Uradni list

Številka 87
Uradni list RS, št. 87/2014 z dne 5. 12. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 87/2014 z dne 5. 12. 2014

Kazalo

3512. Certifikacijske specifikacije za atestiranje ultralahkih motornih letal, stran 9882.

Na podlagi pete alineje petega odstavka179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10, ZLet-UPB4) izdaja direktor Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije naslednje
C E R T I F I K AC I J S K E S P E C I F I K A C I J E
za atestiranje ultralahkih motornih letal
I. UVODNA POJASNILA
1. Vsebina
Certifikacijske specifikacije za ultralahka motorna letala določajo podrobne tehnične zahteve, potrebne za določitev konfiguracije in konstrukcijskih značilnosti proizvoda, informacije o materialih in procesih ter metodah za proizvodnjo oziroma katerekoli druge podatke, ki so potrebni, da omogočajo določitev plovnosti, hrupa, emisije poznejših proizvodov istega tipa.
Četrti odstavek 4. člena UREDBA (ES) št. 216/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 6/2013 z dne 8. januarja 2013, izključuje uporabo omenjene uredbe za letala, ki sodijo v:
– kategorijo dvosedežnih letal, opremljenih z vgrajeno reševalno napravo, največje vzletne mase 472,5 kg
in
– kategorijo enosedežnih letal, opremljenih z vgrajeno reševalno napravo, največje vzletne mase 315 kg.
S tem je odgovornost za opredelitev in izvedbo certifikacijskih postopkov letal teh kategorij v celoti prepuščena posameznim državam članicam Evropske unije.
2. Razlage
1. Predpisi in razlage ne povzemajo vsega znanja na letalskem področju, zato je potrebno posamezna določila tega predpisa razlagati skladno z vsemi novimi dognanji na področju letalske tehnologije in znanosti.
2. Za boljše razumevanje zahtev so le-te na določenih mestih podkrepljene z razlagami. Te razlage so sprejemljiv način usklajevanja zahtev, priporočenih postopkov ali dopolnilnih podatkov.
3. Stavki, ki vsebujejo besedo "naj" ali "lahko" niso obvezujoči temveč priporočila.
4. Zahteve, ki niso številčno ovrednotene, jih v dvomljivih primerih bolj natančno opredeli ustrezna strokovna organizacija (kot npr. Strojna fakulteta, projektantski biroji, …).
3. Vsebina in oblika
1. Predpisi gradnje so razdeljeni v poglavja, ki so označena s črkami.
2. Kazalo vsebuje podroben pregled vsebine posameznega poglavja.
3. Oštevilčenje poglavij, podpoglavij, odstavkov in točk je izvedeno z naraščajočimi črkami oziroma številkami.
Če imajo pojmi v smislu teh zahtev poseben pomen, so na ustreznih mestih posebej definirani.
4. Uporaba pojmov, kratic in označb
+-------+-------------------------------------------------------+
|VA     |načrtovana manevrska hitrost                           |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VB     |načrtovana hitrost pri največjem udarcu vetra          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VD     |načrtovana hitrost strmega leta                        |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VDF    |hitrost strmega leta dosežena pri preskusnih poletih   |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VF     |načrtovana hitrost z zakrilci                          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VFE    |največja hitrost z izvlečenimi zakrilci                |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VH     |največja hitrost v vodoravnem letu pri največji stalni |
|       |moči motorja                                           |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VL0    |največja hitrost za izvlečenje podvozja                |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VNE    |največja dovoljena hitrost                             |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VRA    |največja hitrost v turbolentni atmosferi               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VS     |hitrost prevlečenega leta                              |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VS0    |najmanjša hitrost v obliki za pristanek                |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VS1    |najmanjša hitrost letala                               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VSF    |računska hitrost prevlečenega leta pri popolnoma       |
|       |izvlečenih zakrilcih in največji vzletni masi          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VT     |največja dovoljena hitrost v aerozapregi               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|VY     |hitrost največjega vzpenjanja                          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|CAS    |kalibrirana hitrost (Calibrated AirSpeed – CAS)        |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EAS    |ekvivalentna hitrost (Equivalent AirSpeed – EAS)       |
+-------+-------------------------------------------------------+
|IAS    |odčitana hitrost (Indicated AirSpeed – IAS)            |
+-------+-------------------------------------------------------+
|TAS    |dejanska hitrost (True AirSpeed – TAS)                 |
+-------+-------------------------------------------------------+
|Qnom   |največja dovoljena natezna trdnost vlečne vrvi ali     |
|       |varovalke                                              |
+-------+-------------------------------------------------------+
5. Splošni tehnični pojmi
+-----------------+---------------------------------------------+
|pogonska skupina |motor, naprava za pogon letala, ki vključuje |
|                 |tudi tiste dodatne dele in priprave, ki niso |
|                 |nujne za upravljanje s pogonsko močjo;       |
|                 |propeler ni vključen.                        |
+-----------------+---------------------------------------------+
|nastavljivi      |propeler, pri katerem je mogoče nastavljati  |
|propeler         |kot krakov na tleh ali med obratovanjem;     |
|                 |vrste nastavljivih propelerjev:              |
+-----------------+---------------------------------------------+
|               a)|propeler pri katerem pilot ročno nastavlja   |
|                 |kot krakov,                                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|               b)|propeler pri katerem kot krakov upravlja     |
|                 |regulator ali druga avtomatska naprava;      |
|                 |delovanje lahko zagotavlja vgradni del       |
|                 |propelerja ali neka dodatna naprava, pri tem |
|                 |pa lahko pilot nastavlja izbrani način       |
|                 |delovanja (constant speed propeller),        |
+-----------------+---------------------------------------------+
|               c)|propeler, ki za nastavljanje uporablja       |
|                 |kombinacijo načinov a in b.                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|varnostno        |varnostni pasovi iz štirih delov, pri katerem|
|pasovje          |dva dela pričvrstita ramena, preostala dva pa|
|                 |medenico.                                    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|faktor           |razmerje med trenutnim vzgonom na krilu in   |
|preobremenitve   |težo letala.                                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|največja vzletna |moč na pogonski gredi, ki jo motor razvije na|
|moč              |nivoju morske gladine pri pogojih mednarodne |
|                 |standardne atmosfere; motor deluje na        |
|                 |najvišjih dovoljenih obratih in polnjenju, ki|
|                 |jih proizvajalec dovoljuje v trajanju 5      |
|                 |minut.                                       |
+-----------------+---------------------------------------------+
|največja stalna  |moč na pogonski gredi, ki jo motor razvije na|
|moč              |določeni višini pri pogojih standardne       |
|                 |atmosfere; pri tem so obrati in polnjenje    |
|                 |takšni, kot jih proizvajalec dovoljuje za    |
|                 |trajno obratovanje.                          |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ognjevarno       |lastnost dela ali materiala, do ohranja      |
|                 |trdnost kljub 15-minutni izpostavljenosti    |
|                 |toploti „standardnega plamena“. Materiali in |
|                 |deli, ki služijo omejevanju plamena oziroma  |
|                 |zadrževanju ognja, morajo tudi ob daljšem    |
|                 |izpostavljanju učinkom prekomerne toplote    |
|                 |ohraniti vsaj take varovalne lastnosti, kot  |
|                 |jih ima jeklo. To velja tudi za napeljave in |
|                 |druge dele.                                  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Ognjeodporno/    |lastnost dela ali materiala, do ohranja      |
|ognjevarno       |trdnost kljub 5-minutni izpostavljenosti     |
|                 |toploti „standardnega plamena“. Pločevina in |
|                 |strukturni deli morajo tudi ob daljši        |
|                 |izpostavljenosti učinkom prekomerne toplote, |
|                 |ohranjati vsaj take varovalne lastnosti, kot |
|                 |jih ima aluminij. Napeljava za tekočine in   |
|                 |vsi ostali deli, ki vsebujejo vnetljive      |
|                 |tekočine, električna napeljava, uvodniki za  |
|                 |zrak, okovje in vzvodi za motor morajo med   |
|                 |požarom zadrževati toploto v tolikšni meri,  |
|                 |da ohranjajo svojo funkcijo.                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|težko vnetljivo  |lastnost materiala, da ognja ne širi, oziroma|
|                 |ga krajevno omejuje.                         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|oblika za        |oblika za vzletanje, oblika za pristajanje,  |
|letenje          |(konfiguracija).                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
II. KAZALO
CERTIFIKACIJSKE SPECIFIKACIJE ZA ATESTIRANJE ULTRALAHKIH MOTORNIH LETAL
I. Uvodna pojasnila
  1. Vsebina
  2. Razlage
  3. Vsebina in oblika
  4. Uporaba pojmov, kratic in označb
  5. Splošni tehnični pojmi
II. Kazalo
A. Splošno
  CS-UML 1 Uporaba
B. Letenje
 I. Splošno
  CS-UML 21 Izvedba dokazov
  CS-UML 23 Razporeditev masnih bremen
  CS-UML 25 Omejitve mase
  CS-UML 29 Masa praznega letala in pripadajoča lega masnega središča
 II. Zmogljivosti
  CS-UML 45 Splošno
  CS-UML 49 Hitrost prevlečenega leta
  CS-UML 51 Vzlet
  CS-UML 65 Vzpenjanje
 III. Krmarljivost in okretnost
  CS-UML 143 Splošno
  CS-UML 145 Vzdolžna krmarljivost
  CS-UML 147 Prečna in smerna krmarljivost
  CS-UML 155 Sile na ročici višinskega krmila pri manevrih
  CS-UML 161 Trimer
 IV. Stabilnost
  CS-UML 171 Splošno
  CS-UML 173 Statična vzdolžna stabilnost
  CS-UML 177 Prečna in smerna stabilnost
  CS-UML 181 Dinamična stabilnost
 V. Prevlečeni let
  CS-UML 201 Prevlečen vodoravni let
  CS-UML 203 Prevlečen zavoj
  CS-UML 207 Opozorilo prevlečenega leta
 VI. Vožnja letala po tleh
  CS-UML 233 Smerna stabilnost in krmarljivost
  CS-UML 234 Vzlet in pristanek pri bočnem vetru
 VII. Ostale zahteve letenja
  CS-UML 251 Vibracije in drhtenje
C. Ogrodje
 I. Splošno
  CS-UML 300 Splošno
  CS-UML 301 Obremenitve
  CS-UML 303 Varnostni faktor
  CS-UML 305 Trdnost in deformacije
  CS-UML 307 Ustreznost ogrodja
 II. Obremenitve med letenjem
  CS-UML 321 Splošno
  CS-UML 331 Simetrični pogoji letenja
  CS-UML 333 Obremenitvena ovojnica
  CS-UML 335 Načrtovane hitrosti
  CS-UML 337 Faktorji preobremenitve zaradi manevra
  CS-UML 341 Faktorji preobremenitve zaradi udarca vetra
  CS-UML 345 Naprave za povečevanje vzgona
  CS-UML 361 Navor motorja
  CS-UML 363 Stranske obremenitve na nosilec motorja
 III. Krmilne površine in pogoni krmil
  CS-UML 395 Obremenitve pogona krmil
  CS-UML 397 Obremenitve zaradi pilota
  CS-UML 399 Dvojni pogon krmil
  CS-UML 405 Sekundarno krmilje
  CS-UML 411 Togost in elastičnost krmilja
 IV. Horizontalne repne površine
  CS-UML 421 Bremena ravnovesja
  CS-UML 423 Obremenitve zaradi manevra
  CS-UML 425 Obremenitve zardi udarca vetra
  CS-UML 427 Nesimetrične obremenitve
 V. Vertikalne repne površine
  CS-UML 441 Obremenitve zaradi manevra
  CS-UML 443 Obremenitve zaradi udarca vetra
  CS-UML 444 T rep
 VI. Dodatni pogoji za repne površine
  CS-UML 447 Skupne obremenitve na repu
  CS-UML 449 Dodatne obremenitve V repa
 VII. Krilca, zakrilca in posebne naprave
  CS-UML 455 Krilca
 VIII. Obremenitve zaradi dotika tal
  CS-UML 471 Splošno
  CS-UML 473 Zahteve in predpostavke obremenitev glavnega podvozja
  CS-UML 479 Zahteve za izravnan pristanek
  CS-UML 481 Zahteve za pristanek z repom navzdol
  CS-UML 499 Dodatne zahteve za nosno kolo
 IX. Zahteve za zasilni pristanek
  CS-UML 561 Splošno
 X. Druge obremenitve
  CS-UML 597 Obremenitve zaradi posameznih mas
D. Oblikovanje in izvedba gradnje
  CS-UML 601 Splošno
  CS-UML 605 Postopki izdelave
  CS-UML 607 Varovanje spojnih elementov
  CS-UML 609 Zaščita strukture
  CS-UML 611 Dostopnost
  CS-UML 612 Priprave za sestavljanje in razstavljanje
  CS-UML 627 Utrujenost materiala
  CS-UML 629 Frfotanje
 I. Krmilne površine
  CS-UML 655 Vgradnja
  CS-UML 659 Uteži
 II. Krmilje
  CS-UML 671 Splošno
  CS-UML 675 Ovire
  CS-UML 677 Sistemi za trimanje
  CS-UML 679 Zapora krmilja
  CS-UML 683 Funkcionalni preskusi krmilja
  CS-UML 685 Podrobnosti krmilja
  CS-UML 687 Vzmeti
  CS-UML 689 Pletenice
  CS-UML 697 Krmilje zakrilc
  CS-UML 701 Medsebojna povezava zakrilc
 III. Podvozje
  CS-UML 721 Splošno
 IV. Snovanje pilotske kabine
  CS-UML 771 Splošno
  CS-UML 773 Vidljivost iz pilotske kabine
  CS-UML 775 Vetrobran in okna
  CS-UML 777 Krmilje v pilotski kabini
  CS-UML 779 Pomiki in učinki krmilja v pilotski kabini
  CS-UML 780 Barvne oznake krmilja v pilotski kabini
  CS-UML 785 Sedeži in pasovje
  CS-UML 786 Zaščita proti poškodbami
  CS-UML 787 Prostor za prtljago
  CS-UML 807 Zasilni izhod
  CS-UML 831 Prezračevanje
  CS-UML 857 Izenačevanje elektrostatičnih potencialov
E. Pogonska skupina
 I. Splošno
  CS-UML 901 Vgradnja
  CS-UML 903 Motor
  CS-UML 925 Varnostna razdalja propelerja
 II. Gorivni sistem
  CS-UML 951 Splošno
  CS-UML 955 Pretok goriva
  CS-UML 959 Neuporabno gorivo
  CS-UML 963 Posoda za gorivo – splošno
  CS-UML 965 Tlačni preskus posode za gorivo
  CS-UML 967 Vgradnja posode za gorivo
  CS-UML 971 Zbiralnik posode za gorivo
  CS-UML 973 Dovod posode za gorivo
  CS-UML 975 Oddušniki posode za gorivo
  CS-UML 977 Gorivna sita in filtri
  CS-UML 993 Gorivne napeljave in armatura
  CS-UML 995 Ventili in regulatorji za gorivo
 III. Oljni sistem
  CS-UML 1011 Splošno
  CS-UML 1013 Oljni rezevoar
  CS-UML 1015 Tlačni preskus oljnega rezervoarja
  CS-UML 1017 Oljna napeljava in armatura
 IV. Hlajenje
  CS-UML 1041 Splošno
 V. Uvodni sistem za zrak
  CS-UML 1091 Uvodni sistem za zrak
 VI. Izpušni sistem
  CS-UML 1121 Splošno
  CS-UML 1125 Izpušni razvod
 VII. Agregati in krmilje pogonske skupine
  CS-UML 1141 Splošno
  CS-UML 1145 Stikala za vžig
  CS-UML 1149 Krmilje obratov in kota koraka propelerja
  CS-UML 1193 Pokrov in motorska gondola
F. Oprema
 I. Splošno
  CS-UML 1301 Delovanje in vgradnja
  CS-UML 1303 Pilotski in navigacijski merilniki
  CS-UML 1305 Merilniki pogonske skupine
  CS-UML 1307 Ostala oprema
 II. Vgradnja merilnikov
  CS-UML 1321 Razporeditev in vidnost
  CS-UML 1323 Merilnik hitrosti
  CS-UML 1325 Odjem statičnega tlaka
  CS-UML 1337 Merilniki pogonske skupine
 III. Električni sistemi in oprema
  CS-UML 1353 Zasnova in vgradnja akumulatorjev
  CS-UML 1365 Električni vodniki in oprema
 IV. Ostala oprema
  CS-UML 1431 Radio in radio-navigacijska oprema
G. Omejitve obratovanja in informacije
  CS-UML 1501 Splošno
  CS-UML 1505 Hitrosti letenja
  CS-UML 1507 Hitrost manevriranja
  CS-UML 1511 Hitrost z izvlečenimi zakrilci
  CS-UML 1515 Hitrost za izvlečenje podvozja
  CS-UML 1517 Hitrost v turbolentni atmosferi
  CS-UML 1519 Masa in lege masnega središča
  CS-UML 1521 Omejitve pogonske skupine
  CS-UML 1529 Priročnik za vzdrževanje
 I. Oznake in napisi
  CS-UML 1541 Splošno
  CS-UML 1545 Merilnik hitrosti
  CS-UML 1547 Magnetni kompas
  CS-UML 1549 Merilniki pogonske skupine
  CS-UML 1553 Merilnik količine goriva
  CS-UML 1555 Označevanje krmilja
  CS-UML 1557 Ostale oznake in napisi
 II. Letalski priročnik
  CS-UML 1581 Splošno
  CS-UML 1583 Obratovalne omejitve
  CS-UML 1585 Obratovalni podatki in postopki
J. Propelerji
 I. Zasnova in izvedba gradnje
  CS-UML 1917 Materiali
  CS-UML 1919 Trajnost
  CS-UML 1923 Krmiljenje kota koraka
Priloga I
 Reševalne naprave
  1. Splošno
  2. Obremenitve zaradi reševalne naprave
  3. Vgradnja reševalnega sistema
Priloga II
  Aerozaprega
  Dodatne zahteve za aerovleko z ultralahkimi letali
A. Splošno
B. Zasnova in gradnja
 B1. Krmilje vlečne sklopke
  B2. Kazalnik kritične temperature motorja
 B3. Naprava za nadzor vlečenega letala
 B4. Vrv za aerovleko in predvideno prelomno mesto
 B5. Vlečna sklopka
 B6. Črpalke za gorivo
C. Vlečena letala
D. Lastnosti aerozaprege
E. Trdnost
F. Obratovalni podatki in omejitve
Priloga III
Primerljivost s CS 22 in CS VLA
A. Splošno
CS-UML 1 Uporaba
Ti predpisi gradnje so uporabni za ultralahka motorna letala z aerodinamičnim krmiljem:
1. katerih največja vzletna masa:
a. za enosedežna letala ni večja od 300 kg z dovoljenim pribitkom mase reševalne naprave,
b. za dvosedežna letala ni večja od 450 kg z dovoljenim pribitkom mase reševalne naprave.
Opomba:
Za reševalno napravo, ki vključuje vse potrebne elemente za pritrditev in proženje, se sme pavšalno upoštevati 22,5 kg za dvosedežna letala in 15 kg za enosedežna letala.
2. katerih najmanjša hitrost v obliki za pristanek VS0 iz člena CS-UML 49 ni večja od 65 km/h.
B. Letenje
I. Splošno
CS-UML 21 Izvedba dokazov
Vse zahteve tega poglavja morajo upoštevati vse možne lege masnega središča in mase letala, v obsegu obremenitev za katere je dokazovanje ustreznosti izpeljano, in sicer s preskusi in najmanj enim vzorčnim letalom.
Dokazi morajo biti izpeljani za vse oblike letenja v katerih bo letalo letelo, če ni drugače določeno.
Opomba:
V tem poglavju niso zajete vse zahteve, ki dokazujejo skladnost dokazov s preskusnimi poleti.
Razlaga:
1. Merilna oprema za preskusne polete:
a. Za preskusne polete naj bo letalo opremljeno z merilno opremo, ki omogoča enostavno izvedbo meritev in opazovanj.
b. Pred začetkom preskusov naj se določi natančnost merilne opreme in njihove korekcijske tabele ali diagrame.
2. Pred izvedbo preskusnih poletov naj bodo izvedeni naslednji preskusi na tleh:
a. preskus pogonskega sistema po postopku v poglavju E, podpoglavje I., CS-UML 901,
b. meritve maksimalnega odklona krmilnih površin, kril, zakrilc in sistemov za upravljanje.
3. Preskus funkcionalnosti
Pred začetkom preskusnih poletov naj bodo na tleh izvedeni vsi funkcionalni preskusi sistemov in letala.
CS-UML 23 Razporeditev masnih bremen
1. Območje lege masnega središča, pri katerem je letalo varno krmarljivo, določi prosilec. Dokazano varno območje lege masnega središča mora segati od skrajne prednje lege, preko skrajne zadnje lege do točke, ki je za skrajno zadnjo lego masnega središča pomaknjena za 1 % srednje aerodinamične tetive ali za10 mm. Upoštevati je potrebno vrednost, ki je večja.
2. Območje lege masnega središča ne sme biti ožje od tistega, ki je določeno z naslednjimi masami vsakega potnika:
a. najmanjša masa 70 kg, največja masa 100 kg (ne več kot 170 kg pri dvosedu).
Opomba:
Upoštevati je potrebno najbolj neugodne možnosti razporeditve masnih bremen tovora in goriva.
CS-UML 25 Omejitve mase
Največja vzletna masa je določena tako, da:
1. Ni večja od:
a. največje mase, ki jo je prosilec predlagal,
b. največje načrtovane mase, pri kateri je dokaz izpeljan za vse možne obremenitve ogrodja in skladna z vsemi zahtevami letenja.
2. Ni manjša od vsote mas praznega letala z vso minimalno opremo letala, mase potnikov in sicer najmanj 100 kg za enosedežno letalo ali najmanj 170 kg za dvosedežno letalo ter mase goriva za pol ure letenja pri največji stalni moči motorja.
3. Najmanjša vzletna masa ne sme biti večja od vsote:
a. mase praznega letala v CS-UML 29 1.a. in
b. mase potnika 70 kg.
CS-UML 29 Masa praznega letala in pripadajoča lega masnega središča
1. Masa praznega letala in pripadajoča lega masnega središča se določi s tehtanjem letala
a. s sledečo opremo:
i. stalno vgrajenim balastom,
ii. zahtevano minimalno opremo in reševalno napravo
iii. neuporabnim gorivom, največjo količino olja (če obstaja), hidravličnega olja (če obstaja) in hladilne količine (če obstaja);
b. brez sledečega tovora:
i. mase pilota/potnikov,
ii. ostalih enostavno odstranljivih delov.
2. Seznam opreme letala v času tehtanja praznega letala mora biti točno naveden, tehtanje pa brez težav ponovljivo.
3. Poročilu o tehtanju mora biti priložen tudi seznam osnovne opreme (na primer: velikost pnevmatik, blatniki, velikost posode za gorivo, itd.) ter seznam dodatne opreme (na primer: avionika, dodatno ogrevanje, vlečna sklopka, če je vgrajena, itd.).
II. Zmogljivosti
CS-UML 45 Splošno
Dokaz skladnosti z zahtevami iz tega poglavja mora biti izveden za največjo vzletno maso, pri brezvetrju in mednarodni standardni atmosferi na morski gladini.
CS-UML 49 Hitrost prevlečenega leta
1. VS0 je hitrost prevlečenega leta (CAS), če je varno dosegljiva, ali je najmanjša hitrost pri kateri je letalo še krmarljivo. Pri tem je motor v prostem teku ali ugašen. Upošteva se tisto stanje pri katerem je VS0 večja in:
a. letalo je v pristajalni obliki,
b. letalo ima največjo dovoljeno vzletno maso.
2. VS1 je hitrost prevlečenega leta (CAS), če je varno dosegljiva, ali je najmanjša hitrost pri kateri je letalo še krmarljivo. Pri tem je motor v prostem teku ali ugašen in:
a. letalo je v preskusni obliki v kateri se VS1 preskuša,
b. letalo ima največjo dovoljeno vzletno maso.
3. VS0 in VS1 morajo biti pridobljeni po postopkih, določenih v členu CS-UML 201.
CS-UML 51 Vzlet
Razdalja za vzlet mora biti izmerjena na suhem, ravnem, kratko pokošenem travniku in v brezvetrju. Meri se od mesta mirovanja do mesta, nad katerim letalo doseže višino 15 m. Največja dovoljena vzletna razdalja je 300 m.
Razlaga:
V priročnik letala se vpiše povprečna vzletna razdalja šestih preskusnih poletov.
CS-UML 65 Vzpenjanje
Hitrost največjega vzpenjanja mora biti večja od 1,5 m/s in dosežena pod naslednjimi pogoji:
1. moč motorja ni večja od največje vzletne moči,
2. uvlečeno podvozje,
3. največja vzletna masa letala,
4. zakrilca v predvidenem položaju za vzpenjanje in brez prekoračitve predpisanih mejnih temperatur motorja.
III. Krmarljivost in okretnost
CS-UML 143 Splošno
1. Letalo mora biti varno krmarljivo in odzivno:
a. med vzletanjem pri največji vzletni moči,
b. pri vzpenjanju,
c. v horizontalnem letu,
d. pri spuščanju,
e. pri pristajanju z dodano močjo ali prostim tekom motorja,
f. pri nenadni odpovedi motorja.
2. Prehod iz enega v drug manever mora biti lahek (vključno z zavijanjem, če konfiguracija to dovoli), pri vseh verjetnih pogojih letenja, brez posebnih spretnosti pilotiranja, pozornosti in naprezanja pilota, ter brez prekoračitve faktorja preobremenitve, pri vseh dopustnih močeh motorja, tudi pri nenadni odpovedi motorja. Majhna odstopanja od priporočenih postopkov ne smejo povzročiti nevarnega načina letenja.
3. Vse nenavadne letalne lastnosti, ki so opazne pri preskusnih poletih za dokaz skladnosti z zahtevami letenja in vse občutne spremembe letalnih lastnosti zaradi dežja, morajo biti ugotovljene pri vseh dovoljenih nastavitvah moči motorja.
4. Če pilot težko premaguje sile pri krmarjenju, morajo biti mejne zmožnosti premagovanja sil ovrednotene z meritvami. Največje dovoljene sile za triosno krmilje so navedene v spodnji tabeli. Te omejitve veljajo za vse dovoljene nastavitve moči motorja.
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|sila na palici ali| višina |   nagib  |   smer   |  zakrilca,  |
|pedalih           |        |          |          |  podvozje   |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|                  |   daN  |    daN   |   daN    |     daN     |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|a) kratkotrajno   |   20   |    10    |    40    |     10      |
|upravljanje       |        |          |          |             |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
|b) dolgotrajno    |    2   |    1,5   |    10    |             |
|upravljanje       |        |          |          |             |
+------------------+--------+----------+----------+-------------+
Razlaga:
Pri krmilih, ki delujejo na podlagi spreminjanja lege masnega središča in ostalem neobičajnem krmilju, ko pilot ne more premagovati navedenih sil, se je potrebno posvetovati z ustanovo, ki preskuša vzorčna letala.
5. Odklon glavnih in pomožnih krmilnih površin se zaradi elastičnih deformacij pogona krmil ne sme toliko zmanjšati, da bi ultralahko letalo postalo težko krmarljivo.
CS-UML 145 Vzdolžna krmarljivost
1. Pri vsaki hitrosti pod 1,3 VS1 mora biti možno z upravljanjem višinskega krmila nos povesiti tako, da letalo nemudoma pospeši na 1,3 VS1.
a. Pogoji za preskus: vse možne oblike za letenje in nastavitve moči motorja, pri tem je letalo trimano na 1,3 VS1 (če je trimanje predvideno).
2. V vsem območju obremenitvene ovojnice mora biti možno upravljanje z vsemi napravami letala (podvozje, zakrilca, nastavitev moči motorja, itd.), brez posebnih spretnosti pilota in brez prekoračenih sil za krmarjenje določene v CS-UML 143.
3. Pri VDF mora biti možno za vse dovoljene lege masnega središča in nastavitve moči motorja, dvigniti nos letala tako, da prične letalo varno upočasnjevati.
CS-UML 147 Prečna in smerna krmarljivost
Pri ustreznem krmarjenju letala mora letalo preiti iz enega zavoja z nagibom 30° v nasprotni zavoj z nagibom 30° v času, ki ni daljši od 5 sekund pri hitrosti VS1 in VNE ter, če je izvedljivo z izvlečenim podvozjem in izvlečenimi zakrilci.
CS-UML 155 Sile na ročici višinskega krmila pri manevrih
Sila na ročici višinskega krmila mora v manevru ali v izhodu iz manevra naraščati s faktorjem preobremenitve. Sila, s katero se poveča faktor preobremenitve do dopustnih mej, ne sme biti manjša od 5 daN, pri vseh hitrostih, pri katerih so meje faktorja preobremenitve lahko dosežene, brez prevlečenja, z zakrilci in če je izvedljivo z uvlečenim podvozjem.
Za letala, ki imajo krmilje izvedeno na principu premikanja lege masnega središča, je potrebno najmanjšo silo na krmilnem pogonu, za dosego dopustne meje faktorja preobremenitve, določiti s pomočjo ustanove, ki preskuša vzorčna letala.
CS-UML 161 Trimer
Trimanje za vodoravni let mora biti izvedeno tako, da letalo po vseh treh oseh, za vse nastavitve moči motorja, v skrajnih legah masnega središča in hitrostnem območju od 1,3 VS1 do 2,0 VS1 ohranja svoj položaj in hitrost pri nedotaknjenem pogonu krmil.
IV. Stabilnost
CS-UML 171 Splošno
Letalo mora izpolnjevati pogoje tega poglavja od CS-UML 173 do CS-UML 181. Poleg tega mora biti stabilno in krmarljivo pri vseh normalnih pogojih upravljanja.
CS-UML 173 Statična vzdolžna stabilnost
Za vsako lego masnega središča, položaja zakrilc in nastavitve moči motorja morata biti strmina krivulje „sila na ročici / hitrost“ in „hod ročice / hitrost“ po celotnem območju hitrosti (od najmanjše do največje) pozitivna. Vsaka bistvena sprememba hitrosti mora povzročiti občutno spremembo sile na ročici za upravljanje.
CS-UML 177 Prečna in smerna stabilnost
1. V bočnem letu (prekrižan način krmarjenja krilc in smernega krmila) mora biti izvedljivo ohranjanje smeri leta ob povečevanju nagiba tako, da pilot povečuje odklon smernega krmila. Odvisnost odklona krilc in smernega krmila v bočnem letu ni nujno linearna.
2. Med krmarjenjem bočnega drsenja pri premagovanju sil pogona krmilja ne sme priti do takšnih preobratov, da bi za varno krmarjenje letala zahtevali posebne spretnosti pilota.
CS-UML 181 Dinamična stabilnost
Vsako kratkotrajno nihanje, ki nastane v hitrostnem območju od prevlečenega leta do VDF z
1. nedotaknjenim pogonom krmil
2. ročno učvrščenim pogonom krmil,
mora biti za vse nastavitve moči motorja močno dušeno.
V. Prevlečeni let
CS-UML 201 Prevlečen vodoravni let
Prevlečen let mora biti preskušen pri skrajni prednji in zadnji legi masnega središča ter največji in najmanjši dovoljeni vzletni masi, omenjeni v CS-UML 25.
1. Preskus prevlečenega leta se prične v vodoravnem letu. Hitrost se zmanjšuje vsako sekundo za 2 km/h, dokler se prevlečen let ne pojavi, ko neobvladljivo omahne naprej ali se prekucne vstran ali pa pogon višinskega krmila doseže skrajno zadnjo lego. Do prevlečenega leta mora biti letalo običajno krmarljivo po smeri in nagibu.
2. Med izvlečenjem iz prevlečenega leta morajo biti z normalno uporabo krmilja obvladljivi najmanj 20° nagibi. Letalo ne sme imeti neobvladljive tendence k vriju.
3. Pri običajnih postopkih vračanja letala v vodoravni let morata biti ugotovljena izguba višine in največji kot doseženega vzdolžnega naklona, ko je letalo omahnilo.
Razlaga:
Izguba višine pri prevlečenem letu je razlika med višino, na kateri se začne prevlečeni let in višino, na kateri je letalo poravnano v vodoravnem letu.
4. Dokaz izpolnitve zahtev odstavkov 1. do 3. tega člena mora biti izpeljan po sledečih pogojih:
a. zakrilca v vseh možnih pozicijah,
b. podvozje uvlečeno in izvlečeno,
c. letalo trimano na 1,4 VS1 (če ima trimer),
d. moč motorja:
– prosti tek,
– največja trajna moč.
CS-UML 203 Prevlečen zavoj
1. Pri prevlečenem letu v koordiniranem zavoju s 30° nagibom mora biti možno izvlečenje, brez neobvladljivega nagibanja ali neobvladljive težnje k zvrtu.
Razlaga:
Nagibanje je neobvladljivo, če se letalo nagne za več kot dodatnih 30°.
2. Pri običajnih postopkih vračanja letala v vodoravni položaj mora biti ugotovljena izguba višine.
CS-UML 207 Opozorilo prevlečenega leta
1. Opozorilo prevlečenega leta ni potrebno, če je pri prevlečenem vodoravnem letu:
a. možno krmariti nagib, ko je smerno krmilo v nevtralnem položaju,
b. ni težnje k zvrtu, če so smerno krmilo in krilca ohranjena v nevtralnem položaju.
2. Pri letalu, ki ne izpolnjuje pogoje pod točko 1:
a. Opozorilo za prevlečeni let je potrebno za vodoravni let in zavoj. Pri tem so lahko zakrilca in podvozje v vsakem normalnem položaju.
b. Pri večji hitrosti ne sme priti do opozorila za prevlečeni let. Opozorilo mora biti pravočasno, da pilot lahko vzpostavi pogoje varnega vodoravnega leta.
c. Opozorilo za prevlečeni let je lahko aerodinamično (na primer tresenje), ali razločno (zvočno, svetlobno) izvedeno z opremo.
VI. Vožnja letala po tleh
CS-UML 233 Smerna stabilnost in krmarljivost
Pri vsaki pričakovani hitrosti vožnje po tleh letalo ne sme imeti neobvladljive težnje uhajanja iz smeri vožnje. Prav tako mora biti letalo med vožnjo smerno krmarljivo.
CS-UML 234 Vzlet in pristanek pri bočnem vetru
Vzletanje in pristajanje letala pri bočnem vetru mora biti preskušeno in opisano v letalskem priročniku.
VII. Ostale zahteve letenja
CS-UML 251 Vibracije in drhtenje
Pri vseh hitrostih do vključno VDF, noben del letala ne sme občutneje nihati. V stabilnih atmosferskih pogojih ni dovoljeno tresenje letala, ki bi oviralo krmarjenje, povzročalo slabo počutje potnikov, ali poškodbe ogrodja letala. Tresenje, kot opozorilo za prevlečen let je dovoljeno v določenih mejah. Ta zahteva mora biti izpolnjenja pri ugasnjenem in vključenem motorju za vse dovoljene nastavitve moči motorja.
C. Ogrodje
I. Splošno
CS-UML 300 Splošno
1. Konstrukcijska trdnost uporabljenih materialov, mora biti dokazljiva z metodo preizkušanja, rezultati pa morajo biti analizirani z ustrezno statistično metodo.
2. Trdnostni preračuni materiala morajo upoštevati minimalno konstrukcijsko varnost (varnostni količnik - υ) in obenem upoštevati možnost pojava dodatnih obremenitev, z namenom čim manjše verjetnosti porušitve materiala.
Razlaga:
Lastnosti materialov primernih za gradnjo je potrebno že v fazi dokazovanja ustreznosti analizirati in ugotoviti njihovo primernost glede na izbran standard gradnje. Pri izbiri trdnostnega preračuna je zelo pomembna pravilna odločitev konstruktorja, da izbere ustrezni trdnosti preračun in pri tem upošteva vse spremembe trdnostnih lastnosti materiala, ki nastanejo pri nadaljnjih tehnoloških postopkih obdelave (npr. če način gradnje zahteva naknadne tehnološke postopke preoblikovanja, ali termično obdelavo določenega dela konstrukcije)
3. Vpliv normalne temperature na trdnostne lastnosti materiala mora biti upoštevan pri trdnostnem preračunu gradnje.
Razlaga:
Normalna temperatura pomeni uporaba gradnje do 54 °C.
CS-UML 301 Obremenitve
1. Zahteve za trdnost so določene z dopustno obremenitvijo, oziroma največjo pričakovano preobremenitvijo v uporabi in skrajno obremenitvijo, oziroma dopustna obremenitev pomnožena s predpisanim varnostnim faktorjem. Če ni drugače določeno, so predpisane obremenitve mejne dopustne obremenitve.
2. Če ni drugače opredeljeno so vse sile upora tal, vode in zraka v ravnovesju z vztrajnostnimi silami porazdeljene mase letala. Razpored sil mora biti modeliran tako, da odraža dejansko stanje ali varnejši približek.
3. Če upogibi zaradi obremenitve bistveno spremenijo porazdelitev notranjih in zunanjih sil, je potrebno takšno porazdelitev upoštevati.
CS-UML 303 Varnostni faktor
1. Varnostni faktor je 1,5, če ni predpisana drugačna vrednost.
2. Varnostni faktor je lahko pomnožen z dodatni varnostnim faktorjem v naslednjih primerih.
a. Trdnost sestavnega dela ni točno določena.
b. Trdnost se pričakovano zmanjšuje trdnost še pred zamenjavo.
c. Ni točnih podatkov o trdnosti zaradi neznanih proizvodnih ali preskusnih metod. V kolikor element v spodnji tabeli ni naveden, je potrebno elementu za vsak tip letala posebej določiti dodatni varnostni faktor. Zahtevan čas za zamenjavo takšnega dela mora biti naveden v pripadajočem navodilu za uporabo.
d. Dodatni varnostni faktor je potrebno uporabiti pri:
i. sestavljenih obremenitvah izvrtin pri delih, ki se gibajo (niso stisnjeni) in so izpostavljeni sunkom, vibracijam ali kakšni drugi obliki utripne obremenitve,
ii. sestavljenih obremenitvah izvrtin pri sklepih na krmilih,
iii. sestavljenih obremenitvah izvrtin pri sklepih na drogovih pogona krmil, ki se kotno gibljejo (razen sklepov kjer se uporablja valjčni ležaj),
iv. sestavljenih obremenitvah izvrtin pri okovih na pletenicah pogona krmil.
+---------------------------+-------------+---------------------+
|krmilni mehanizmi,         |   dodatni   | velikost varnostnega|
|kjer je potrebna dodatna   |  varnostni  |   faktorja (j) za   |
|varnost                    |    faktor   |     sestavljene     |
|                           |             |     obremenitve     |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|drsni spoji, (z zračnostjo,|     2,0     | j = 2,0 x 1,5 = 3,0 |
|kjer se pojavlja udarna ali|             |                     |
|utripna obremenitev)       |             |                     |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|spoji krmilnih površin     |     4,44    |       j = 6,76      |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|spoji v krmilnih drogovih  |     2,2     |       j = 3,3       |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|okovja krmilnih pletenic   |     1,33    |       j = 2,0       |
+---------------------------+-------------+---------------------+

+---------------------------+-------------+---------------------+
|strojni elementi, kjer je  |   dodatni   | velikost varnostnega|
|potrebna dodatna varnost   |  varnostni  |   faktorja (j) za   |
|                           |    faktor   |     sestavljene     |
|                           |             |     obremenitve     |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|deli iz litin              |     2,0     | j = 2,0 x 1,5 = 3,0 |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|Okovja:                    |     1,15    |      j = 1,725      |
|velja za vse dele okovja;  |             |                     |
|za vse tiste dele ki       |             |                     |
|pritrjujejo                |             |                     |
|in izvrtine obremenjene na |             |                     |
|bočni tlak (če je ležišče  |             |                     |
|stisnjeno)                 |             |                     |
+---------------------------+-------------+---------------------+
|Pasovi in sedeži           |     1,33    |      j = 1,995      |
+---------------------------+-------------+---------------------+
CS-UML 305 Trdnost in deformacije
1. Struktura letala mora vzdržati dopustne obremenitve brez poškodb in trajnih deformacij. Obremenitve v dopustnih mejah ne smejo vplivati na varnost delovanja.
2. Struktura mora skrajne obremenitve, preden se poruši, vzdržati vsaj 3 sekunde. Časovni pogoj ne velja za dinamične obremenitvene preskuse, kjer se simulirajo dejanski obremenitveni pogoji.
CS-UML 307 Ustreznost ogrodja
1. Dokaz zahtev o trdnosti in deformacijah iz člena CS-UML 305 mora biti izveden za vse kritične obremenitvene pogoje. Analiza trdnosti se lahko uporablja samo v primerih, ko je z izkušnjami potrjena zanesljivost te metode. V nasprotnem primeru morajo biti izvedeni dokazni obremenitveni preskusi.
2. Določene sestavne dele je potrebno preizkusiti glede na zahteve v poglavju D
Razlaga:
Poglavje C ne obsega vseh zahtev v zvezi s trdnostjo.
II. Obremenitve med letenjem
CS-UML 321 Splošno
1. Faktor preobremenitve je razmerje med trenutnim vzgonom na krilu in težo letala. Faktor preobremenitve je pozitiven, ko je vzgon na zgornji strani krila.
2. Dokaz izpolnitve zahtev za obremenitve med letenjem je potreben za vse možne razporeditve teže in bremena.
CS-UML 331 Simetrični pogoji letenja
1. Določevanje ravnotežnih obremenitev horizontalnega stabilizatorja mora biti glede na obremenitve krila in vzdolžnih vztrajnostnih obremenitev izpeljano v smislu povečanja varnosti pri vseh določbah simetričnih pogojev letenja od GZ ULL 331 do GZ ULL 345.
2. Dodatnim obremenitvam višinskega stabilizatorja zaradi manevra ali udarca vetra mora kljubovati ekvivalentna ali v smislu varnosti večja rotacijska vztrajnost.
3. Izračun obremenitev pri predpisanih pogojih se izvede s predpostavko, da faktor preobremenitve nastane s spreminjanjem vpadnega kota pri konstantni hitrosti. Kotnih pospeškov ni potrebno upoštevati.
4. Aerodinamične veličine kot osnova za določanje obremenitev morajo biti preverjene s preskusi, izračuni ali ocenami v pozitivnem varnostnem smislu.
a. Če ni točnih podatkov, je največji negativni vzgonski količnik za toga krila v običajni obliki za letenje –0,8. Za gibka krila se je treba posvetovati s priznano strokovno ustanovo.
b. Če je ugotovljen koeficient navora Cm0 manjši od ±0,025, je potrebno za krilo in višinski stabilizator uporabiti vsaj –0,025.
CS-UML 333 Obremenitvena ovojnica
1. Dokazovanje izpolnjevanja trdnostnih zahtev tega poglavja mora biti izvedeno za vse kombinacije hitrosti in faktorjev preobremenitve znotraj in na obremenitveni ovojnici, ki upošteva manevrsko obremenitveno ovojnico in ovojnico turbolentne atmosfere v odstavku 2 in 3.
2. Manevrska obremenitvena ovojnica (glej sliko 1)
Oblika za letenje:
Zakrilca so v vsaki, do VD, dovoljeni poziciji.
3. Obremenitvena ovojnica turbolentne atmosfere (glej sliko 2)
Oblika za letenje:
Zakrilca so v vsaki, do VD, dovoljeni poziciji.
1. Pri načrtovani hitrosti pri največjem udarcu vetra VB mora letalo zdržati pozitivne (navzgor) in negativne (navzdol) udarce vetra s hitrostjo 15 m/s.
2. Pri načrtovani hitrosti strmega leta VD mora UL-letalo zdržati pozitivne (navzgor) in negativne (navzdol) udarce vetra s hitrostjo 7,5 m/s.
CS-UML 335 Načrtovane hitrosti
Načrtovane hitrosti letenja so ekvivalentne hitrosti letenja (EAS).
1. Načrtovana manevrska hitrost VA
V(A) = V(S1) * koren n1
VS1 = Načrtovana najmanjša hitrost letala z največjo načrtovano maso, z uvlečenimi zakrilci in prostim tekom motorja.
n1 = Faktor preobremenitve
2. Načrtovana hitrost z zakrilci VF
a. za vse pozicije zakrilc mora biti VF večja od obeh dveh vrednosti:
i. 1,4 VS1, kjer je VS1 najmanjša načrtovana hitrost letala z največjo načrtovano maso, in uvlečenimi zakrilci.
ii. 1,8 VSF, kjer je VSF najmanjša načrtovana hitrost letala z največjo načrtovano maso, in polno izvlečenimi zakrilci.
3. Načrtovana hitrost strmega leta VD
Načrtovano hitrost strmega leta VD lahko določi prosilec, vendar ne sme biti manjša od 1,2 VH, niti od 1,5 VA iz odstavka 1. VH je največja hitrost v vodoravnem letu pri največji trajni moči motorja.
4. Načrtovana hitrost pri največjem udarcu vetra VB
Načrtovano hitrost pri največjem udarcu vetra lahko določi prosilec, vendar ne sme biti manjša od nobene od sledečih možnosti: VB = 0,9*VH ali VB = VA.
CS-UML 337 Faktorji preobremenitve zaradi manevra
Najmanjše vrednosti dopustnih faktorjev preobremenitve manevrske obremenitvene ovojnice (slika 1) so sledeče:
+-------------------+--------------------+
|         n1        |        +4,0        |
|         n2        |        +4,0        |
|         n3        |        –1,5        |
|         n4        |        –2,0        |
+-------------------+--------------------+
Za negativne dopustne faktorje preobremenitev ultralahkih letal z gibkimi krili se je potrebno posvetovati z ustrezno strokovno ustanovo.
Deformacije gibkih kril lahko povzročijo občutne spremembe manevrske obremenitvene ovojnice – točka A ni dosegljiva pod VD. Če je tak primer dokazan, se dopustni faktor preobremenitve zmanjša na največji do VD dosegljivi faktor preobremenitve.
CS-UML 341 Faktorji preobremenitve zaradi udarca vetra
Če ni bolj utemeljene strokovne podlage, morajo biti faktorji preobremenitve zaradi udarca vetra izračunani na sledeč način:
CS-UML 345 Naprave za povečevanje vzgona
1. Če so vgrajena zakrilca ali ostale naprave za povečevanje vzgona je izvedbo potrebno načrtovati tako, da je pri polno izvlečeni napravi in hitrosti VF, dopustni faktor preobremenitve 2.0.
2. Pri polnem negativnem odklonu zakrilc morajo biti izpolnjeni pogoji členov, CS-UML 321 in CS-UML 331, ter členov CS-UML 333 do CS-UML337.
CS-UML 361 Navor motorja
1. Nosilec motorja in njegova pritrditev morata biti dimenzionirana za sledeče vplive:
a. za navor pri največji vzletni moči motorja in obratih propelerja hkrati s 75 % dopustnega faktorja preobremenitve točke A na manevrski obremenitveni ovojnici člena, CS-UML 333,
b. za navor pri največji stalni moči motorja in obratih propelerja hkrati z dopustnim faktorjem preobremenitve točke A na manevrski obremenitveni ovojnici člena, CS-UML 333.
2. Mejni navor, ki vključuje zahteve iz odstavka 1, se za običajne batne motorje z neposrednim prenosom moči na propeler določi z množenjem srednjega navora z varnostnim faktorjem iz sledeče tabele:
+------------+-------------+--------------+
|            |  Dvotaktni  | Štiritaktni  |
|            |    motor    |    motor     |
+------------+-------------+--------------+
|1 cilinder  |      6      |      8       |
+------------+-------------+--------------+
|2 cilindra  |      3      |      4       |
+------------+-------------+--------------+
|3 cilindri  |     2,5     |      3       |
+------------+-------------+--------------+
|4 cilindri  |     1,5     |      2       |
+------------+-------------+--------------+
|5 in več    |    1,33     |     1,33     |
|cilindrov   |             |              |
+------------+-------------+--------------+
Opomba:
Pojem »neposredni« prenos moči pomeni prenos na gredi, preko zobnikov ali jermena. Za ostale prenosne sisteme (npr. sklopka na centrifugalno silo) in neobičajne motorje je varnostni faktor potrebno določiti s pomočjo ustanove, ki preskuša vzorčna letala.
CS-UML 363 Stranske obremenitve na nosilec motorja
Nosilec motorja in vpetje nosilca morata biti načrtovana za predvideno stransko obremenitev s stranskim varnostnim faktorjem, ki znaša najmanj tretjino dopustnega faktorja preobremenitve točke A na manevrski obremenitveni ovojnici n1/3 .
III. Krmilne površine in pogoni krmil
CS-UML 395 Obremenitve pogona krmil
Vsi deli pogona za krmil in njegovega vpetja morajo biti načrtovani vsaj za 125 % predvidenega šarnirnega momenta krmilnih površin, določenih v členih CS-UML 423, CS-UML 441 ter CS-UML 455.
CS-UML 397 Obremenitve zaradi pilota
Vsi deli pogona krmil letala okrog vzdolžne, prečne in vertikalne osi in sistemi za krmarjenje, ki vplivajo na letenje, njihova vpetja in omejevalniki gibanja, morajo biti za sile ki jih povzroča pilot, načrtovani skladno s spodnjo tabelo:
+---------------------+------------------+----------------------+
| pogon za krmarjenje | pilotova sila na |  način prenosa sil   |
|                     |    pogon daN     |  (enostaven vzvodni  |
|                     |                  |       sistem)        |
+---------------------+------------------+----------------------+
|višinski pogon krmil |        35        |Poteg in potisk na    |
|                     |                  |palici                |
+---------------------+------------------+----------------------+
|pogon krmil za       |        20        |Stransko prečno       |
|krilca               |                  |gibanje palice        |
+---------------------+------------------+----------------------+
|smerni pogon krmil   |        90        |Potisk naprej na pedal|
+---------------------+------------------+----------------------+
Za neobičajne sisteme krmarjenja (npr. na strani pritrjena krmilna palica) lahko ustrezna ustanova dopusti manjše sile, če se lahko dokaže, da v tabeli navedenih sil pilot ne more povzročiti.
CS-UML 399 Dvojni pogon krmil
Dvojni pogon krmil mora biti dimenzioniran:
1. za sočasno krmarjenje v istih smereh
2. za sočasno krmarjenje v nasprotujočih smereh,
pri čemer vsak pilot obremenjuje pogon krmil s 75 % sile navedene v členu, CS-UML 397.
CS-UML 405 Sekundarno krmilje
Sekundarno krmilje so pogoni za dvig in spust podvozja, trimanje itd. in morajo biti načrtovani za največje pričakovane sile, ki jih pilot lahko povzroči.
Razlage:
Pričakovane sile rok in nog naj ne bi bile manjše od:
Sile na majhna ročna kolesa, ročice itd., ki se upravljajo samo s prsti in zapestjem: P = 15 daN
Sile na vzvode in ročna kolesa, ki se upravljajo z roko brez uporabe teže telesa: P = 35 daN
Sile na vzvode in ročke, ki se upravljajo z dodatno oporo roke ali s pomočjo teže telesa: P = 60 daN
Sile nog z oporo v sedež (npr. sila noge pri zaviranju): P = 75 daN.
CS-UML 411 Togost in elastičnost krmilja
Elastični raztezek pogona višinskega in smernega krmila, pogona krilc in zakrilc je potrebno izmeriti. Raztezek ne sme presegati 25 % celotnega hoda pogona. Za meritev je potrebno pilotsko palico učvrstiti v nevtralnem položaju in krmilno površino obremeniti z največjim navorom, ki ustreza CS-UML 395. Pri zakrilcih je potrebo ročico pogona postaviti v ustrezen položaj.
IV. Horizontalne repne površine
CS-UML 421 Bremena ravnovesja
1. Breme ravnovesja višinskega repa je tisto breme, ki je potrebno za vzdrževanje ravnovesnega leta v katerem koli položaju brez vzdolžnih kotnih pospeškov.
2. Višinski rep mora biti načrtovan za tiste ravnovesne obremenitve, ki se pojavijo na poljubni točki obremenitvene ovojnice in za položaje zakrilc v podpoglavju, CS-UML 335 in CS-UML 345.
CS-UML 423 Obremenitve zaradi manevra
Višinski rep mora biti načrtovan za najhujše možne obremenitve, ki se lahko pojavijo pri manevriranju z uporabo višinskega krmila pri vseh hitrostih do VD.
Razlaga:
Obremenitve morejo biti ugotovljene za sunkovit odklon višinskega krmila, pri čem je treba upoštevati sledeče primere:
1. hitrost VA, poln odklon navzgor
2. hitrost VA, poln odklon navzdol
3. hitrost VD tretjina polnega odklona navzgor
4. hitrost VD tretjina polnega odklona navzdol
Predpostavke:
1. letalo pred izvedbo manevra leti v vodoravnem letu.
2. obremenitve so uravnovešene s silami inercije.
CS-UML 425 Obremenitve zardi udarca vetra
Če ni bolj utemeljene strokovne podlage, morajo biti sile na višinski rep izračunane na sledeč način:
Pri tem je:
CS-UML 427 Nesimetrične obremenitve
Če je vpliv toka za propelerjem pričakovan, ga je potrebno upoštevati.
V. Vertikalne repne površine
CS-UML 441 Obremenitve zaradi manevra
Smerni rep mora biti načrtovan za obremenitve pri krmarjenju, ki nastanejo pri sledečih pogojih:
1. poln odklon smernega krmila pri hitrosti VA,
2. tretjino polnega odklona smernega krmila pri hitrosti VD.
CS-UML 443 Obremenitve zaradi udarca vetra
1. Smerni rep mora biti načrtovan za stranske udarce vetra iz člena CS-UML 333.
2. Če ni bolj utemeljene strokovne podlage, morajo biti sile na smerni stabilizator izračunane na sledeč način:
CS-UML 444 T rep
1. Pri T rep izvedbi je potrebno pritrditev repa, površino repa, in zadnji del trupa načrtovati za obremenitev na smerni rep in induciran navor zaradi nagiba višinskega repa, ki učinkuje v isto smer.
2. Če ni bolj utemeljene strokovne podlage, mora biti induciran navor zaradi udarca vetra sledeč:
VI. Dodatni pogoji za repne površine
CS-UML 447 Skupne obremenitve na repu
1. Med obremenitvijo letala od točke A do točke D manevrske obremenitvene ovojnice je potrebno pri obremenitvi višinskega repa sočasno upoštevati obremenitve smernega repa iz člena CS-UML 441.
2. Hkrati je potrebno upoštevati 75 % obremenitve iz člena CS-UML 423 (višinski rep), in obremenitve iz podpoglavja CS-UML 441 (smerni rep).
3. pri ultralahkih letalih z V repom je treba pri hitrosti VB računati s sunkom vetra, ki je pravokoten na eno od površin repa.
CS-UML 449 Dodatne obremenitve V repa
Pri ultralahkih letalih z V repom je potrebno sunek vetra upoštevati pravokotno na eno od repnih površin pri hitrosti VB.
VII. Krilca, zakrilca in posebne naprave
CS-UML 455 Krilca
Krilca morajo biti načrtovana za tiste obremenitve krmarjenja, ki nastanejo v sledečih primerih:
1. letalo je pri polnem odklonu krilc in hitrosti VA izpostavljeno faktorju preobremenitve n = 2,66.
2. letalo je pri tretjini polnega odklona krilc in hitrosti VD izpostavljeno faktorju preobremenitve n = 2,66.
VIII. Obremenitve zaradi dotika tal
CS-UML 471 Splošno
Mejne vrednosti obremenitev strukture letala zaradi dotika tal se obravnavajo kot ravnovesje med zunanjimi in vztrajnostnimi silami. V vseh primerih morajo biti zunanje sile za ravnovesje z linearnimi in rotacijskimi vztrajnostnimi silami določene tako, da odražajo dejansko stanje ali varnejši približek.
CS-UML 473 Zahteve in predpostavke obremenitev glavnega podvozja
1. Zahteve za obremenitve glavnega podvozja morajo biti izpolnjene za največjo načrtovano maso.
2. Faktor navpične vztrajnostne preobremenitve, pri silah s prijemališčem v masnem središču letala, ne sme biti manjši od faktorja preobremenitve ki nastane ob dotiku pri hitrosti padanja:
pri čemer ni potrebno, da je hitrost padanja večja od 3 m/s, vendar ne sme biti manjša od 1,5 m/s.
3. Predpostavljena velikost sile vzgona ob dotiku tal, s prijemališčem v masnem središču, je 2/3 sile teže letala. Faktor pristajalne vztrajnostne preobremenitve je lahko faktor navpične vztrajnostne preobremenitve, zmanjšan za razmerje med vzgonom in težo letala.
CS-UML 479 Zahteve za izravnan pristanek
Pri izravnanem pristanku se predpostavlja, da letalo leti v vodoravnem letu. Navpični komponenti zunanje sile mora biti vektorsko prišteta tudi vodoravna komponenta, ki po absolutni vrednosti ne sme biti manjša od 25 % absolutne vrednosti navpične komponente, pri kateri vzgon ni upoštevan.
CS-UML 481 Zahteve za pristanek z repom navzdol
Pri načrtovanju nosilne konstrukcije zadnjega podvozja, repa in vpetja za uteži, je potrebno za pristanek na zadnje kolo (glavni kolesi v zraku) upoštevati sledeče:
Razlaga:
Če iy ni določen v bolj natančnem postopku, ga lahko izračunamo tako:
iy = 0,225 * L(R)
V tem primeru je LR celotna dolžina trupa brez smernega krmila.
CS-UML 499 Dodatne zahteve za nosno kolo
Pri določevanju obremenitev sprednjega kolesa in nosilne strukture zaradi sile dotika tal, pri predpostavki, da so amortizerji in gume v mirovni legi, je potrebno upoštevati sledeče pogoje:
1. Za obremenitve v nasprotni smeri letenja je mejna absolutna vrednost sil na osi kolesa naslednja:
a. navpična komponenta je stojna sila na kolo množena s faktorjem 2,25,
b. vodoravna komponenta v nasprotni smeri letenja je navpična komponenta množena s faktorjem 0,8.
2. Za obremenitve v smeri letenja je mejna absolutna vrednost sil na osi kolesa naslednja:
a. navpična komponenta je stojna sila na kolo množena s faktorjem 2,25,
b. vodoravna komponenta v smeri letenja je navpična komponenta množena s faktorjem 0,4
3. Za stranske obremenitve je mejna absolutna vrednost sil na osi kolesa naslednja:
a. navpična komponenta je stojna sila na kolo množena s faktorjem 2,25,
b. stranska komponenta je navpična komponenta množena s faktorjem 0,7.
IX. Zahteve za zasilni pristanek
CS-UML 561 Splošno
1. Čeprav je letalo pri zasilnemu pristanku lahko poškodovano, mora biti grajeno skladno s predpisi tega člena, da zaščiti potnika v spodaj navedenih pogojih.
2. Struktura letala mora biti grajena tako, da nudi vsakemu potniku zaščito pred poškodbami zaradi zasilnega pristanka pod naslednjimi pogoji:
a. varnostno pasovje je bilo pravilno uporabljeno,
b. udeleženec je pri zasilnem pristanku izpostavljen naslednjim pojemkom:
navzgor 4,5 g,
navzdol 4,5 g,
naprej 9,0 g,
v stran 3,0 g.
3. Posode za gorivo morajo vzdržati v 2. b. navedene pojemke, brez puščanja.
X. Druge obremenitve
CS-UML 597 Obremenitve zaradi posameznih mas
Pritrditve predmetov, ki sodijo k opremi letala, tudi uteži za korekcijo težišča, morajo biti načrtovane skladno s predpisi za preobremenitve med letenjem, pristajanjem in zasilnim pristankom.
D. Oblikovanje in izvedba gradnje
CS-UML 601 Splošno
Ustreznost vprašljivih konstrukcijskih zamisli, ki pomembno vplivajo na varnost uporabe mora biti dokazljiva s preskusi.
CS-UML 605 Postopki izdelave
Postopki izdelave morajo zagotavljati ponovljivo proizvodnjo in brezhibnost sklopov. Če je za doseganje zahtev potrebno postopke (na primer lepljenje, točkovno varjenje, povezovanje, toplotna obdelava, izdelava okrepljene plastične mase) strogo nadzorovati, morajo biti postopki predpisani in odobreni. Novi postopki morajo temeljiti na preskusih.
CS-UML 607 Varovanje spojnih elementov
Vsi spojni elementi glavnega ogrodja letala, pogona krmil in mehanskih sklopov, ki so ključnega pomena za varno uporabo, morajo biti varovani z odobrenimi metodami varovanja, z ustreznimi varovali. Samozaporne matice ne smejo biti uporabljene za varovanje sornikov, ki se med uporabo vrtijo. Uporaba samozapornih matic na sornikih je izjemoma dovoljena z dodatno uporabo drugih varovalnih mehanizmov, ki ne temeljijo na principu samovarovanja.
CS-UML 609 Zaščita strukture
Vsak del nosilnega ogrodja letala mora zadostiti naslednjim zahtevam:
1. biti mora ustrezno zaščiten pred škodljivimi vplivi in zmanjševanju trdnosti zaradi kakršnihkoli vzrokov, vključno z zaščito pred:
a. preperevanjem,
b. korozijo,
c. obrabo;
2. vsebovati mora zadovoljive rešitve za prezračevanje in odtekanje vode.
CS-UML 611 Dostopnost
Dostopnost do glavnih sestavnih delov strukture in pogona krmil mora biti zagotovljena tako, da se posamezne dele lahko pregleduje, popravlja, zamenjuje, nastavlja, podmazuje in oskrbuje.
CS-UML 612 Priprave za sestavljanje in razstavljanje
Letalo mora biti grajeno tako, da ga ni možno neopazno poškodovati, če ga sestavljajo neusposobljene osebe, oziroma je možnost prikritih poškodb izredno majhna. Napačno sestavljanje je potrebno preprečevati z ustreznimi oblikovnimi rešitvami. Pravilna sestavljenost letala mora biti na lahek način preverljiva.
CS-UML 627 Utrujenost materiala
Pri načrtovanju ogrodja letala se je v največji možni meri potrebno izogibati pojavu koncentriranih obremenitev na mestih, kjer obstaja velika verjetnost, da se bo med normalno uporabo pojavila utrujenostna porušitev.
CS-UML 629 Frfotanje
1. Na letalu se ne sme pojaviti frfotanje, divergenca krila ali obrat krmil v katerikoli obliki za letenje in pri nobeni dovoljeni hitrosti, vključno do VD. Deformacije ogrodja ne smejo nevarno vplivati na krmilni sistem in stabilnost letala. V območju dovoljenih hitrosti morajo biti aeroelastična nihanja močno dušena.
2. Dokaz skladnosti z zahtevami prvega odstavka mora biti izveden na naslednji način:
a. s sistematičnimi preskusi vzbujanja frfotanja pri hitrostih do VDF, je potrebno dokazati ustrezno dušenje, brez skokovitih prehodov dušenja pri hitrosti VDF.
b. s preskusnimi poleti in približevanjem VDF je potrebno dokazati, da se učinkovitost krmilnih površin po vseh treh oseh ne zmanjšuje skokovito in da ni znakov divergence krila, repa in strukture, ki bi vplivala na statično stabilnost in ravnovesne pogoje trimanja.
c. pri letalih, ki imajo VD večjo od 200 km/h, je potrebno najprej z analitičnimi metodami in nihajnimi preskusi na tleh določiti lastne frekvence nihanja in okoliščine pri katerih bi se v hitrostnem območju do 1,2*VD pojavilo frfotanje.
I. Krmilne površine
CS-UML 655 Vgradnja
1. Krmilne površine in njihova vpetja se med seboj ne smejo ovirati. V primeru, da je ena krmilna površina učvrščena v poljubnem položaju, mora biti druga prosto gibljiva v celotnem območju odklona. Ta zahteva mora biti izpolnjena tudi za:
a. mejne dopustne obremenitve (pozitivne ali negativne) za vse krmilne površine v celotnem območju odklona,
b. mejne dopustne obremenitve ostalih delov in ogrodja letala.
2. Če je stabilizator gibljiv mora biti hod omejen na način, da je zagotovljena varnost letenja in pristajanja.
CS-UML 659 Uteži
Ogrodje in vpetje za uteži krmilnih površin mora biti načrtovano za naslednje mejne dopustne obremenitve:
1. 24 g pravokotno na krmilno površino
2. 12 g naprej in nazaj
3. 12 g v smeri šarnirne osi
II. Krmilje
CS-UML 671 Splošno
Vsako krmilje mora biti lahko in tekoče vodljivo ter učinkovito.
CS-UML 675 Ovire
1. Krmilje mora imeti ovire za omejevanje odklona vsake krmilne površine.
2. Ovire morajo biti nameščene tako, da spremembe hoda krmilne površine zaradi obrabe, zračnosti ali vnovičnih nastavitev nimajo negativnega vpliva na krmarljivost.
3. Vsaka ovira mora prenašati načrtovane obremenitve krmilja.
4. Za krmilja, ki delujejo na principu premikanja težišča in pri katerih ni možno vgraditi ovir za omejevanje odklonov je potrebno dokazati, da v območju premikanja masnega središča ogrodja letala ni možno preobremeniti.
CS-UML 677 Sistemi za trimanje
1. Zagotoviti je potrebno vse, da ne pride do nenamerne, napačne ali nepričakovane uporabe trimerja. Mehanizem za upravljanje trimerja mora biti opremljen z oznakami za ustrezen odziv letala in položajem glede na celotno območje nastavitve. Oznake morajo biti vidne in nedvoumne.
2. Nedotaknjene pomožne krmilne površine morajo ohranjati svoj ravnotežni položaj in ne smejo povzročati frfotanja. Izvedba in pritrditev nepovratnih sistemov za trimanje mora biti ustrezno toga in zanesljiva.
CS-UML 679 Zapora krmilja
Če ima letalo vgrajeno zaporo krmilja na tleh, mora krmilje vsebovati:
1. nedvoumno opozorilo pilotu, da je zapiralo vklopljeno,
2. ukrepe proti samodejnemu vklopu med letom.
CS-UML 683 Funkcionalni preskusi krmilja
S funkcionalnimi preskusi mora biti dokazano, da krmilje v členih CS-UML 397 in CS-UML 399 deluje brez:
1. zatikanja,
2. velikega trenja,
3. velikega upogiba,
če se s krmiljem upravlja iz pilotske kabine.
CS-UML 685 Podrobnosti krmilja
1. Vsi sestavni deli krmilja morajo biti oblikovani in vgrajeni tako, da ne pride do zatikanja, drgnjenja in oviranja delovanja zaradi prtljage, potnikov, nepritrjenih predmetov, potnikov, ali zmrzali.
2. Pilotska kabina mora vsebovati ukrepe za preprečevanje uhajanja tujkov v kotičke, kjer bi se zatikali v krmilje.
3. Vsi sestavni deli krmilja morajo biti oblikovani ali jasno označeni tako, da je možnost napačne montaže, ki bi povzročila napačno delovanje, minimalna.
CS-UML 687 Vzmeti
Zanesljivost vseh v krmilju uporabljenih vzmeti mora biti preverjena s preskusi, s katerimi se posnemajo dejanski pogoji uporabe, razen če odpoved vzmeti ne povzroči frfotanja ali ne ogroža varnosti letenja.
CS-UML 689 Pletenice
1. Vse pletenice, priključna mesta, napenjalci, spojke in škripčevje morajo ustrezati predpisanim specifikacijam. Pri tem velja:
a. vse pletenice morajo biti napeljane tako, da med obratovalnimi pogoji pri temperaturnih spremembah ne pride do nevarne spremembe napetosti v celotnem območju hoda,
b. vsi uvodniki, škripčevje, končniki in napenjalci morajo biti dostopni za vizualni pregled.
2. Velikost in tip vsakega škripca morata biti pletenici prilagojena. Vsi škripci morajo biti opremljeni z varovali, ki preprečujejo zdrs pletenice iz utora tudi v primeru, ko je vrv razrahljana. Vsak škripec mora biti nameščen v ravnini zanke, da se pletenica ne drgne ob prirobnico škripca.
Razlaga 2. točke:
Notranji premer utora škripca ne sme biti manjši od 300-kratnika premera ene žičke v pletenici.
3. Vodila morajo biti vgrajena tako, da ne pride do spremembe smeri pletenice za več kot 3° razen, če je s preskusi ali izkušnjami dokazano, da je dopusten tudi večji kot. Radij krivine vodila ne sme biti manjši od radija škripca.
Razlaga 3. točke:
V teflonskih vodilih ali vodilih iz ekvivalentne snovi, se smer pletenice lahko spremeni do 10°.
4. Napenjalci morajo na biti na osno gibljive dele pritrjeni tako, da ne prihaja do naslona v celotnem območju hoda.
CS-UML 697 Krmilje zakrilc
1. Krmilje zakrilc mora biti oblikovano tako, da zakrilca obstanejo v položaju, potrebnem za dokazovanje zmogljivosti gradbenih zahtev razen, če ga premika pilot ali se izkaže, da prosto gibanje ni nevarno.
2. Krmilje mora biti zasnovano tako, da onemogoča nenamerno izvlečenje ali odklon zakrilc. Sila potrebna za upravljanje in hitrost premikanja pri vsaki dovoljeni hitrosti ne smeta ogrožati varnosti letenja.
CS-UML 701 Medsebojna povezava zakrilc
Premikanje zakrilc na obeh straneh simetrijske ravnine mora biti sočasno, izvedeno z mehansko povezavo razen, če ima letalo varne letalne lastnosti tudi pri nesimetrični uporabi zakrilc.
III. Podvozje
CS-UML 721 Splošno
Letalo mora biti zasnovano tako, da je možno varno pristati na kratki travnati stezi.
IV. Snovanje pilotske kabine
CS-UML 771 Splošno
Pilotska kabina in njena oprema morajo pilotu omogočiti opravljanje nalog brez nepotrebnega naprezanja ali utrujanja.
CS-UML 773 Vidljivost iz pilotske kabine
Pilotska kabina ne sme bleščati ali odsevati tako, da bi pilotu zastirala razgled. Poleg tega mora biti zasnovana tako, da:
1. je območje razgleda za pilota dovolj veliko, jasno in brez popačenj,
2. ščiti pilota pred drobci; dež in zaledenitev ne smeta pretirano ovirati pogleda vzdolž smeri med letenjem in pristajanjem.
Razlaga 2. točke:
Skladnost se lahko zagotovi z možnostjo odpiranja okna na pilotski strani.
CS-UML 775 Vetrobran in okna
Vetrobran in okna morajo biti grajena iz snovi ki s časom ohranjajo prozornost in katerih drobci v primeru razbitja ne povzročajo resnih poškodb.
CS-UML 777 Krmilje v pilotski kabini
1. Vsa krmilja v pilotski kabini morajo biti razporejena tako je zagotovljena prikladnost, ni zavajajoča in onemogoča uporabo po pomoti.
2. Ročice krmilja morajo biti priročne tudi, ko je pilot privezan. Krmilje mora biti neovirano opravljivo do polnih odklonov tudi takrat, ko je pilot oblečen v zimska oblačila. Prav tako upravljivost krmilja ne sme ovirati sama vsebina pilotske kabine.
3. V letalih s podvojenim krmiljem mora biti sledeče sekundarno krmilje upravljivo z obeh sedežev:
a. ročica za nastavitev moči motorja,
b. zakrilca,
c. trimer,
d. naprava za odpiranje in odmetavanje pokrova kabine,
e. reševalni sistem,
f. krmilje mora ohranjati nastavljeno lego, se ne sme premikati zaradi obremenitev in vibracij tako, da pozornost pilota ni potrebna.
Razlaga točke 3c:
Kadar je sila na palici za premagovanje upora višinskega krmila dovolj majhna, kljub najbolj neugodnemu položaju trimerja, se zahtevo po podvojenem krmilju za trimer opusti.
CS-UML 779 Pomiki in učinki krmilja v pilotski kabini
1. Krmilni sistemi in ročice v prostoru za pilota morajo biti oblikovane tako, da delujejo na sledeč način:
+-------------------------+-------------------------------------+
|     Primarno krmilje    |        Smer pomika in učinek        |
+-------------------------+-------------------------------------+
|nagiba                   |v desno (v smeri urinega kazalca):   |
|                         |desno krilo navzdol                  |
+-------------------------+-------------------------------------+
|višine                   |nazaj: nos navzgor                   |
+-------------------------+-------------------------------------+
|smeri                    |desni pedal naprej: nos desno        |
+-------------------------+-------------------------------------+

+-------------------------+-------------------------------------+
|    Sekundarno krmilje   |        Smer pomika in učinek        |
+-------------------------+-------------------------------------+
|za trimanje              |v isti smeri kot posamezni pogoni    |
|                         |primarnega krmilja                   |
+-------------------------+-------------------------------------+
|zakrilc                  |poteg: zakrilca se izvlečejo ali     |
|                         |odklonijo navzdol                    |
+-------------------------+-------------------------------------+
|moči motorja             |naprej: povečanje moči motorja       |
+-------------------------+-------------------------------------+
|kota propelerja          |naprej: povečanje obratov            |
+-------------------------+-------------------------------------+
|gorivne mešanice         |naprej ali navzgor: obogatitev       |
+-------------------------+-------------------------------------+
|stikal                   |navzdol: izključeno                  |
+-------------------------+-------------------------------------+
|reševalne naprave        |poteg: reševalna naprava se sproži   |
+-------------------------+-------------------------------------+
2. Za letala, ki nimajo aerodinamičnega primarnega krmilja morajo biti smeri pomika opisane v priročniku letala. Sekundarno krmilje mora imeti predpisane smeri pomika prejšnjega odstavka.
CS-UML 780 Barvne oznake krmilja v pilotski kabini
Krmilje za upravljanje reševalnih naprav mora biti rdeče obarvano.
CS-UML 785 Sedeži in pasovje
1. Vsak sedež in njegovo ogrodje morata biti načrtovana za maso potnika z najmanj 100 kg in načrtovana na mejne dopustne faktorje preobremenitev med letenjem, pristanku in zasilnim pristankom opisanem členu CS-UML 561.
2. Sedeži in blazine se med obremenitvami iz podpoglavja C.II ne smejo deformirati tako, da pilot nebi imel dosega za varno ali pravilno uporabo krmilja v pilotski kabini.
3. Trdnost pasovja ne sme biti manjša od tiste, ki vzdrži vse dopustne faktorje preobremenitev v letu, pristanku in zasilnem pristanku, pri čemer je potrebno upoštevati obliko in namestitev pasovja glede na sedež.
4. Vsak potnik mora imeti štiridelno pasovje. Vsak pas mora biti pritrjen tako, da potnik pri vseh pospeških ostane naslonjen v prvotnem sedečem položaju.
Razlaga
Priporočena vgradnja ramenskega pasovja je prikazana na sliki 3.
Opombe
1. Priporočljiva je vgradnja pasovja z dodatnim mednožnim pasom. Pri negativnih pospeških ramenski pasovi dvigujejo spodnje pasove do višine trebuha, zaradi česar lahko oseba iz ustreznega položaja zdrsi pod pasovjem.
2. Če je med prijemališči ramenskih pasov in zgornjim robom naslonjala več kot 152 mm pasu, morajo biti vgrajena ustrezna vodila, ki preprečujejo gibanje vstran in odrgnine vratu.
3. Če je naslonjalo za hrbet dovolj trdno in visoko tako, da je potek pasovja glede na položaj ramen skladen s sliko 3 (višina 650 mm) se pasovje za ramena lahko pritrdi na naslonjalo sedeža ali preko ustreznih vodil na tla.
4. Če je naslonjalo za hrbet dovolj trdno se z ustrezno trdnimi vodili lahko omeji stransko gibanje pasovja pri pojemkih zasilnega pristanka iz člena CS-UML 561.
CS-UML 786 Zaščita proti poškodbami
Izpostavljeni deli ogrodja letala ali pritrjene opreme morajo biti oblazinjen zaradi zaščite pred možnimi poškodbami potnikov v primeru manjših letalskih nezgod.
CS-UML 787 Prostor za prtljago
1. Vsak prostor za prtljago mora biti zasnovan skladno z označeno največjo nosilnostjo in najbolj neugodno razporeditev tovora pri največjih dopustnih faktorjih preobremenitve med letom in pri pristanku, navedenih v teh zahtevah.
2. Prostor za prtljago mora biti oblikovan tako, da so potniki zaščiteni pred poškodbami zaradi naleta prtljage naprej najmanj za pojemek 9.0 g.
CS-UML 807 Zasilni izhod
1. Prostor za pilota mora biti oblikovan tako, da lahko posadka v nevarnih slučajih brez ovire hitro izstopi.
2. Odpirala morajo biti zasnovana za enostavno in lahko odpiranje. Delovati morajo hitro, dosegljiva morajo biti vsakemu pripetemu potniku v kabini in od zunaj.
CS-UML 831 Prezračevanje
1. Pilotska kabina mora biti oblikovana tako, da jo je možno pri običajnih pogojih letenja ustrezno prezračevati.
2. Koncentracija ogljikovega monoksida ne sme preseči razmerja z zrakom, ki je manjši od 1:20 000.
3. Pri odprti ali nezaščiteni pilotski kabini je potrebno zagotoviti, da posadka ne vdihava izpušnih plinov motorja.
CS-UML 857 Izenačevanje elektrostatičnih potencialov
Z električnim povezovanjem posameznih delov letala, pogonske enote, rezervoarjev in ostalih ključnih prevodnih delov mora biti onemogočen nastanek različnih elektrostatičnih potencialov.
E. Pogonska skupina
I. Splošno
CS-UML 901 Vgradnja
1. Prosilec mora dokazati, da je izbrana kombinacija motorja, izpušnega sistema, propelerja in letala za katerega je vložena prošnja za izdajo potrdila o ustreznosti, primerna oziroma, kombinacija dobro deluje in je v predpisanih mejah varna za uporabo.
2. Pogonski sistem vsebuje vse dele ki:
a. so nujni za pogon,
b. vplivajo na varnost pogonske enote.
3. Pogonski sistem mora biti narejen, razporejen in vgrajen tako, da:
a. je delovanje varno,
b. da je dostopen za preglede in vzdrževanje.
Opomba točke 3a:
Kot dokaz skladnosti se prizna naslednji preskus, ki traja najmanj 3 ure:
– prvo uro deluje motor s 75 % največje trajne moči;
– sledi cikel po naslednjem postopku:
– 10 krat vžig in ugašanje, vžig in 5 minut prostega teka,
– 5 minut obratovanja na polni moči,
– 5 minut hlajenja v prostem teku,
– 5 minut obratovanja na polni moči,
– 5 minut hlajenja v prostem teku,
– 15 minut obratovanja 75 % največje trajne moči,
– 5 minut hlajenja v prostem teku,
– 15 minut obratovanja na polni moči.
Motor se po opravljenem ciklu ugasne. Ko je motor ohlajen se cikel ponovi. Po opravljenem preskusu ne sme biti na ogrodju pogonskega sistema in strukturi letala nobene poškodbe, ki bi vplivala na varnost letenja.
CS-UML 903 Motor
Ustreznost motorja mora biti dokazana v okviru dokazovanja ustreznosti ultralahkega letala, ali z lastnim postopkom dokazovanja ustreznosti.
Opomba:
Če je se ustreznost motorja dokazuje v okviru dokazovanja ustreznosti določenega tipa letala, je trajnostni preskus motorja lahko izpeljan v okviru 50 urnega preskusa v letu tega tipa letala.
Preskusni poleti vsebujejo najmanj:
– 100 vzletov,
– 10 poletov s trajanjem najmanj ene ure,
– 60 vzponov na najmanj 500 m višinske razlike, pri čemer mora največja vzletna moč brez prekinitve trajati vsaj 5 minut, od teh mora biti vsaj 30 izvedenih pri poletnih temperaturah (T > 20 °C) pri tleh.
Pri načrtovanju vgradnje motorja je potrebno slediti predpisom proizvajalca.
CS-UML 925 Varnostna razdalja propelerja
Propelerji brez zaščite morajo imeti pri največji vzletni masi letala, najbolj neugodni legi masnega središča in neugodnem kotu koraka, naslednje varnostne razdalje:
1. Varnostna razdalja do tal;
Razdalja med propelerjem in tlemi mora biti najmanj 170 mm. Pri tem mora biti vzmetenje podvozja v mirovni legi, podvozje pa v vzravnanem položaju, položaju za pristajanje ali vožnjo po tleh, oziroma tistem položaju, ki je najbolj neugoden. Varnostna razdalja mora biti zagotovljena tudi v vzravnanem položaju pred poletanjem, če je:
a. kritična pnevmatika brez tlaka, pripadajoče vzmetenje podvozja pa v mirovni legi,
b. kritično vzmetenje podvozja do konca skrčeno, pripadajoča pnevmatika pa v mirovnem položaju.
2. Razdalja do delov letala;
a. Najmanj 25 mm radialne razdalje med konicami propelerja in deli letala z dodatno varnostno razdaljo zaradi nihanja, še posebej pri elastičnem vpetju,
b. najmanj 13 mm aksialne razdalje med kraki propelerja, glavo propelerja in ostalimi deli letala,
c. pri vseh obratovalnih pogojih mora obstajati varnostna razdalja med ostalimi deli propelerja ali spinerja in deli letala.
3. Oddaljenost od posadke;
Oddaljenost propelerja od posadke mora biti takšna, da privezan nihče ne more doseči propelerja.
II. Gorivni sistem
CS-UML 951 Splošno
1. Gorivni sistem mora biti izdelan tako, da pod vsemi običajnimi obratovalnimi pogoji zagotavlja ustrezen pretok in tlak goriva za nemoteno delovanje motorja Cevovod mora biti izdelan tako, da preprečuje nastanek zračnih mehurjev.
2. Gorivni sistem mora biti snovan tako, da gorivna črpalka vedno črpa gorivo samo iz ene posode. Gorivni sistemi, ki imajo dotok izveden na metodi prostega padca mora dovajati gorivo samo iz ene posode razen, če je med posodama narejena povezava, ki zagotavlja enak dotok iz obeh posod.
CS-UML 955 Pretok goriva
1. Dovod na metodi prostega padca:
Pretok mora ustrezati 150 % porabi goriva pri največji vzletni moči motorja.
2. Dovod s črpalko:
Pretok mora ustrezati 125 % porabi goriva pri največji vzletni moči motorja.
CS-UML 959 Neuporabno gorivo
Prostornina neuporabnega goriva ne sme biti manjša od tiste, ki pri najbolj neugodnih pogojih dovajanja goriva, kot so poletanje, vzpenjanje, dolet ali pristanek, že povzroča opazne motnje. Prostornina neuporabnega goriva ne sme biti večja od 5 % prostornine posode.
CS-UML 963 Posoda za gorivo – splošno
1. Posoda za gorivo mora zdržati obremenitve zaradi vibracij, vztrajnosti, teže goriva, ogrodja letala, ki je izpostavljeno vibracijam, obremenitve zaradi vztrajnosti, obremenitve tekočin in zunanjih sil, katere nastanejo pri uporabi letala.
2. Če se lahko težišče letala znatno spremeni zaradi pljuskanja goriva, je treba vgraditi napravo, ki zmanjša pljuskanje na sprejemljivo mero.
CS-UML 965 Tlačni preskus posode za gorivo
Posoda za gorivo mora ohranjati nepropustnost do tlaka 10,4 kPa.
CS-UML 967 Vgradnja posode za gorivo
1. Posoda za gorivo mora biti nameščena tako, da teža goriva ne povzroča točkastih obremenitev posode. Poleg tega je potrebno:
a. stike oblaziniti, da se prepreči drgnjenje posode na podporno ogrodje,
b. za podporno ogrodje in oblazinjenje uporabiti snovi, ki goriva ne vpijajo.
2. Zaradi preprečevanja zbiranja vnetljivih tekočin in plinov mora imeti prostor, v katerega je vgrajena posoda za gorivo, urejeno prezračevanje in drenažo. Sosednji prostori morajo imeti prav tako urejeno lastno drenažo in prezračevanje.
3. Posoda za gorivo ne sme biti vgrajena na motorski strani požarne pregrade. Med požarno pregrado in gorivno posodo mora biti najmanj 15 mm razmika.
4. Če je posoda za gorivo nameščena v kabini mora biti zagotovljeno ustrezno prezračevanje in drenaža. Posoda za gorivo ne sme ovirati posadke letala ali delovanja katerega koli dela letala. Drenirano gorivo ne sme kapljati na posadko letala.
5. Gorivni sistem mora biti zasnovan tako, da v primeru zasilnega pristanka, ki se zgodi v mejah predvidenih preobremenitev ogrodja letala za zasilni pristanek, ali pri lomu podvozja ne pride do porušitve posode ali napeljave za gorivo.
CS-UML 971 Zbiralnik posode za gorivo
1. Vsaka posoda za gorivo mora imeti zbiralnik z drenažo, ki ima v vodoravnem položaju letala na tleh ali v zraku učinkovito prostornino 0,1 % prostornine gorivnega rezervoarja ali 120 cm3. Upošteva se večjo prostornino. Če posoda za gorivo zbiralnika nima:
a. mora gorivni sistem vsebovati odvod v dostopen zbiralnik z drenažo prostornine najmanj 25 cm3,
b. mora biti v vsaki gorivni posodi odvod nameščen tako, da se v vodoravnem položaju letala voda iz vseh delov posode za gorivo odteka v zbiralnik,
c. drenaža mora biti dostopna in enostavna za uporabo.
2. Drenaža gorivnega sistema mora imeti ročno ali samodejno varovalo za zaklepanje v zaprtem položaju.
CS-UML 973 Dovod posode za gorivo
Odprtina za dovod goriva ne sme biti nameščena v kabini posadke. Razlito gorivo ne sme odtekati v okolico gorivne posode ali kamorkoli drugam v notranjost letala, razen v posodo za gorivo.
CS-UML 975 Oddušniki posode za gorivo
Vsaka posoda za gorivo mora imeti oddušnik čim bližje najvišji točki posode, oziroma v zgornjem delu prostora za raztezek. Hkrati mora biti:
1. oddušnik oblikovan in nameščen tako, da je možnost zamašitve zaradi zaledenitve ali tujkov čim manjša,
2. oddušnik oblikovan tako, da je med običajnim obratovanjem onemogočeno izsesavanje goriva,
3. odzračevanje speljano ven iz letala.
CS-UML 977 Gorivna sita in filtri
1. Gorivni filter mora biti vgrajen med izhodom gorivne posode in vhodom v uplinjač ali motorsko gnane gorivne črpalke.
2. Sita in filtri morajo biti enostavno dostopni za dreniranje in za čiščenje.
CS-UML 993 Gorivne napeljave in armatura
1. Napeljava mora biti vgrajena in pritrjena, da je onemogočeno prekomerno nihanje in prenese tlačne obremenitve goriva in pospeške med letenjem.
2. Napeljava pritrjena na medsebojno gibljive dele mora vsebovati elemente, ki omogočajo prožnost, oziroma prilagodljivost.
3. Gibke cevi morajo biti za uporabo odobrene, oziroma je potrebno ustreznost za predvideno uporabo utemeljiti.
4. Pri puščanju goriva iz napeljave ali veznih elementov, gorivo ne sme priti v stik z vročimi površinami in povzročiti požara. Prav tako gorivo ne sme priti v stik s posadko letala.
CS-UML 995 Ventili in regulatorji za gorivo
1. V letalu mora biti naprava, ki pilotu omogoča hitro prekinitev dovoda goriva motorju.
2. Dolžina napeljave med ventilom za prekinitev dovoda goriva in uplinjačem mora biti čim manjša.
3. Ventili za prekinitev napajanja goriva morajo imeti razločno izveden preklop med položajem "odprto" in "zaprto" z omejitvami ali zaskočkami.
III. Oljni sistem
CS-UML 1011 Splošno
1. Če je motor opremljen z oljnim sistemom, mora biti zmožen dovajanja zadostne količine olja s temperaturo, ki ni višja od najvišje dovoljene temperature za varno trajno delovanje.
2. Oljni sistem mora imeti zadostno koristno prostornino za najdaljši predviden čas poleta.
CS-UML 1013 Oljni rezevoar
1. Oljni rezevoar mora biti vgrajen tako, da:
a. izpolnjuje zahteve iz člena CS-UML 967, točke 1., 2. in 4,
b. zdržijo vse vibracije in obremenitve zaradi vztrajnosti tekočine, ki se pojavijo med obratovanjem.
2. Preverjane nivoja olja mora biti izvedeno tako, da ni potrebno odstranjevati pokrival in uporabljati orodja. Izjemoma je dovoljen pokrov za dostop do oljnega rezevoarja.
3. Če je oljni rezervoar vgrajen v prostoru motorja mora biti rezervoar iz ognjevarne snovi.
CS-UML 1015 Tlačni preskus oljnega rezervoarja
Oljni rezervoar mora biti preskušen skladno s členom CS-UML 965, le da so preskusi s tlakom izvedeni pri tlaku 35 kPa.
CS-UML 1017 Oljna napeljava in armatura
1. Oljna napeljava mora biti skladna z zahtevami iz člena CS-UML 993. Napeljava in armatura mora biti narejena iz ognjeodporne snovi.
2. Napeljava za odzračevanje morajo biti speljana tako, da:
a. se na nobenem mestu ne moreta nabirati olje ali kondenza in bi z nalaganjem ali zamrzovanjem zamašila napeljavo,
b. oddušnik napeljave za odzračevanje zaradi izločanja spenjenega ali tekočega olja ne sme povzročati nevarnosti požara, ali umazati vetrobrana.
c. oddušnik napeljave za odzračevanje ne sme izločati v uvodnik zraka za motor.
IV. Hlajenje
CS-UML 1041 Splošno
Hladilni sistem mora vzdrževati temperaturo pogonskih enot in motorskih tekočin pod vsemi možnimi obratovalnimi pogoji v temperaturnih mejah, ki jih je določil proizvajalec.
V. Uvodni sistem za zrak
CS-UML 1091 Uvodni sistem za zrak
Uvodni sistem za zrak mora zadostiti potrebam motorja po zahtevanih količinah zraka, pod vsemi možnimi obratovalnimi pogoji. Vnos tujkov je potrebno učinkovito preprečiti s filtriranjem.
VI. Izpušni sistem
CS-UML 1121 Splošno
1. Izpušni sistem mora zagotoviti varno odvajanje izpušnih plinov brez nevarnosti za nastanek požara ali onesnaženja kabine posadke z ogljikovim monoksidom.
2. Vsi deli izpušnega sistema z dovolj vročimi površinami, da pri stiku z vnetljivimi tekočinami ali hlapi lahko zanetijo požar, morajo biti nameščeni ali obloženi tako, da uhajanje ali kapljanje vnetljivih snovi iz ostalih sistemov na izpušni sistem ali obloge, ne povzroči požara.
3. Vsi deli izpušnega sistema, morajo biti dovolj oddaljeni od vnetljivih delov letala, ali ločeni z ognjevarnimi oblogami.
4. Izpušni plini ne smejo izstopati v nevarni bližini gorivne ali oljne drenaže.
5. Vsi deli izpušnega sistema morajo biti ustrezno zračeni, da ne prihaja do mest s pregrevanjem.
CS-UML 1125 Izpušni razvod
1. Izpušni razvod mora biti grajen iz ognjevarne snovi, odporne na korozijo in temperaturne raztezke.
2. Izpušni razvod mora biti odporen na vibracije in vztrajnostne obremenitve, ki delujejo nanj pri običajnem obratovanju.
3. Deli izpušnega razvoda, ki so pritrjeni na medsebojno gibljive dele morajo vsebovati elemente, ki omogočajo prilagodljivost.
VII. Agregati in krmilje pogonske skupine
CS-UML 1141 Splošno
Podsklopi krmilja pogonske skupine, ki so nameščeni v motorskem prostoru in morajo delovati tudi v primeru požara, morajo biti vsaj iz ognjeodporne snovi.
CS-UML 1145 Stikala za vžig
1. Vsak tokokrog za vžig mora imeti lastno stikalo in ne sme vsebovati dodatnih operacij, potrebnih za delovanje.
2. Stikala za vžig morajo biti razporejena ali oblikovana tako, da ne pride do nenamerne uporabe.
3. Stikalo za vžig ne sme uporabljati kot glavno stikalo za ostale tokokroge.
CS-UML 1149 Krmilje obratov in kota koraka propelerja
Obrati in kot koraka propelerja morata biti omejena na vrednosti, ki pod normalnimi pogoji zagotavljajo varno delovanje.
1. Med vzletom in vzpenjanjem pri hitrosti največjega vzpenjanja, mora propeler pri polnem plinu omejevati obrate motorja na vrednost, ki ni večja od največjih dovoljenih obratov za vzlet.
2. Med letenjem s hitrostjo VNE v prostem teku ali z ugasnjenim motorjem, kadar to nima škodljivih učinkov na motor, propeler ne sme povzročiti višjih obratov motorja kot 110 % najvišjih dovoljenih obratov trajnega delovanja.
CS-UML 1193 Pokrov in motorska gondola
1. Pokrovi morajo biti grajeni in pritrjeni tako, da so odporni na vibracije, vztrajnost in aerodinamične sile, ki se lahko pojavijo pri obratovanju.
2. Zagotovljeni morajo biti načini za hitro in popolno drenažo vseh delov pokrova, če je letalo v vodoravnem položaju na tleh ali v zraku. Odvod drenaže ne sme biti na mestih, ki so nevarni za nastanek požara.
3. Vsak del pokrova, ki je zaradi bližine posameznih delov izpušnega sistema ali izpušnih plinov izpostavljen visokim temperaturam mora biti ognjevaren.
F. Oprema
I. Splošno
CS-UML 1301 Delovanje in vgradnja
1. Vsa obvezna oprema mora:
a. po vrsti in izvedbi ustrezati namenu uporabe,
b. biti vgrajena skladno z navodili za to opremo,
c. vgrajena delovati brezhibno.
Opomba točke 1c:
– Vremenski dejavniki kot so zmrzal, močno deževje in visoka vlažnost ne smejo vplivati na brezhibnost.
– Prepričati se je potrebno, da vgrajeno opremo za nadzor v zračnem prostoru ne moti ostala oprema, ki je vgrajena v letalo.
2. Instrumenti in ostala oprema ne sme sama po sebi ali z vplivom na letalo ogrožati varnega obratovanja. Naprave in ostala oprema ne sme sama po sebi ali z učinkovanjem na letalo ogrožati varnega obratovanja.
CS-UML 1303 Pilotski in navigacijski merilniki
Vgrajeni morajo biti naslednji pilotski in navigacijski instrumenti:
1. merilnik hitrosti,
2. višinomer,
3. magnetni kompas.
CS-UML 1305 Merilniki pogonske skupine
Vgrajeni morajo biti naslednji instrumenti pogonske skupine:
1. merilnik tlaka olja, temperature in obratov, ki jih zahteva proizvajalec motorja ali tisti, ki so potrebni za delovanje motorja v predpisanih mejah,
2. merilnik količine goriva za vsako gorivno posodo, viden pilotu, ko je na sedežu privezan,
3. merilnik količine olja, npr. palica za merjenje nivoja olja.
CS-UML 1307 Ostala oprema
Za vsakega potnika mora biti vgrajeno štiridelno pasovje, ki zadrži potnika v sedečem položaju pri zasilnem pristanku.
II. Vgradnja merilnikov
CS-UML 1321 Razporeditev in vidnost
Pilotski, navigacijski in motorski instrumenti morajo biti razporejeni nedvoumno in pilotu jasno vidni.
CS-UML 1323 Merilnik hitrosti
1. Merilna naprava za hitrost mora biti umerjena tako, da kaže dejansko hitrost (TAS) na gladini morja pri mednarodni standardi atmosferi z mejo pogreška, ki ni večja od ±6 km/h ali ±5, s tem da upoštevamo večjo vrednost, v naslednjem hitrostnem območju:
a. 1,2 VS1 do VNE z uvlečenimi zakrilci in
b. 1,2 VS1 do VFE z izvlečenimi zakrilci.
2. Umerjanje mora biti izvedeno v letu.
3. Merilnik hitrosti mora ustrezati merjenju hitrosti od VS0 do najmanj 105 % VNE.
CS-UML 1325 Odjem statičnega tlaka
1. Merilniki, ki imajo priključke za odjem statičnega tlaka morajo biti priključeni tako, da hitrost letala, odpiranje ali zapiranje oken, vlaga in tujki bistveno ne vplivajo točnost meritve.
2. Zasnova in namestitev sistema za odjem statičnega tlaka mora zadoščati sledečim zahtevam:
a. zanesljivo odvajanje kondenza,
b. preprečevati drgnjenje cevi, prevelik upogib in zožitev na upogibih,
c. uporabljeni materiali imajo ustrezno trajnost, so primerni za uporabo in zaščiteni pred korozijo.
CS-UML 1337 Merilniki pogonske skupine
1. Merilniki in njihova napeljava
a. Napeljava merilnikov pogonske skupine v katerih je vnetljiva tekočina mora izpolnjevati zahteve člena CS-UML 993.
b. Napeljava, v katerih je vnetljiva tekočina pod tlakom, morajo imeti na tlačni strani omejitve ali druge varnostne naprave, ki preprečujejo razlivanje, ko se napeljava poškoduje.
2. Izpostavljen cevni kazalnik gladine, ki služi kot merilnik količine goriva mora biti zaščiten pred poškodbami.
III. Električni sistemi in oprema
CS-UML 1353 Zasnova in vgradnja akumulatorjev
1. Akumulatorji morajo biti zasnovani in vgrajeni skladno s tem členom.
2. Eksplozivni ali strupeni plini, ki iz akumulatorja uhajajo med normalnim obratovanjem ali pri morebitnih okvarah polnilca ali akumulatorja, se v letalu ne smejo kopičiti v nevarnih količinah.
3. Korozivne tekočine ali hlapi, ki bi lahko uhajale iz akumulatorja ne smejo poškodovati ogrodja ali ključne opreme, ki je nameščena v okolici.
CS-UML 1365 Električni vodniki in oprema
1. Električni vodniki morajo biti ustreznih debelin, pravilno speljani, pritrjeni in priključeni, da je možnost kratkega sika in požara čim manjša.
2. Zaščita pred preobremenitvijo mora biti izvedena za vsako napravo. Varovalka ne sme varovati več kot en tokokrog, ključnega pomena za varnost letenja.
IV. Ostala oprema
CS-UML 1431 Radio in radio-navigacijska oprema
Radio in radio-navigacijska oprema mora zadoščati sledečim pogojem:
1. Oprema in pripadajoče antene z namestitvijo in načinom delovanja, ter s svojim vplivom na letalo in ostalo opremo, ne smejo predstavljati nevarnosti.
2. Oprema, nadzorne plošče in kazalniki morajo biti razporejeni tako, da je upravljanje z njimi enostavno. Vgradnja mora biti izvedena tako, da se z ustreznim prezračevanjem preprečuje pregrevanje.
G. Omejitve obratovanja in informacije
CS-UML 1501 Splošno
1. Opredeliti je potrebno vse omejitve, navedene v členih od CS-UML 1501 do CS-UML 1529, ter vse ostale omejitve in informacije, ki imajo vpliv na varno obratovanje.
2. Omejitve obratovanja in ostale informacije, ki so pomembne za varnost, morajo biti pilotu na voljo skladno s členi tega predpisa predpisi od CS-UML 1541 do CS-UML 1585.
CS-UML 1505 Hitrosti letenja
1. Vse hitrosti letenja morajo biti določene in izražene v odčitanih hitrostih merilnika hitrosti (IAS).
Razlaga:
Hitrosti EAS, določene pri posameznih obremenitvah ogrodja, je potrebno pretvoriti v hitrosti IAS.
2. Največja dovoljena hitrost VNE ne sme biti večja od 0,90-kratnika hitrosti strmega leta dosežene pri preskusnih poletih (VDF).
3. Hitrost strmega leta, dosežene pri preskusnih poletih VDF poletih ne sme presegati največje načrtovane hitrosti strmega leta VD.
CS-UML 1507 Hitrost manevriranja
Hitrost manevriranja ne sme presegati načrtovane manevrske hitrosti VA iz člena CS-UML 335.
CS-UML 1511 Hitrost z izvlečenimi zakrilci
Pri pozitivnem odklonu zakrilc največja hitrost z izvlečenimi zakrilci VFE ne sme preseči 0,9-kratne vrednosti načrtovane hitrosti z zakrilci VF iz člena CS-UML 335, za katero je bilo ogrodje načrtovano.
CS-UML 1515 Hitrost za izvlečenje podvozja
Največja hitrost za upravljanje podvozja VLO mora biti določena, če je manjša od največje hitrosti VNE.
CS-UML 1517 Hitrost v turbolentni atmosferi
Največja hitrost v turbolentni atmosferi VRA ne sme preseči načrtovane hitrosti pri največjem udarcu vetra iz člena, CS-UML 333, točka 3.
CS-UML 1519 Masa in lege masnega središča
1. V členu CS-UML 25 definirana največja masa mora biti določena kot omejitev obratovanja.
2. V členu CS-UML 23 definirane skrajne lege masnega središča morajo biti določene kot omejitve obratovanja.
3. Masa praznega letala in pripadajoče lege masnega središča morajo biti določene skladno s členom CS-UML 29.
CS-UML 1521 Omejitve pogonske skupine
Omejitve pogonske skupine morajo biti določene tako, da se skladajo z ustreznimi omejitvami, ki sta jih določila proizvajalca motorja in propelerja. Izjemne prekoračitve omejitev pogonske skupine so dovoljene le, če je prosilec zadovoljivo dokazal varno uporabo pogonske skupine skupaj z letalom.
CS-UML 1529 Priročnik za vzdrževanje
Priročnik za vzdrževanje letala mora vsebovati vse podatke za katere prosilec meni, da so ključnega pomena za pravilno vzdrževanje. Pri izdelavi priročnika je potrebno upoštevati sledečo vsebino informacij:
1. opis sistemov;
2. navodila o podmazovanju s časovno določenimi intervali, ter vrsto uporabljenih maziv in olj, ki se uporabljajo v posameznih sistemih;
3. plinski in tekočinski tlaki v različnih sistemih;
4. priključne moči električnih porabnikov v različnih sistemih;
5. tolerance in nastavitve, ki so potrebne za pravilno delovanje letala, vključno z odkloni krmil;
6. postopki za ravnanje, dviganje in vleko po tleh;
7. podatki o glavnem in pomožnem ogrodju letala;
8. pogostost in obseg rednih vzdrževalnih pregledov, potrebnih za pravilno vzdrževanje letala;
9. postopki izrednih – posebnih pregledov letala;
10. postopki posebnih popravil letala;
11. seznam specialnih orodij;
12. podatki za tehtanje in izračun lege masnega središča;
13. navedbe o življenjski dobi posameznega letalskega dela (zamenjava ali obnova), sestavnih sklopih in dodatkih, ki so podvrženi omejeni življenjski dobi;
14. materiali, ki so potrebni za majhna popravila;
15. priporočila za čiščenje in nego;
16. podatki za vgradnjo, vzdrževanje in ponovni pregled reševalnega sistema;
17. podatki o podpornih mestih za transport po tleh;
18. seznam oznak in mest za namestitev.
I. Oznake in napisi
CS-UML 1541 Splošno
1. Letalo mora imeti:
a. oznake in napise, določene v členih od CS-UML 1545 do CS-UML 1557,
b. vse dodatne informacije, oznake na kazalnikih in napise potrebne za varno uporabo neobičajnih izvedb ali načinov rokovanja,
c. ognjeodporno registrsko tablico letala, ki vsebuje najmanj sledeče podatke: tip letala, serijsko številko, leto izdelave in registrsko številko.
2. Vse v odstavku 1. a. določene oznake in napisi:
a. morajo biti pritrjeni na opaznem mestu in
b. ne smejo se zlahka izbrisati, ponarediti ali zakriti.
3. Merske enote hitrosti na napisih morajo biti enake kot na kazalniku hitrosti.
CS-UML 1545 Merilnik hitrosti
+-------------------+---------------------+---------------------+
|    Označevanje    |  Območje hitrosti   |        pomen        |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|zeleni lok         |   1,1 VS1 do VRA    |normalno območje     |
|                   |                     |upravljanja          |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|rumeni lok         |    od VRA do VNE    |območje previdnosti, |
|                   |                     |samo pri mirni       |
|                   |                     |atmosferi            |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|rdeča radialna     |       pri VNE       |Največja dovoljena   |
|črta               |                     |hitrost, ne sme biti |
|                   |                     |prekoračena          |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|beli lok           |  od 1,1 VS0 do VFE  |Območje hitrosti z   |
|                   |                     |izvlečenimi zakrilc  |
+-------------------+---------------------+---------------------+
|rumena radialna    |         VA          |Hitrost za           |
|črta               |                     |manevriranje         |
+-------------------+---------------------+---------------------+
CS-UML 1547 Magnetni kompas
Če kompas nima manjše deviacije od 5° v vseh smereh, mora imeti, za vse odčitke magnetnih smeri s korakom 30° ali manj, ob kazalniku priloženo korekcijsko tabelo.
CS-UML 1549 Merilniki pogonske skupine
Merilnik vsakega agregata pogonske skupine mora biti primerno tipu merilnika opremljen z:
– vse največje dopustne in – če je smiselno – najmanjše dopustne vrednosti varnega obratovanja označene z rdečo radialno črto.
CS-UML 1553 Merilnik količine goriva
Merilnik količine goriva mora biti umerjen tako, da v vodoravnem letu kaže "nič", ko je v posodi za gorivo ostalo neuporabno gorivo opisano v členu CS-UML 959.
CS-UML 1555 Označevanje krmilja
1. Ročice krmilja v pilotski kabini, razen glavnega krmilja za krmarjenje letala, morajo biti jasno označene glede na njihovo vlogo in način uporabe.
2. Barvno označevanje krmilja v pilotski kabini mora biti skladno s členom CS-UML 780.
3. Krmilje za upravljanje z gorivnim sistemom:
a. Preklopnik napajanja goriva mora biti označen tako, da je iz njegovega položaja razvidno iz katere posode se dovaja gorivo.
b. Če je iz varnostnih razlogov predpisano zaporedje uporabe posod za gorivo, mora biti to označeno na preklopniku ali poleg njega.
CS-UML 1557 Ostale oznake in napisi
1. Prostor za prtljago: Vsak prostor za prtljago mora biti opremljen z oznako mejne dopustne otovoritve.
2. Odprtine za dotok goriva in olja: Poleg ali v bližini odprtine za gorivo ali olje mora biti oznaka za vrsto goriva ali olja.
3. Akrobatsko letenje: Na pilotu vidnem mestu mora biti jasno označeno, da sta akrobatsko letenje in namerni zvrt prepovedana.
4. Teža in otovoritev pilotske kabine: V ultralahkem letalu mora biti na vidnem mestu oznaka z naslednjimi podatki:
– največja masa,
– najmanjša masa pilota,
– največja skupna masa posadke in goriva.
II. Letalski priročnik
CS-UML 1581 splošno
Vsakemu letalu mora biti priložen priročnik za letenje, ki mora vsebovati:
1. vsebino členov CS-UML 1583 in CS-UML 1585,
2. ostale podatke, ki so potrebni za varno obratovanje zaradi zasnove, operativnih ali uporabniških lastnosti,
3. enake merske enote, kot so uporabljene pri kazalnikih.
CS-UML 1583 Obratovalne omejitve
1. Hitrosti: vpisane morajo biti sledeče vrednosti:
a. omejitve hitrosti VNE, VRA, VA, če je smiselno tudi VFE in VLO in pomen teh omejitev,
b. omejitve za dovoljene vetrovne razmere,
c. omejitve pogonske skupine.
2. Mase: vpisane morajo biti sledeče vrednosti:
a. največja masa;
b. masa praznega letala in lega masnega središča praznega letala;
c. razpored tovora.
3. Lege masnega središča: Vpisane morajo biti sledeče vrednosti:
a. omejitev mase in lege masnega središča iz člena CS-UML 25 skupaj z deli, ki jih vsebuje prazno letalo (CS-UML 29),
b. podatki, ki pilotu pomagajo pri ugotavljanju lege masnega središča in pravilnosti razporeda tovora in potnikov,
c. podatki za pravilno namestitev uteži za vsako možen razpored, kjer je to potrebno.
4. Manever: Navedeni morajo biti dokazano dovoljeni manevri, če je smiselno tudi položaji zakrilc za vsak manever.
5. Faktorji preobremenitve: Vpisani morajo biti sledeči faktorji preobremenitve obremenitvene ovojnice:
a. za VA, faktor preobremenitve v točki A na sliki 1,
b. za VNE, faktor preobremenitve v točki D na sliki 1.
CS-UML 1585 Obratovalni podatki in postopki
1. Priročnik mora poleg določb tega člena vsebovati vse postopke v sili in ostale informacije, ki so potrebne za varno delovanje.
2. Priročnik mora vsebovati:
– napotke za varno vzletanje in pristajanje, ter varno vzletno in pristajalno razdaljo skladno s členom CS-UML 51,
– največjo dovoljeno bočno komponento vetra in vse ostale informacije v zvezi z uporabo letala pri bočnem vetru,
– postopek varnega pristanka brez moči motorja.
3. Navedene morajo biti sledeče vrednosti:
a. hitrost največjega vzpenjanja, skladno s členom CS-UML 65,
b. hitrost prevlečenega leta v različnih oblikah za letenje,
c. izguba višine od začetka prevlečenega leta do ponovne vzpostavitve vodoravnega leta in največji kot vzdolžnega naklona po določbah člena CS-UML 201.
4. Če je za zaganjanje motorja med letom predviden poseben postopek mora biti opisan.
5. Navedeni morajo biti postopki za sestavljanje letala, postopki priprave letala za letenje, postopki pred poletom in po pristanku, ter postopek za razstavljanje letala.
6. Opisan mora biti način delovanja in rokovanje z reševalnim sistemom.
J. Propelerji
I. Zasnova in izvedba gradnje
CS-UML 1917 Materiali
Primernost in trajnost uporabljenih materialov za propeler mora:
1. biti dokazljiva z izkušnjami in s preskusi,
2. ustrezati izbranim specifikacijam, pri čemer je potrebno zadosti zahtevani trdnosti in ostalim gradbenim zahtevam.
CS-UML 1919 Trajnost
Z ustrezno zasnovo in gradnjo propelerja je potrebno čim bolj minimalizirati verjetnost nastanka nevarnih poškodb, ki nastanejo v času njegove življenjske dobe (čas med dvema obnovama propelerja).
CS-UML 1923 Krmiljenje kota koraka
Za vgradnjo propelerja za nastavljivim kotom koraka se je potrebno posvetovati z ustrezno ustanovo.
Ljubljana, dne 3. decembra 2014
V.D. Direktor
Sandi Knez l.r.