vrednote: Slugova gledičija, Zlume-gorski brest, Belečov hrast, Vrbnjakov bor, Korošakova hruška, Mariničova murva, Sovjak-bukev, Ščavnica-stara struga in Zamudove smreke. V območju občine je tudi novo predlagana naravna vrednota Ščavnica-koridor vidre in območje pričakovanih naravnih vrednot Slovenske Gorice, ki pa še nista določeni.
V območju občine sta tudi dela posebnega varstvenega območja Natura 2000. To je gozdna površina južno od Grabonoša – posebno ohranitveno območje: Grabonoš (POO – koda SI3000228) in območje ob Stanetinskem in Kupetinskem potoku – posebno ohranitveno območje Stanetinski in Kupetinski potok (POO, pPOO – koda SI3000069), ki sta določena z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Uradni list RS, št. 33/13).
(2) Severni del občine, ki sega v vinorodne gorice, je predlagan za zavarovanje kot Krajinski park Radenska Kapela. Območje še ni zavarovano in je v spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine predlagano za zavarovanje kot obvezno republiško izhodišče.
40. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz predpisov, ki varujejo vodne vire v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
41. člen
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da:
– ne bodo dodatno obremenjevala okolja,
– ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih,
– ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice ipd.,
– uporabniki teh ureditev ne bodo povzročali škode na kmetijskih kulturah.
(2) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo občinskega prostorskega načrta ali z drugim veljavnim postopkom, ki ga opredeljuje področna zakonodaja.
42. člen
(varstvo gozdov)
(1) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe planskega akta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,50 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje ZGS.
(3) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo le v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialni funkciji skladno rabo gozda.
(4) Drevje se lahko poseka le po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(5) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju gozdov je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.
(6) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje ZGS, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(7) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi ZGS v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(8) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki še niso opredeljena kot gozd, kar pomeni, da niso vključena v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja za krčitev gozda.
(9) Ohraniti je treba vse obstoječe gozdne prometnice, ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
(10) Zagotoviti je treba ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami. V primeru postavitve ograj, zaokrožitve njivskih površin in preurejanja vinogradov, ki bi prekinile dostop do gozda, se lastnikom mora omogoči dostop do gozda, če dostop ni možen po lastnem zemljišču.
(11) Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje.
(12) Pri novogradnjah naj znaša odmik novo zgrajenih objektov od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino. V kolikor to ni možno, investitor nosi vso materialno in nematerialno odgovornost v primeru pada drevesa, oziroma njegovih delov na parcelo oziroma zgrajene objekte.
(13) Za divja odlagališča odpadkov v gozdu, v kolikor ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja.
(14) Sečnje drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti, se lahko izvaja izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta.
(15) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kje je obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
(16) Ohranjati gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih gospodarimo posamično ali skupinsko prebiralno ter zagotavljamo naravno pestrost.
(17) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno tako oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.
43. člen
(varstvo površinskih voda)
(1) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Ščavnici, ki je vodotok 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih vodotokih 2. reda (Blaguški potok, Lipnica, Dragotinski potok, Grabonoški potok, Turja, Pinkava in ostali manjši vodotoki) pa 5,0 m. Zunaj območij naselij sega zunanja meja priobalnega zemljišča 40,0 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določajo predpisi o vodah.
(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(3) Za varstvo in izboljšanje stanja površinskih in podzemnih voda je v občini na območju občinskega središča (Sveti Jurij ob Ščavnici, Jamna, Biserjane) načrtovano sistematsko odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Na območjih kjer ni predvidena izgradnja kanalizacije, se načrtujejo mali individualni ali skupinski sistemi za zbiranje in čiščenje komunalnih voda (rastlinske ali biološke čistilne naprave).
Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in reciklažo nekaterih ločeno zbranih snovi.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z 201. členom ZV-11 velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija in sprememba namembnosti, če se s tem ne povečuje poplavna in erozijska ogroženost, se ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in če s z rekonstrukcijo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(5) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno izdelati hidrološko hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka.
(6) Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V nasprotnem primeru investitor odgovarja za nastalo škodo in jo je dolžan sanirati.
44. člen
(varstvo vodnih virov)
Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz državnih ali občinskih predpisov.
45. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegov v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Na poplavnih območjih, območjih visoke podtalnice, zemeljskih plazov in erozij je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenjem njegove materialne dobrine.
(4) Na gričevnatem delu občine se na plazljivih, plazovitih in erozijskih območjih ne načrtuje ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Pri posegih na teh območjih in v njihovi bližini, ki so bila že sanirana ali so potencialno plazljiva, se v projektni dokumentaciji preveri nosilnost tal. Gradnja na pobočjih z naklonom 20 stopinj in več je možna ob predhodnih geoloških raziskavah, na podlagi katerih se določi način temeljenja ter izvede stabilnostne analize pobočja. Uredi se odvodnjavanje vseh objektov in okolice ter podtalnih in zalednih vod.
(5) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za spodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.
(6) Pri gradnji požarno zahtevnih objektov se v projektni dokumentaciji izdela oceno požarne ogroženosti za objekte, ki jih določa predpis o požarni ogroženosti.
(7) Zagotoviti je treba potrebne odmike od meje parcel in med objekti oziroma načrtovati ustrezne protipožarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte, zadostno količino vode za gašenje ter zagotoviti ustrezne vire vode za gašenje, površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(8) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu “zasnova požarne varnosti”, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu “študija požarne varnosti”. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(9) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(10) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.
46. člen
(obrambne potrebe)
Na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici ni objektov ali naprav za obrambne zadeve, zato posebni pogoji za obrambo niso definirani.
7. Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
47. člen
(varovanje zdravja)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v objekte z javno funkcijo, prometne površine in dovozi do objektov s poslovnimi funkcijami morajo omogočiti dostop invalidnim osebam, zagotovi se tudi parkiranje vozil invalidnih oseb.
(3) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin in so v stiku s podzemno vodo.
48. člen
(varstvo zraka)
Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dovoljeno umeščati le v gospodarske ali industrijske cone, kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
49. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po posamezni osnovni oziroma podrobni namenski rabi prostora.
(2) Na mirnih območjih na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja naselij na zavarovanem območju ter območji cest v širini 1000 m od sredine pomembne ceste, območja prometne infrastrukture, območja gozdov na površinah za izvajanje gozdarske dejavnosti, na območjih za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter območjih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na območjih naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje s podrobno namensko rabo SS, SB, SP in BT, ke v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena III.stopnja varstva pred hrupom. Izjema so enote urejanja BL 1 in BL 2 s podrobno namensko rabo BT, enota urejanja BL 2 s podrobno namensko rabo SS in enota urejanja JA 3 s podrobno namensko rabo SS, ki so opredeljena kot II. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Na območjih poselitve, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in površin podeželskega naselja (SK), mešanih stanovanjskih območjih (SSm), območju centralnih dejavnosti (C), območju športnih centrov BC, območju zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A) določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Na območjih naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, za območja proizvodnih dejavnosti (I) določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E) in območja okoljske infrastrukture (O) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Za območja voda, se za vse površine, razen površin vodne infrastrukture in površinah na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(9) Meje med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom sovpadajo z mejami opredeljene namenske rabe posameznih enot in podenot urejanja prostora.
(10) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se na območjih med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom lahko s tehničnimi ali konstrukcijskimi ukrepi varstva pred hrupom zagotovi, da vrednosti kazalcev hrupa na objektih z varovanimi prostori oziroma območjih s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom ne bodo presežene.
(11) Ne glede na določila tega člena je za izvajanje nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami hrup lahko večji.
50. člen
(osončenost in svetlobno onesnaženje)
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave (najkasneje do 31. decembra 2016).
(2) Na celotnem območju Občine Sveti Jurij je potrebno zmanjšati porabo električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjšanju svetlobnega onesnaženja, in sicer z:
– dosledno zamenjavo vseh obstoječih svetilk razsvetljave, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %,
– uvedbo časovnih intervalov osvetlitve (npr. izklop posameznih svetilk (vsaka druga) na javno manj obremenjenih območij javnih površin in sicer glede na obremenitev površin),
– zamenjava obstoječih sijalk z varčnimi sijalkami.
(3) Dosledno upoštevanje načina osvetljevanja, ki jih predpisujejo predpisi za posamezna območja osvetlitve (razsvetljava proizvodnega objekta, razsvetljava poslovne stavbe, razsvetljava objektov za oglaševanje ...).
(4) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:
Okoljsko območje
Osvetljenost
od sončnega zahoda do 24. ure
Osvetljenost
od 24. ure do sončnega vzhoda
 
območje, ki je s predpisom
določeno kot naravna
vrednota
2 lx
0 lx
1 lx (samo za osvetljenost
zaradi razsvetljave javne
površine)
naselje, ki ni mesto
5 lx
1 lx
mesto
10 lx
2 lx
območja visoke nočne
dejavnosti v mestih z več
kot 20 000 prebivalci*
 
25 lx
 
5 lx
* Območje visoke nočne dejavnosti je območje, na katerem vsaj polovico časa od sončnega zahoda do sončnega vzhoda potekajo dejavnosti javnega preživljanja prostega časa (npr. turistična, kulturna, športna dejavnost …). Območje, ki obsega tlorisno površino, manjšo od 3 000 m2, se ne obravnava kot območje visoke nočne dejavnosti.
(5) Mejne vrednosti za osvetljenost se nanašajo na osvetljenost, izmerjeno na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. Oddaljenost okna od osvetljene površine se izračuna kot razdalja med oknom in najbližjim robom osvetljene nepokrite površine, izmerjena v vodoravni smeri.
51. člen
(elektromagnetno sevanje)
(1) V Občini Sveti Jurij je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire EMS. Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, se upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) Potrebni minimalni odmiki oziroma koridorji na nivoju tal ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti navedeni v I. območju varstva pred sevanjem od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m.
52. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav ter pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so določeni v predpisih o tehničnih normativih za zaklonišča in zaklonilnike, se predvidi ojačano plošča nad pritličjem.
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
53. člen
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotoviti se tudi mora parkiranje za invalidne osebe.
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev urejanja prostora
54. člen
(pogoji nosilcev urejanja prostora)
Območje občine ni v vplivnem območju katerega od letališč, preko območja občine pa potekajo zračne poti, zato se pri posegih v prostor, ki bi zaradi svoje višine vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje Ministrstva za promet. Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
9. Spremljanje stanja okolja
55. člen
(spremljanje stanja okolja)
(1) Pri izvajanju občinskega prostorskega načrta se pri posameznih posegih spremlja stanje in izvajanje ukrepov iz okoljskega poročila za posamezne sestavine okolja, in sicer:
– raba naravnih virov
– število gospodinjstev, ki uporabljajo zemeljski plin in OVE, letna poraba energije in letna poraba vode na prebivalca (izvaja občina),
– površina nezazidanih stavbnih zemljišč, površina kmetijskih zemljišč, površina gozdnih zemljišč (izvaja občina),
– površinske in podzemne vode
– kakovost podzemnih voda in vodotokov (izvaja MOP-ARSO),
– količina odpadnih komunalnih vod, prepeljanih na ČN (izvaja občina),
– dolžina kanalizacijskega omrežja, delež priključenih gospodinjstev (izvaja občina),
– delež ločeno zbranih odpadkov (izvaja občina),
– kulturna dediščina
– stanje, ogroženost in raba enot kulturne dediščine (izvaja država),
– zrak in podnebne razmere
– prometne razmere (izvaja upravljavec ceste),
– stanje emisij v zrak zaradi prometa, iz gospodinjstev in podjetij (izvaja občina),
– stanje porabnikov klasičnih in alternativnih virov energije (izvaja občina),
– hrup
– stanje hrupa ob pomembnejših cestah (izvaja občina),
– zdravje ljudi
 delež prebivalcev priključenih na javni vodovod (izvaja občina),
– kakovost pitne vode (izvaja občina),
– kataster javne razsvetljave (izvaja občina),
– splošno spremljanje stanja okolja (izvaja občina, investitorji in pristojna ministrstva),
– biotska in krajinska pestrost
 delež in površina stavbnih zemljišč v območjih prednostnih HT in ekstenzivnih sadovnjakih ter ostalih območjih varstva narave: EPO, KP, Natura 2000, NV Ščavnica potok (izvaja občina).
IV. KONČNE DOLOČBE
56. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
1. Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradne objave, št. 5/86, 1/90, 16/91 in Uradni list RS, št. 7/95), na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
2. Prostorske sestavine srednjeročnega plana občine Gornja Radgona za obdobje od leta 1986–1990 (Uradne objave, št. 10/88, 3/90, 16/91 in Uradni list RS, št. 7/95), na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
3. Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 28/87 in Uradni list RS, št. 24/92), na območju Občine Sveti Jurij ob Ščavnici.
4. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Gornja Radgona (Uradni list RS, št. 7/95, 35/01 – uskladitev, 30/06, 22/13).
5. Odlok o zazidalnem načrtu Videm ob Ščavnici (Uradne objave 21/86 ter dopolnitve Uradni list RS, št. 11/98, 48/03, 23/08, 75/12).
6. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št. 1049/1, k.o. Dragotinci (Uradni list RS, št. 350-4/2013-002).
7. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št.823 in 824, obe, k.o. Bolehnečiči (Uradni list RS, št. 350-0071/2012-002).
8. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št. 787, k.o. Bolehnečiči (Uradni list RS, št. 350-0074/2012-002).
9. Sklep o širitvi območja stavbnih zemljišč na parc. št. 939/1, k.o. Selišči (Uradni list RS, št. 350-0075/2012-002).
10. Odlok o pomožnih objektih, napravah in drugih posegih v prostor za potrebe občanov na območju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 35/97).
57. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega akta, se končajo po določilih prostorskih aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
58. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
59. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 413-00183/2008-015
Sveti Jurij ob Ščavnici, dne 20. maja 2015
Župan
Občine Sveti Jurij ob Ščavnici
Miroslav Petrovič l.r.

AAA Zlata odličnost